KRALJEVINA
JUGO S LAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
16.
kos.
V LJUBLJANI, dne 25. februarja 1933.
Letnik
IV.
VSEBINA:
115. Splošna navodila za izdelavo uredbe o izvajanju regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika.
116. Izpremembe in dopolnitve v navodilih za izvedbo organizacije finančne kontrole.
U7. Pravilnik o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnicah in bolničnih ambulancah.
118. Odločba o dopolnitvi pravilnika o povračilu stroškov za prenos in prevoz drž. stvari uslužbencem pri kontroli mer.
119. Deklaracija o podaljšanju pogodbe s Francijo.
120. Pristop Sudana k mednarodnemu sporazumu in mednarodni konvenciji o pobijanju trgovine z belim blagom.
121. Ratifikacija mednarodne konvencije za pobijanje trgovine z belimi sužnji po Egiptu.
122. Ratifikacija svetovne poštne konvencije po Grčiji, Turčiji, Guatemali in Franciji.
123. Ratifikacija konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne in konvencije o postopanju z vojnimi ujetniki po Holandski.
124. Uveljavitev medn. konvencije o pobijanju ponarejanja denarja za Dansko.
125. Pristop Avstralije h konvenciji pariške unije za zaščito industrijske svojine.
126. Telefonski promet.
127. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v 1. 1933.
128. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
115.
Na podstavi § 3. gradbenega zakona predpisujem naslednja
splošna navodila* za izdelavo uredbe o izvajanju regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika.
i.
Uredba o izvajanju regulacijskega načrta.
Po odstavku 1. § 5. gradbenega zakona določa uredba o izvajanju regulacijskega načrta po krajevnih razmerah in potrebah in skladno z določbami tega zakona:
1. predpise za gradnjo ulic in cest (širine, vzpone, zveze), trgov, parkov, nasadov itd., za javne zgradbe in igrišča, za vzdrževanje naravnih lepot in zgodovinskih in umetniških objektov, za gostoto in višino zazidavanja itd.;
2. natančnejše odredbe o gradbenem okolišu, zaščitnem pasu, gradbenih pasovih in o razdelitvi vse ploskve Po regulacijskem načrtu za razne namene in potrebe; arhitektonsko izoblikovanje zgradb v poedinih ulicah in trgih; razdaljo zgradb od uličnih regulacijskih črt in od sosednjih mej in mejo, do katere se smejo zazidavati notranje ploskve blokov; razdaljo od železnic, vodov za
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
22.	julija 1932., št. lG6/LXXIII/489. — Upoštevani so tudi že popravki, objavljeni v »Službenih novinah« št. 174. z dne 6. avgusta 1932., št. 174/LXXVI/522. — Gradbeni zakon gl. »Službeni list« Št. 297/47 iz 1. 1931.
tok visoke napetosti, cerkev in šol, pokopališč, vojaških utrdb, aerodromov, tovarn, skladišč za razstreliva, vodovodnih studencev in rezervoarjev, klavnic, konjedernic, živinskih sejmišč, lesnih skladišč, studencev za pitno vodo, recipientov za odvajanje nečiste in padavinske (atmosferske) vode itd.;
3. natančnejše odredbe o napravah železniškega, tramvajskega, vodnega, avtomobilskega in zračnega prometa, kakor tudi odredbe o vodovodnih, kanalizacijskih, plinskih, električnih in telegrafsko-telefonskih vodih in objektih.
4. gradbeni in finančni program ureditve z obrazložitvijo regulacijskega načrta, prioritetni načrt za gradnjo potrebnih javnih poslopij, ulic, trgov, kanalizacije, vodovodov, razlastitev itd.
Po odstavku 2. § 5. gradbenega zakona se sme s to uredbo določiti tudi način zidanja zgradb zunaj gradbenega okoliša in zaščitnega pasa po predhodni odobritvi pristojne oblasti, kakor tudi razširjenje, ki bo uko-riščeno za poljedelske in druge namene, vse pa z ozirom na bodoče razširjenje gradbenega okoliša, ki sme v določenih primerih zavzeti tudi vse občinsko ozemlje.
Uredba, ki se mora izdelati na podstavi §5. gradbenega zakona, je po svojem bistvu dopolnitev (pojasnilo) regulacijskega načrta, kolikor se vse ono, kar je potrebno za ureditev in regulacijo kakega naselja, ne more predstaviti samo z regulacijskim načrtom. To uredbo je izdelati istočasno z regulacijskim načrtom in se morajo z njo pojasniti vsa potrebna načela, ki so bila usvojena pri projektiranju regulacije, ter navesti vsi podatki in vse podrobnosti, ki se morajo upoštevati pri izvajanju regulacije.
Ta uredba je sestavni del vsakega regulacijskega uačrta.
Da Je mogoče pričeti z izdelavo uredbe, je treba zbrati podatke in rešiti vprašanja, ki so zahtevana v zgoraj navedenih odstavkih (po § 5. gradbenega zakona),
kakor tudi ona, ki so določena s programom za izdelavo regulacijskega načrta po členu 12. pravilnika za izdelavo regulacijskih načrtov, kolikor so v zvezi s potrebami in prilikami dotičnega naselja in kolikor se tičejo dela, ki se izvršuje.
Uredba mora obsegati naslednja dela, za kar je treba:
1.	Po točki 1. odstavka 1. § 5. gradbenega zakona:
(‘) Po ustanovljenem programu določiti glavne in postranske ulice po velikosti, važnosti in vrsti naselja (gradbenega pasa), skozi katerega vodijo, ter v uredbi navesti vsako ulico s širino, določeno po regulacijskem načrtu. Za ulice, v katerih se zgradbe odmaknejo od regulacijske na gradbeno črto, je vpisati, koliko znaša ta odmaknitev. Pri ulicah, ki nimajo vzporednih stranic (front), ali ki se lomijo, se mora v uredbi označiti, kako široke so na posameznih mestih (na križiščih) ali na katerih mestih se lomijo.
(2) Vpisati potrebne podatke, ki so služili za določitev padca ulic in za smer odvajanja padavinske vode, ločeno ali skupno z nečisto vodo. Podati glavne ideje za odvajanje te vode. Označiti ulice, v katerih je vdelati stopnice in opisati način, kako jih je izvesti, iz kakega gradiva in kako naj bo napravljen dovoz k zgradbam, ki so postavljene v takih ulicah. Označiti ulice, v katerih hodniki (trotoarji) niso v isti višini, kolikšna je ta razlika in na kaj je treba paziti pri izvršitvi trotoarjev, da bo odvajanje vode čim hitrejše in čim lažje. Prav tako označiti ulice, v katerih "ostanejo dvorišča po izvršeni nivelaciji pod določenim nivojem ulice ter na kakšen način in kako je taka dvorišča kanalizirati in zavarovati pred morebitnim zastajanjem vode.
(3) Vpisati kraje, na katerih se bodo stekale glavne prometne smeri in način, kako se bo na njih uredil promet. Označiti način, kako se bo odvajala voda iz teh stekališč in izvršili trotoarji in tlak.
(*) Vpisati kraje, ki so določeni za javne trge in tržišča, parke, vrtove, gozde, nasade kakor tudi za zaščitni pas, z navedbo, kako jih je izvesti in kakemu namenu naj služijo.
(5) Vpisati kraje, ki so odrejeni za javne zgradbe in navesti njihov namen s potrebnimi podatki in zamislimi o projektiranih zgradbah, toda z ozirom na okolico, v kateri naj se postavijo.
(°) Vpisati kraje, ki so določeni za stavbišča z ozirom na obstoječi in projektirani promet ter način izvršitve in potrebnega razširjenja.
(r) Vpisati kraje, ki so po § 20. gradbenega zakona kot naravne lepote določeni za proglasitev v narodni park, kako jih je urediti in vzdrževati in za kakšen namen jih je določiti.
(8) Vpisati zgradbe, ki so po §§ 24. in 25. gradbenega zakona ugotovljene kot zgodovinske in umetniške, in določiti načela, po katerih naj se vzdržujejo in čuvajo.
(°) Vpisati ulice z določenimi višinami zgradb po širini ulic, ustanovljeni po gostoti naseljenosti in višini zazidavanja v posameznih vrstah naselij (gradbenih pasov), z navedbo načina zidanja v vsakem posameznem pasu ali v vsaki ulici posameznega pasa. Prav tako je določiti način zidanja na dvoriščih, toda z ozirom na ukoriščenje stavbišča po razmerju, ki je določeno z gradbenim pravilnikom.
2.	Po točki 2. odstavka 1. § 5. gradbenega zakona:
(0 Vpisati določene meje regulacijskega načrta, v katerih leži gradbeni okoliš, zaščitni pas kakor tudi ono zemljišče, ki se z regulacijskim načrtom lahko pritegne za posebne potrebe in druge namene (kakor za tovarne, • ki razširjajo smrad in nesnago, apnenice, opekarne, klavnice, poljedelska zemljišča itd.) po odst. 2. § 5. gradbenega zakona.
(2) Vpisati podrobno lego določenega gradbenega okoliša z opisom načina, kako je označen na terenu, ako je označenje izvršeno ali ga je treba še izvesti, in z glavnimi značilnostmi za lažjo najdbo.
(3) Vpisati meje določenih gradbenih okolišev: ožjih in širših, z opisom načina oztiačenja na terenu, katero je treba izvršiti, in z glavnimi značilnostmi, po katerih jili je mogoče razlikovati. Določiti smer, v kateri se more vršiti razširjenje ožjega okoliša na širšem okolišu in način, po katerem je to razširjenje mogoče izvesti.
(4) Vpisati lego odrejenega zaščitnega pasa, katerega je v glavnem postaviti okoli gradbenega okoliša ali med ožjim in širgim okolišem, z navedbo, kakšen način pogozdovanja je nameravan in za kakšen namen je določen. Ako je zaščitni pas določen za poljedelske namene, je označiti vrsto setve in če se smejo na njem postavljati začasne poljedelske zgradbe za obdelovanje, ali je v zasebni posesti, kakor tudi način, po katerem je to zemljišče pogozdili, ako mora ostati stalen zaščitni pas. Isto je določiti tudi za zaščitni pas, ki leži med ožjim in širšim okolišem.
(5) Vpisati podrobno namembo in ukoriščenje zemljišča, ki leži med gradbenim okolišem in zaščitnim pasom in mejo regulacijskega načrta po toč. 1. tega oddelka.
(“) Vpisati razdelitev ožjega in širšega gradbenega okoliša na vrste naselij (gradbene pasove) in označiti ulice, ki so določene za zazidavo po načinu gostega, srednjega in redkega naselja. Potem one ulice, ki so v ožjem okolišu določene za razne vrste industrije in obr>ti, katere ne morejo biti v močneje naseljenem delu naselja. Enako je označiti ulice, v katerih se lahko postavljajo mala stanovanja s posebnimi olajšavami, zgradbe v vrtovih (city garden) in vile po posebnih predpisih.
(7) Popisati način, po katerem naj se posamezne važne ulice in trgi arhitektonsko oblikujejo in kakšna poslopja naj se na njih zgradijo, kakor tudi kako naj ?e uredi notranjost blokov, ako bi se postopalo po § 22. gradbenega zakona.
(8) Vpisati razdaljo zgradb od ulične regulacijske črte in od sosednjih mej in meje, do katerih se lahko zazidajo notranje ploskve blokov glede na vrste naselij, kakor so določene po posameznih gradbenih pasovih (§§ 14. in 15.) in gostoti naseljenosti, toda upoštevajč velikost stavbišča in razmerje ukoriščanja za gradnjo, ki se mora določiti z gradbenim pravilnikom.
(“) Vpisati razdalje stanovanjskih in javnih poslopij in sploh naseljenih delov selišča od posameznih zgradb in naprav (instalacij), ki ne smejo biti v neposredni bližini naselja, kakor so to: železnice, elektrovodi visoke napetosti, cerkve in šole, pokopališča, vojne trdnjave, aerodromi, tovarne, skladišča razstreliv, vodovodni stu* denci in rezervoarji, klavnice, konjedernice, živinska sejmišča, skladišča za les, izvirki pitne vode, zbiralniki za odpeljavo nečiste in padavinske vode itd. To najmanjšo razdaljo je določiti po pravilniku o razdaljah, ki ga predpiše minister za gradbe v sporazumu z interesira-nimi ministri po § 115. gradbenega zakona. Dokler se la
pravilnik ne objavi, veljajo dosedanji predpisi kolikor obstoje za vse zgoraj navedene zgradbe in naprave (instalacije).
3. Po točki 3. odstavka 1. § 5. gradbenega zakona:
(*) Popisati vse potrebne predloge in osnove za napravo in ureditev železniškega, tramvajskega, vodnega, avtomobilskega in zračnega prometa, kolikor so v zvezi z ureditvijo in regulacijo naselja, kakor jih je projektant zamislil in kakor naj se izvršijo.
(s) Podati splošne odredbe glede projektiranega generalnega načrta za izvršitev kanalizacije, plinovoda in vodovoda ter smernice za izdelavo podrobnega načrta in način izvršitve.
(3)	Podati splošne odredbe za postavljanje električnih in telegrafsko-telefonskih vodov in objektov, ulice, po katerih naj se napeljejo, in način izvršitve.
4. Po točki 4. odstavka 1. § 5. gradbenega zakona:
(l)	Izdelati program gradbenih del, ki se morajo izvršiti v določenem roku, obsegajočem najmanj 5 do 10 let, in razložiti način financiranja, po katerem je mogoča izvršitev vseh po programu predvidenih del. Obenem je razložiti glavna načela projektirane regulacije, higienske, estetske, prometne in socialne težnje in način izvršitve po prednosti (redu graditve) po odobrenem gradbenem in finančnem programu.
(*) Finančni program je sestaviti po finančni zmožnosti občine, da more iz rednih sredstev in predpisanega regulacijskega fonda z rednim proračunom izvrševati ureditev in regulacijo naselja po določenem programu za gradbena dela. Za ona važna in potrebna dela, ki se ne morejo izvrševati iz rednega proračuna (budžeta), je določiti potrebne vsote, ki jih je nabaviti s posojilom na daljši rok, s pojasnilom, kako je posojilo amortizirati.
(3)	Po določenem in odobrenem programu se morajo ravnati vse občinske uprave. Izmenjave in dopolnitve se smejo izvrševati samo po odobritvi pristojne oblasti, to pa samo deloma, kolikor se že določeni in odobreni program ne more popolnoma izvršiti.
5.	Regulacija zunaj gradbenega okoliša.
Po odstavku 2. § 5. gradbenega zakona je določili namen in način ukoriščenja zemljišča med gradbenim okolišem in zaščitnim pasom ter meje regulacijskega načrta, kakor so ustanovljene po točki 1. oddelka 2. teh navodil. Tukaj je treba določiti način zidanja zgradb zunaj gradbenega okoliša in zaščitnega pasa, kakor tudi ploskve, ki bodo ukoriščene za poljedelske namene, ako se iz katerihkoli razlogov mora dopustiti zidanje zgradb tudi zunaj gradbenega okoliša na pasu, ki leži med gradbenim okolišem in zaščitnim pasom ter občinskim ozemljem — občinsko mejo. Postavljanje raznovrstnih zgradb in ukoriščanje ploskev za poljedelske namene zunaj gradbenega okoliša in zaščitnega pasa se sme vršiti samo tedaj, ako je bil tudi za ta del poprej izdelan regulacijski načrt in so bili izvršeni vsi s tem spojeni Posli.
Popisati je način ureditve naravnih prirodnih lepot *n proglasitve za narodne parke, ako so ti po § 20. gradbenega zakona last države, sosednjih občin ali zasebnih lastnikov in kako naj se izvrši financiranje takih ustanov.
Po odstavku 3. § 3. gradbenega zakona je določiti fiačin regulacije in njenega izvajanja, ako imajo naselja sbupen regulacijski načrt, kakor tudi način za financiranje del, ki se morajo izvršiti iz skupnih sredstev.
IL
Gradbeni pravilnik.
Clen L
Vsebina gradbenega pravilnika.
Po § 6. gradbenega zakona določa gradbeni pravilnik po krajevnih razmerah in potrebah in po odredbah tega zakona:
1. Najmanjšo ploskev stavbišča in razmerje ukoriščenja po vrsti naselja;
2. najmanjše dolžine front posameznih stavbišč na ulicah in trgih in medsebojno razdaljo zgradb na dvoriščih;
3. lego stavbišč in svetlišč kakor tudi velikost sve-tlišč in njihovo razmerje proti zazidanim ploskvam;
4. predpise o izvrševanju posameznih elementov poslopij in drugih zgradb ter v splošnem odredbe o tehničnih, higienskih, estetskih in varnostnih pogojih za vse vrste zgradb;
5. zaščito sosednjih odnošajev, javnih predmetov in najdb (izkopnin);
6. podrobne določbe o organizaciji in dolžnostih gradbenega odbora, izdajanju regulacijskih črt in nivelet in nadzorovanju med gradnjo;
7. po teh splošnih določbah se morajo z gradbenim pravilnikom določiti podrobni predpisi, ki se nanašajo na stavbišča in zgradbe ter postopek za gradbeno dovoljenje v smislu gradbenega zakona, toda za vsako naselje posebej.
A.	Predpisi za stavbišče.
Clen 2.
Stavbišč«.
(') Za stavbišče v smislu gradbenega zakona Je smatrati vsako zemljišče, prostor ali teren, na katerem se sme graditi. Da more zemljišče, prostor ali teren postati stavbišče, mora ustrezati pogojem, ki se predpisujejo s tem pravilnikom in po krajevnih prilikah in potrebah samega naselja, za katero se pravilnik predpisuje. V smislu § 47. gradbenega zakona nastane stavbišče, ko občina izda gradbeno dovoljenje za zidanje, ali ko odobri parcelacijo po §§ 54. do 56. istega zakona.
(a)	Stavbišče mora biti čim bolj pravilno in imeti tako obliko, da je na njem mogoče postaviti zdrave in udobne zgradbe po gradbenih predpisih. Stranice stavbišča se morajo stikati čim bolj pravokotno.
(8) Velikost ploskve in dolžina lica (fronte) stavbišča sta odvisni od vrste naselja (gradbenega pasa), v katerem leži stavbišče in od višine zgradb, ki se za posamezne vrste naselij osvoje.
(*) Po odst. 1. in 2. § 6. gradbenega zakona je najprej določiti najmanjšo ploskev stavbišča, najmanjšo dolžino lic (front) posameznih stavbišč na ulicah in trgih in medsebojno razdaljo zgradb na dvoriščih.
Clen 3.
Najmanjša površina stavbišča.
(*) Po § 14. gradbenega zakona so predvidene tri vrste naselij — gradbeni pasovi: gosto, srednje in redko. Glede na to je treba za vsako teh naselij določiti naj-
manjšo ploskev stavbišča. Kot merilo za določitev najmanjše ploskve stavbišča se smejo vzeti naslednje po dosedanji praksi zelo primerne ploskve:
1. za gosto naselje najmanj 300 m5;
2. za srednje naselje najmanj 360 do 400 m5;
3. za redko naselje najmanj 480 do 600 m2;
4. za večje vile in v vseh vrstah naselij najmanj 600 m2;
5. za manjša podjetja in poljedelska posestva najmanj 1000 in2;
6. za večja podjetja in poljedelska posestva najmanj 2000 m2.
(2) Te najmanjše mere ploskev je smatrati za povprečne vrednosti, ki se smejo po krajevnih prilikah, načinu ‘grajenja in posebnih potrebah pri nekih naseljih povečati ali nekoliko zmanjšati (v južnih, obmorskih in goratih krajih). Za večja naselja se smejo predpisati tudi še druge mere za najmanjše ploskve stavbišča, ako zanje že obstoje predpisi, katerih ni treba zamenjati ali se ne morejo prilagoditi določeni delitvi in ako je že izvršena delitev na gradbene pasove po odobrenem regulacijskem načrtu. Za manjša naselja ni treba predpisati najmanjše ploskve za vse zgoraj navedene vrste naselij, temveč samo za ona, ki so odrejena z regulacijskim načrtom in z uredbo o njegovem izvajanju. Ako regulacijski načrt in uredba še nista izdelana, se morajo najmanjše ploskve določiti za vse vrste naselij, ki so nameravana.
(3) Ako se pokaže posebna potreba, se smejo te ploskve glede na nameravane višine zgradb v posameznih naseljih in pasovih tudi izpremeniti.
(4) Pri posebno ozkih zemljiščih ob važnejših ulicah in trgih, kjer nikakor ni mogoče doseči povečanja ploskve na ono mero, kakor jo določa pravilnik, ali se ne more izvršiti apropriacija po § 52. gradbenega zakona ali komasacija, se sme dvoje ali troje manjših nepredpisnih stavbišč združiti v eno za postavitev ene zgradbe, toda tako da vsak lastnik ostane v posesti svojega zemljišča, ako je mogoče doseči privatnopravne sporazume.
Člen 4.
Najmanjša dolžina lica (fronte) stavbišča.
(*) Najmanjša dolžina lica (fronte) stavbišča se določi po vrsti naselja (pasa) namenu gradbenega bloka, po velikosti odrejene ploskve in prometnih potrebah, da li leži ob ulici, trgu itd., določenem za trgovino, obrt, stanovanje itd., kakor tudi z ozirom na estetičpe pogoje, ki se morajo doseči na posameznih krajih.
(2)	Kot najmanjša dolžina lica (fronte) stavbišča se sme vzeti:
1. za stavbišča v gostem naselju 10 metrov pri že obstoječih parcelah in 12 metrov pri novih parcelah;
2. za stavbišča v srednjem naselju 12 metrov za obstoječe, odnosno 14 metrov za nove parcele;
3. za stavbišča v redkem naselju 16 metrov;
4. za stavbišča za večje vile, ki so na vse strani proste, 18 metrov;
5. za stavbišča za večje trgovine, industrijska podjetja in tovarne 20 metrov;
6. za stavbišča za poljedelska posestva 40 metrov.
(■1) Ako je stavbišče namenjeno za manjšo trgovino
ali za stanovanje samo ene družine, smejo dolžine front biti izjemoma nekoliko manjše od zgoraj predpisanih ali onih. ki so odrejene za ulice z vočiimi trgovinami, za večja — ^ostelša — stanovanja in snloh za večii promet. Vendar pa ni treba v vsakem primeru iti pod 9 metrov
dolžine lica pri naseljih, ki že imajo parcelacijo in ne pod 10 metrov, kadar se vrši nova parcelacija.
(*) Dolžine lic (front) stavbišč na trgih in tržiščih smejo biti večje ko v ostalih ulicah iste vrste naselja glede na potrebo in možnost zidanja večjih zgradb na teh trgih in tržiščih, za katere so potrebne večje dolžine front.
(5) Za naselja, ki se zazidavajo kot redka naselja in z zgradbami, ki so čimbolj oddaljene na vrtovih (city garden), se sme za vsak primer posebej predpisati dolžina lica (fronte) stavbišča in njegova ploskev.
(8)	Velikost stavbišč za mala stanovanja je določiti po § 46. gradbenega zakona in čl. 46. teh navodil.
Člen 5.
Razmerje ploskovnega ukoriščenja stavbišč.
(4)	Ukoriščenje stavbišča za postavitev zgradbe se določa z razmerjem zazidane ploskve proti nezazidani. To razmerje se določa:
1. v gostem naselju na največ 60% pri novih parcelah ali 75% pri že obstoječih;
2. v srednjem naselju največ 40% pri novih parcelah ali 60% pri že obstoječih;
3. v redkem naselju na največ 30% pri novih parcelah ali 40% pri že obstoječih parcelah;
4. v redkem naselju za večje vile 10—20% in za vrtna naselja 30 do 40%;
5. v delih, določenih za industrijska naselja in slično, na največ 60% pri novih parcelah ali 75% pri že obstoječih parcelah.
(2) Ako leži stavbišče na voglu med dvema ali več ulicami, se sme zgoraj določeni odstotek zazidane ploskve povečati še za 10%.
(3) Za velika in razvijajoča se naselja, kakor tudi za razne druge vrste posebnih naselij se sme določiti tudi večji zazidalni odstotek, ki sme biti nekoliko drugačen nego za glavna predpisana naselja. V gostih in drugih naseljih, kjer se lahko gradijo velika in javna poslopja za banke, trgovine, skladišča, restavracije in druga poslopja, v katerih se ne stanuje, se sme zazidati tudi vsa ploskev stavbišča in po potrebi razsvetliti odzgoraj. Ako so v nadstropjih stanovanja ali oddelki za daljše bivanje, je zgoraj predpisano ploskev zazidati samo v osnovah teh nadstropij.
(4) Ako so poslopja grupirana strnjeno — v enem delu naselja — med nekoliko ulicami ali na večjem okolišu več ulic, se smejo velikost stavbišča, dolžina lica (fronte), irazmerje ukoriščenja in drugi pogoji za stavbišče določiti svobodno, ko je bil predhodno odobren načrt, po katerem je zazidati ves del naselja ali okoliša več blokov.	t
(5) V glavnih ulicah in trgih, kjer so ozka in dolga zemljišča, ki nimajo dovolj dolžine lica (fronte) niti zazidalne ploskve, se sme odobriti posebno ukoriščenje zazidalne ploskve v zgoraj določenih mejah, ako se doseže sporazum za skupno zidanje na dveh ali več takih maihnih stavbiščih-zemljiščih.
(“) Razmerje ukoriščenja one ploskve stavbišča, ki je potrebna za zidanje, proti nezazidani ploskvi, ki mora ostati prosta za vrtove, dvorišča in sploh za vir svetlobo in čistega zraka, se mora v glavnem določiti z ozirom na vrsto naselja in višino poslopij, kakor tudi gostoto zazidanja v notranjosti dvorišča po spredaj določenih merah. To razmerje ukoriščenja mora biti v zvezi 7. višino poslopii in s prosto nezazidano nlo^-vijo stavbišča, toda približno po priloženi razpredelnici.
^iloap. K K. /.In 3,
(9Jjxxfi2C Maullorlsčenje dapRšca,
tZSS
-<L
h
s
c
i
a
i
i=i
c§
•8
t)cLiwecfe Šlepifcr nod droptj
po J iD.ppad b^necp ^all.
V» » v *
I Jap^as.
V \ \ N/ V 1	'	t
ultahpcerap
stapbisčcu.
Do^otjeo ttačia ■gldava.
c
.o).
m
t^iaanpa, jcbpo. feda dpCfmc.
Xica. - frcate -
W
lil
n*
n
J3F gg
ta
^ipctcibCu
iH
0
D
"8 Oq
6o pn. novih 1og parceCob
■L
75 pn.
ioo ■parcgCoa 50 ptu. ■novih.
100 pancetah
C.,
1QQ pKltiCClCLD
BBS	H*-	|	
			
L			
20 «b			
300
“10
'S
	i?		
	l1*		
		V6.	
		
		
3Q0
10
12
-O)
iT
o)
1
•ll
•A
■ammniinp
Ap pri, novih 100 paiceCah.
h
E
\ - \ (
_&q.
IOO
	H	
4		
Jr6,	p	
30o
Ao
/0Q
n
u
4		
gji-*-.	1	
4		
j*k-		
.0
O
b
#
*°5 c > <-
D
33
£ C
*55.3
«—1
??
-4o_ p* PPŠ ioo
E
» w.
ACL
100
3Go
Ao
Zoo
12
a
5
■dimnim
5o pri novih 100 poKjdah
Ao
ioo
d .obstotpid
SL
ptt, .oDsTop; pcjicgkxb
too
1
A v'
/so
Ao
Goo
1&
Z So
Ao
Goo
IG
3TJ
.OJ-
•4.
1
5o
100
B
200
&
'gcjsadJje ua u&ct
^rjodte narher. f i tie^pdooo'
Člen 6.
Višina zgradb.
(‘) Po § 15. gradbenega zakona se odreja višina poslopij po številu nadstropij, ki je določeno za vsako ulico posebej in po gradbenih pasovih, v katerih ležijo ulice. To število nadstropij je smatrati za največje, ki se sme odobriti za posamezne gradbene pasove. Od teh mej se sme popustiti po § 16. gradbenega zakona samo pri monumentalnih poslopjih in spomenikih, kjer arhitektura zahteva posebno višino, in ako se s tem pridobi v arhitektonskem in estetskem pogledu, kar se mora izrečno ugotoviti in posebej odobriti od pristojnega ob-lastva.
(3)	Pri določitvi višine poslopij je treba upoštevati višine posameznih nadstropij, ki so drugačne, ako so v poslopjih samo stanovanja, ali stanovanja in prodajalne ali kakšni drugi lokali, ali pa ako služijo poslopja samo za trgovine in druge večje javne ustanove in podjetja. Višina poslopij v posameznih ulicah naj bo največ enaka širini ulice, toda v izjemnih primerih sme biti največ enaka poldrugi (lžš kratni) širini ulice. Višino poslopij na voglih ulic različne širine je določiti po širši ulici, ako lice na ožji ulici ni daljše ko 16 metrov, sicer je višino določiti po tej — ožji — ulici. V tem primeru sme imeti poslopje večjo višino okoli vogla v ožji ulici do 12 metrov dolžine, kolikor regulacijski načrt in uredba o njegovem izvajanju ne bi določala drugače.
(s) Višina poslopja se računi na sredini zunanjega lica zgradbe (fasade) od hodnika (trotoarja) do najnižjega roba strehe ali gornjega dela glavnega venca. Ako bi bili nad črto strešne konstrukcije — kapa — ali nad glavnim vencem kaki nazidki (nastavki), je tej višini prišteti količnik iz površine vseh nazidkov (nastavkov) in njihove dolžine. Ako pa bi bil kap ali glavni venec vzdolž lica prekinjen s stolpi, strmimi strehami ali drugimi okrasnimi nazidki (nastavki), je višino poslopja določiti z delitvijo skupne površine lica z njegovo dolžino.
Člen 7.
Notranjost stavbišča in dvoriščna stanovanjska poslopja.
0) Dvoriščna poslopja se smejo graditi samo v za to določenih ulicah in v predpisani razdalji od uličnega poslopja. V glavnih ulicah in na trgih se morajo poslopja zidati prvenstveno v ulični regulacijski črti. V stranskih ulicah in onih, ki se določijo z uredbo o izvajanju regulacijskega načrta, se smejo poslopja izjemoma graditi tudi na dvorišču, ako skupna prostornina teh zgradb ni večja od prostornine poslopja, ki se mora zgraditi v regulacijski črti.
(*) Oddaljenost dvoriščnega poslopja od uličnega ali medsebojna oddaljenost teh poslopij sme biti najmanj kakor sledi:
1. v gostem naselju s/a srednje višine poslopja na ulici;
2. v srednjem naselju cela višina poslopja na ulici.
C) V redkem naselju se dvoriščna poslopja ne zidajo, ako pa se morajo, ali ako so odobrena s posebnimi predpisi, se smejo araditi v medsebojni razdalji najmanj dvakratne višine ulične zgradbe.
(*) Najmanjša razdalja dvoriščnega poslopja pri gostem in srednjem naseliti ne sme biti manjša ko 5 metrov, ako vamosf pred ognjem in drugi pogoji ne zahtevajo večje mere.
(5) Ako služi dvoriščno poslopje za stanovanje in se zida na dnu — začelju — stavbišča, mora biti oddaljeno od sosednje meje — začelja — stavbišča najmanj za a/t višine zgradbe, najmanj pa 3 metre. Ako je stavbišče globoko manj nego 30 metrov in ležijo proti meji začelja stranski prostori, v katerih se stalno ne biva, se smejo dovoliti tudi manjše razdalje, toda ne pod 2 metroma.
(“) Dvoriščna poslopja morajo biti po višini vsaj za eno nadstropje nižja od uličnih poslopij ali pa pritlična. Iz upravičenih razlogov smejo imeti enake višine kakor ulična poslopja, razdalja od teh pa se mora povečati za višino nadstropja. Samo izjemoma smejo biti dvoriščna poslopja višja, ako je to z ozirom na velikost uličnega bloka mogoče in ako se ves blok arhitektonsko oblikuje in doseže obveza za zazidanje vsega bloka.
(7) Gradnja stanovanjskih poslopij na dvoriščih ob strani kot stranskih kril ni dovoljena. Krila poslopij se smejo postavljati samo v toliko, kolikor so v zvezi s stanovanjem na ulico. Taka krila so dopustna samo na eni strani in to na oni, ki je ugodnejša za razsvetljavo.
V naseljih, ki so določena samo za stanovanja, in v redkih naseljih se na dvoriščih ne sme zidati nobena druga posebna zgradba ob strani (krilu) dvorišča.
V gostih naseljih in pri večjih poslopjih, ki niso določena pretežno za stanovanja, se sme na dvorišču dovoliti gradnja poslopja s krili, ako ne služi za stanovanja.
Člen 8.
Lega dvorišča.
(*) Dvorišča so nezazidani del stavbišča in potrebna za razsvetljavo ob njih ležečih prostorov, za promet, varnost pred ognjem, za vir svežega zraka in razne druge potrebe stanovalcev.
(2) Najmanjša skupna ploskev vseh dvorišč, katerim je prišteti tudi svetlišča, je določena z razpredelnico za zazidalne ploskve.
(3) Dvorišča morajo imeti po možnosti čim pravilnejšo obliko. Vsako dvorišče mora imeti dohod z ulice. Ako je več dvorišč, morajo biti zvezana medsebojno kakor tudi z ulico, da je mogoč prost prehod z vozmi. Višina — niveleta — dvorišča mora biti tolika, da je mogoče odvajati vodo na ulico, ako dvorišče nima kanalizacije.
(4) Najmanjša širina dvorišča (razdalja dvoriščnih poslopij) je:
1. v gostem naselju */» srednje višine poslopja na ulici, toda ne pod 5 metrov;
2. v srednjem naselju cela srednja višina poslopja, toda ne pod 6 metrov.
(5) Krog in krog obzidana — zaprta — dvorišča se ne smejo napravljati, vendar sme občina v opravičenem primeru v že zgrajenem gostem delu naselja ali pri velikih poslopjih za vsak primer posebej dovoliti zaprta dvorišča ob posebnih higienskih pogojih.
(•) Dvorišča stanovanjskih ali najemniških poslopij morajo biti popolnoma prosta.
(7)	Pri javnih poslopjih, hotelih, gostilnah, kavarnah, trgovinah, prodajalnah, tovarnah, se sme dovoliti pokritje dvorišča s stekleno streho neposredno nad najnižjimi nadstropji s sledečimi pogoji:
1.	na dvorišče, ki naj bi se pokrilo, se ne smejo odpirati vrata ali okna hlevov, stranišč, pralnic, kavarniških kuhinj ali drugih enakih prostorov, ki kvarijo zrak;
2. na dvorišču ne smejo biti greznice ali gnojne jame;
3. dvorišče se mora skozi stekleno streho dobro prezračevati;
4. steklena streha se mora napraviti iz žičnega stekla ali pa je nad streho razprostreti žično mrežo, da se steklo ne ubije.
(8)	Služnost razsvetljave in oken presoja gradbeni odbor samo na podstavi pismenih in zemljiškoknjižnih listin, če pa takih ni, se ne more uvaževati. V takem primeru se ugovori prizadetih upotijo na redno sodno pot.
(“) Vse prazne ploskve dvorišča se morajo tlakovati z gradivom, ki ne prepušča vode. Na dvoriščih in praznih ploskvah pa se smejo napraviti tudi vrtovi s pogojem, da se ločijo od zgradbe z najmanj 0-75 metrov širokim hodnikom iz nepropustnega gradiva in zadostnim padcem za odvajanje deževnice. Odvajanje vode z dvorišča se mora vršiti hitro in po kanalih, ki morajo biti od zgradbe oddaljeni najmanj 0-60 metrov.
Člen 9.
Svetlišča.
(') Splošni predpisi so razloženi v § 41. gradbenega zakona.
(*) Glede velikosti svetlišča napram dvorišču in višini zgradbe veljajo naslednje mere:
1. kadar zaprta notranja dvorišča služijo za razsvetljavo posameznih stanovanjskih prostorov, morajo imeti svetlišča pri dvonadstropnih zgradbah najmanj 12 m’ ploskve z najmanjšo širino 2-5 m, pri višjih zgradbah pa za vsak meter višine nad drugim nadstropjem še po 1 m2 ploskve. Spalnice, ki se ne morejo postaviti proti ulici ali proti predpisom ustrezajočemu dvorišču, se smejo postaviti proti podolžni strani svetlišča samo tedaj, ako je to zvezano s sosednjim obzidanim dvoriščem ali svetliščem;
2. kadar taka dvorišča služijo samo za razsvetljavo stranskih prostorov, kakor: hodnikov, stranišč, stopnic, predsob, kopalnic, jedilnih shramb in pripremnic ali drugih prostorov, v katerih se ne stanuje, mora imeti svetlišče najmanj 6 m5 ploskve z najmanjšo širino 2 metrov pri dvonadstropnih zgradbah, pri višjih zgradbah pa se za vsak meter višine nad drugim nadstropjem ploskev poveča še za 0-50 ms;
3. svetlišča, ki sužijo samo za prezračevanje stranišč, morajo imeti najmanj 3 m2 ploskve za dve nadstropji, za vsak meter višine zgradbe nad drugim nadstropjem Pa še po 0-10 m2 več ploskve;
4. pri zgradbah, kjer se dvorišča in svetlišča stikajo z dvorišči in svetlišči sosednjih poslopij, se smejo spredaj navedene ploskve zmanjšati za 1/3.
(3)	Ploskev svetlišča se vračuni v nezazidani del stavbišča kakor dvorišče.
Člen 10.
Predulii.
(*) Preduhi morajo imeti najmanj 2 ms ploskve z najman šo širino 1 metra in z ventilacijo odspodaj. Z njimi se smejo prezračevati kopalnice, kloseti, shrambe in prostori s ploskvijo do 2 m2.
(2)	Svetlišča in preduhi se ne smejo postavljati pri Presto stoječih poslopjih — vilah —, pri ostalih pa jih Je omejiti na najmanjše število.
(“) Ploskev preduha se vračuni v zazidani del zgradbe.
B.	Predpisi za zidanje zgradb.
1.	Tehnični predpisi, a) Splošni.
Tehnični predpisi po §§ 37. do 44. gradbenega zakona tvorijo osnovo za sestavo tehničnih predpisov, ki jih je vnesti v gradbeni pravilnik za vsako poedino banovino, oblast, del banovine, ali za vsako posamezno naselje, kolikor je to potrebno in izvedljivo po krajevnih razmerah in razpoložljivem gradivu.
Člen 11.
Gradivo in njegova uporaba.
Po predpisanih normah za dopustna naprezanja gradiva in obtežbe gradbenih konstrukcij* po § 36. gradbenega zakona se določi za vsako banovino, oblast ali del banovine vrsta gradiva, ki se sme uporabljati za gradnjo ter način uporabe, in vse to gradivo z vsemi potrebnimi podatki je vnesti v gradbeni pravilnik. Pri tem se more določiti tudi rok, v katerem se mora posamezno gradivo, ki ne ustreza gradbenim predpisom, je pa uporabljeno pri raznih zgradbah, zamenjati s predpisanim.
Člen 12.
Temelji zgradbe.
(*) V gradbeni pravilnik je vnesti predpise o dovoljenem naprezanju zemljišča, na katerem se z ozirom na preizkus zemljišč dotičnega naselja more postaviti zgradba, in način fundiranja, ako se mora posebej določiti glede na odst. 8. § 37. gradbenega zakona in na higienske predpise o izberi zemljišč, na katerih se smejo zgradbe postaviti.
(2)	Temelj zgradbe mora biti iz trdnega gradiva, ki ne razpada v vodi, ležati mora na zdravem zemljišču in imeti debelino, ki ustreza obtežitvi po zgradbi, ki se zida.
b)	Posamezni deli zgradbe.
Člen 13.
Kleti
(*) Z gradbenim pravilnikom je določiti način, po katerem naj se gradijo kleti in za kaj naj se uporabljajo.
(2) Klet je najnižji del zgradbe s prostori poljubne globočine tal, ki se določa po nosilnosti zemljišča po čl. 12. teh navodil in po možnosti pred poplavo in vlago zemljišča zavarovane izvršitve.
(3) Klet se sme zidati samo s trdim gradivom, ki ne razpada v vodi in v potrebni jakosti, ki je v skladu z obtežbo zgradbe.
Člen 14.
Zidovi.
(*) Zidovi se morajo graditi po določilih § 37. gradbenega zakona po krajevnih prilikah in potrebah kakor tudi po kakovosti gradiva, ki se sme uporabljati za gradnjo, to pa z upoštevanjem dopuščenih naprezanj
* »Službeni list« št. 324/31 iz leta 1932.
gradiva in gradbenih konstrukcij, kakor so določena v 51. 11. teh navodil.
(2) Debelina zidov je odvisna od obtežbe zida, uporabljenega gradiva, njegovih minimalnih dimenzij, strukture zida, od števila in višine nadstropij, od dolžine zidov, od konstrukcije podstrešja in strehe in od klima-tičnih razmer.
(3) Debeline zidov samo iz normalne opeke znašajo:
1. debelina glavnih zidov pri pritličnih zgradbah in v najvišjem nadstropju večnadstropnih zgradb pri globočini prostora:
do 4 metrov najmanj 0-25 m = 1 normalno opeko,
od 4 do 6-5 metra najmanj 0-38 m = IH normalne opeke,
od 6-5 do 8-5 metra najmanj 0-51 m — 2 normalni opeki,
od 8'5 do 10 metrov najmanj 0-64 m = 2'A normalne opeke;
2. pri večnadstropnih zgradbah, ako na glavnih zidovih leži strop iz gred — tramov, se morajo zidovi v vsakem nižjem nadstropju razširiti za 0-13 m, če se pa uporabljajo oboki iz opeke med železnimi nosilci, ali armirani beton ali katera druga novejša stropna konstrukcija in končno tramovni stropi s slepim podom, se morajo zidovi razširiti za 0-13 m samo na vsaki dve nižji nadstropji;
3. ako so skozi glavne zidove speljani prosti okrogli (ruski) dimniki, sme biti zid tudi v najvišjem nadstropju 0-38 m debel; pri uporabi prelaznih dimnikov mora biti zid 0-64 m debel;
4. zaključni obmejni zidovi, ako ne nosijo stropa, smejo biti po 0-25 m debeli;
5. pregradni zidovi, ki delijo trgovine, skladišča ali posamezna stanovanja, morajo biti 0-25 m, sieeT pa
0-13 m debeji. Taki pregradni zidovi, na katerih leži na eni strani stropna konstrukcija, ako je strop napravljen iz tramov s slepim podom, železnih nosilcev, ali iz armiranega betona ali kake druge konstrukcije do 6 metrov čiste razprtine, se morajo zidati v debelini 1 normalne opeke (0-25 m), pri razprtini nad 6 metrov pa v debelini 1A normalne opeke (0-38 m) in smejo biti skozi vsa nadstropja enako debeli. Nasprotno se pri stropih iz zmorničenih stropnikov vzamejo zgornje mere samo v najvišjem nadstropju, z vsakim nižjim nadstropjem pa se povečajo za 'A normalne opeke (0-13 m).
(4) Zidovi iz rabica ali mavčnih plošč za oddelitev trgovin, stanovanj in skladišč se smejo izdelovati v debelini 8 cm, sicer 5 cm. Za oddelitev stanovanj se morajo napraviti dvojni zidovi iz rabica v debelini 15 cm.
(5) Zidovi iz mešanega gradiva: opeke in kamna ali samo iz kamna zgrajeni zidovi morajo biti za 013 cm debelejši od zidov iz same opeke.
(') Zidove iz betona je izdelati po izmerah, ki se dobe po statičnem računu.
(7)	Nabiti (phani) zidovi se morajo kot glavni in obodni zidovi izdelati v debelini 0-00 m, kot pregradni zidovi pa v debelini 0-45 m.
(9)	Glavni zidovi kleti morajo bili vedno zidani iz kamna, opeke ali betona, pri zgradbah z nadstropji se pa morajo proti pritličnim zidovom ojačiti za 0-15 m. Samo pri pritličnih zgradbah sme biti kletno zidovje enako debelo kakor v pritličju in to, ako strop ni obokan.
(•) Zidani stebri morajo biti iz opeke, iz mešanega gradiva pa samo tedaj, ako so vsaj za 0-13 m širši ko čista razprtina sosednjih okenskih odprtin. Ožji stebri se
morajo zidati s cementno malto ali pa zamenjati s stebri iz kamna, betona ali železa.
(10) Temelji zidov morajo biti postavljeni na dobrem terenu in morajo segati najmanj 1 m pod površino zemlje. Na vlažnih in poplavljanih krajih je uporabljati cementno malto ali pa je postaviti temelj na podlago iz betona. Temeljni zid mora biti za 0-13 m debelejši od pritličnih, odnosno kletnih zidov.
(J1) Stara opeka z dimenzijo 29/14/6-5 em, kolikor je je še na zalogi, se sme uporabljati do določenega roka v številu, ki ustreza debelini zidu, pri čemer se računa za zid:
Vi	opeke	=	0-15	m,	2 K	opeke	=	0-75	m,
1	opeka	=	0-30	m,	3	opeke	=	0-90	m,
1 'A	opeke	=	0-45	m,	‘&A	opeke	=	1-05	m.
2	opeki	=	0-60	m,
(12) Pri popravilu zgradb se stari zidovi ne smejo po-jačiti s prizidanjem.
(13) prekatni ali na brano delani zidovi (§ 37., odstavek 7) morajo biti okoli 15 cm debeli in se morajo postaviti na temeljni zid iz opeke ali kartina ali mešanega gradiva, na katerega je položiti izolacijsko plast. Glavne grede so 13/13 do 15/15 cm močne, enako tudi ostale grede konstrukcije. Kadar se stena takih zidov zapolni z opeko ali z na zraku sušeno (nežgano) opeko, je potrebna še srednja vezna greda, če se pa napravi obojestranski opaž iz desk, srednja greda ni potrebna. Prekatne zidove je najbolje zazidati z opeko, ker so trdnejši in se ne morejo zlahka zarediti miši in mrčes. Najcenejša je zapolnitev zidov s primernimi kamenitimi ploščami ali pa z na zraku sušeno (nežgano) opeko. Zidovi so lahki, če se v zidu včepi (spodaj) pokončno kolje in zaplete z razpolovljenimi kosi kolja in se ta pletenina omeče na obeh straneh. Kjer je dosti slame, se pokončno kolje lahko ovije s pleteno slamo, ki se dobro zbije in omeče na obeh straneh. Posebno dobra je za pletepje ržena slama, ker se lahko plete kakor protje in se da dobro zbiti. Najenostavnejše je, če se zid z obeh strani obloži z deskami in zapolni z mahom ali ilovico. Pri zapolnitvi prekatnih sten je treba vedno paziti, da ne ostanejo v njih votline, ker prodira skozi nje pozimi mraz in hlad, poleti pa vročina. Zato je treba protje, slamo, mah ali lovico, ali s čimer so zidovi pač zapolnjeni, dobro zbiti.
(14) Vsako poslopje mora biti od sosednjega ločeno s čelnim zidom, ki mora iti skozi vsa nadstropja in ne sme imeti odprtin. Ti zidovi smejo biti na podstrešju, ako niso, obteženi, pri višini do 6 metrov po % ope'ke debeli, ako so višji od 6 metrov, pa po 1 opeko debeli. V ostalih nadstropjih smejo biti najmanj po eno celo opeko debeli, v suterenu pa za A opeke rmT-.ejši (1 A opeke).
(16) Za požarne zidove veljajo določbe § 37., odst. 11. gradbenega zakona.
(l“) Nazidek pri samo pritličnih poslopjih mora biti najmanj 0-25 m močan (1 opeka), ako pa leži na njem venec iz kamna ali ostrešje, mora biti 0-38 metra debel (1A opeke).
(17) Čelni in požarni zidovi se morajo zvezati z ostrešjem — strešno konstrukcijo — in na vsake 3 metre dolžine ojačiti s stebri po 25X25 cm.
(t8) Zidovi na stiku s sosednjimi poslopji morajo biti po 1 opeko debeli in moradmeti vsako poslopje svoj zid.
(10) Vsi venci morajo biti iz gradiva, ki je na zraku stanovitno, in morajo biti zavarovani proti vremenskim vplivom.
(**) Na zunanjem čelu poslopja se smejo sohe (liki), okraski, podpirači in okrasni venci uporabljati samo tedaj, če so izdelani iz gradiva, ki je na zraku stanovitno, in če so dobro in trajno zvezani s trdnimi deli zgradbe.
(21) V krajih, kjer preti nevarnost potresa, je uporabljati prekatne zidove ali zidove iz armiranega betona po za to izdanih predpisih, vsem nazidkom in čelnim zidovom pa se je izogibati ali jih omejiti na najmanjšo mero.
Člen 15.
Stropi.
(‘) Splošni predpisi za strope so podani v § B8. gradbenega zakona.
(s) Stropi smejo biti iz tramov, zmoznjčenih stropnikov, lesenih tramov med železnimi nosilci, iz dvojne lesene konstrukcije, ki se napolni z nezgorljivim, trdnim gradivom, kakor tudi masivni: iz opeke med železnimi nosilci, iz opečnih obokov, iz armiranega betona ali iz katere druge sočasne konstrukcije, ki je preizkušena in daje varno jamstvo za trdnost.
(s) Z gradbenim pravilnikom se določijo vrste na-se^'j — gradbenih pasov —, v katerih se smejo zidati zgradbe s stropi iz lesenih konstrukcij in prav tako tisti deli naselij, v katerih se smejo uporabljati tudi druge vrste varnih in zdravstvenim pogojem ustrezajočih stropov.
(*) Strope je nasuti z 8 do 10 cm debelo, popolnoma suho in čisto plastjo zemlje ali z gradivom brez organskih sestavnih delov ali katerihkoli drugih zdravju škodljivih sestavin. Prepovedati je uporabo sipine od mavca, papirja, cunj in drugih odpadkov. Podstrešje se mora tlakovati z ognjevarnim gradivom (opeko, ilovico ali betonom).
(5)	Stropi morajo imeti izmere, ki ustrezajo statične-nm računu.
(e) Železni nosilci morajo ležati na zidu v dolžini, ki je enaka njihovi poldrugi (1K) višini.
(7) Uporaba stropov iz armiranega betona ali katere druge posebne ali nove konstrukcije se sme dovoliti samo na podstavi po pristojnem organu izdelanih načrtov in statičnih računov.
(8) Pri uporabi zidov za onoro obokov se smejo zidovi izsekati samo za zidanje čeških in kapastih obokov. Pri bačvastih obokih se mora spodnji del oboka zidati obenem z opornim zidom. Unoraba prekatnih zidov za nošenje obokov je prepovedana. Z zidanjem obokov, razen pri stropih iz železne konstrukcije, se sme pričeti Šele potem, ko je zgradba sezidana in pokrita.
(°) Stropi podstrešja morajo biti tako močni, da vzdrže zrušenje strehe, če bi se tak primer dogodil.
(10) Pri stropih proti zračnim bombam je postopati Po posebnih predpisih, ki bodo zanje določeni.
(**) Pri stanovanjskih poslopjih z več ko tremi nadstropji nad pritličjem, kakor tudi pri drugih večjih poslopjih za javno uporabo neglede na število nadstropij •nora biti strop na podstrešju izdelan iz armirane betonske konstrukcije.
Člen 16.
Strehe in krovi.
(‘) Splošni predpisi za strehe so navedeni v § 39. gradbenega zakona.
(’) Strešna konstrukcija mora ustrezati določenim tipom (razprtini in predpisani obtežbi) ali statičnemu računu.
(•1) Pri stanovanjskih poslopjih, ki smejo imeti leseno streho, toda imajo lesen strop v podstrešju, morejo biti grede vpuščene v stropno konstrukcijo, toda tako, da z njo niso zvezane ali pa morajo biti vzdignjene nad strop vsaj za 3 vrste opeke.
(4)	V delih naselij, določenih za .vile in gospodarske zgradbe, se sme izjemoma predpisatj. kroy iz gradiva, ki ni odporno proti ognju (les, slama itd.), toda take zgradbe morajo biti od ostalih zgradb oddaljene po odst. 2. § 39. gradbenega zakona.
(s) Krovi iz lesa ali slame ali sploh iz gradiva, ki je lahko vnetljivo, se smejo uporabljati samo pri skrajnem nedostajanju drugega gradiva in ob posebnih pogojih, ki so določeni za gradnjo lesenih poslopij in se morajo pri izdaji dovoljenja navesti.
(s) Vsa poslopja nad 6 metrov višine in z naklonom strešne ploskve nad 25° morajo imeti na strehi držaje za zadržavanje snega, gradiva in delavcev. To velja tudi za stara poslopja, ako se streha popravlja ali izvršuje večja poprava na robu strehe in žlebu. Proti dvorišču, ki služi prometu, je napraviti snežni držaj samo tedaj, ako mčni gradbeno oblastvo, da je potreben. Pri poslopjih, pri katerih je projektirana atika ali ležeči žleb, je, ako sega strešna konstrukcija čez atiko za več ko 40 cm, pločevinasti krov zaviti na zunanji strani navzgor in takemu žlebu dati padec proti odtočnim cevem. Snežni držaj mora biti 40 cm visok in dovolj močen.
(7)	Vsa poslopja morajo imeti na strehi ležeče ali višeče žlebove iz nepropustnega gradiva, iz katerih se mora voda odvajati po odtočnih ceveh do kanalizacije. Ako kanalizacije ni, se sme deževnica odtekati v jarke ali na ulico po lončenih ali betonskih ceveh pod hodniki (trotoarji).
Člen 17.
(	Strelovodi.
C) Na poslopjih, ki služijo za shrambo razstreliva ali vnetljivega gradiva, na tovapniških dimnikih, na gledališčih in vseh sličnih zgradbah je napraviti strelovod.
(2)	Pristojno strokovno oblastvo preizkusi po svojih strokovnjakib prevodno sposobnost strelovodov, čim se postavijo in to ob prisotnosti in na stroške strokovnjaka, ki je delo izvršil in ki mora eventualno vse potrebne dopolnitve izdelati.
(s) Lastnik mora strelovod in odvodnike vzdrževati v dobrem stanju in se mora v ta namen strelovod vsaj enkrat na leto strokovnjaško pregledati.
Člen 18.
Vezi in ključi.
V glavnih zidovih vsakega nadstropja je za vodoravno zvezo uporabljati prvenstveno obroč (okvir) iz armiranega betona, kjer pa ekonomske prilike tega ne dopuščajo, se smejo uporabljati železne vezi iz dovolj močnega kovanega železa. Za zvezo vsakega stebra ali zida s stropniki je uporabljati kotve iz dovolj močnega kovanega železa. Uporaba lesenih vezi je prepovedana.
Člen 19.
Stopnice.
%
(1) Splošni predpisi in navodila so podana v § 40. gradbenega zakona.
(2) Glavna stopnišča pri stanovanjskih zgradbah morajo izpolnjevati sledeče pogoje:
1. da so zgrajena v posebnem prostoru in pokrita z gradivom, ki je odporno proti ognju;
2. da vodijo do najvišjega nadstropja;
3. da so tako položena in zgrajena, da jih je v primeru ognja v zgradbi mogoče dalj časa vzdržati in uporabljati;
4. da imajo neposreden dostop z ulice ali iz dvorišča;
5. da so z dnevno svetlobo dovolj razsvetljena.
(a)	Stopnišče se sme razsvetljevati skozi stekleno streho posebne konstrukcije, ako je vodoravno merjena razdalja krakov najmanj enaka širini enega kraka. Slreha mora biti opremljena z ventilacijo. Železna streha mora ležati na polnem zidu, ki sega nad površino strehe.
(4) Kletno stopnišče mora biti iz gradiva, ki je odporno proti ognju. Od glavnega stopnišča mora biti ločeno z vrati ali pa mora biti dostopno iz dvorišča.
(5) Ako stopnišče na podstrešje ni neposreden podaljšek glavnega ali postranskega stopnišča, more biti leseno in zaprto z železnimi vrati, ali pa z vrati, ki so s podboji vred obložena z močno železno pločevino.
(') Ležeča vrata (pritike) v stropu stopnišča niso dovoljena.
(7) Vsako glavno stopnišče mora imeti med dvema nadstropjema vsaj eno 3 hodne širine dolgo počivališče.
(8) Širina stopnic je določena v § 40. gradbenega zakona.
(°) Višina prehoda pod stopnicami in podesti mora znašati najmanj 2 metra.
(10) Stopnice morajo imeti na prostem koncu varno 1 m visoko železno ograjo z lesenim ročajem.
(u)	Višina (v) in širina (š) stopnic v hodni črti se določa kakor sledi:
2 v + š = 61 do 65 cm.
Pri glavnih stopnicah max. v/š = 16/29 cm;
pri postranskih stopnicah max. v/š = 18/26 cm in
pri kletnih in podstrešnih stopnicah maximum v/š = 20/25 cm. *
(**) Zavite glavne stopnice ne smejo imeti v razdalji 45 cm od zidu stopnišča manjše širine ko 29 cm, na ozkem koncu pa ne smejo biti ožje ko 13 cm.
(13) V prostranih poslopjih more pristojna oblast zahtevati več glavnih stopnišč.
(14) Stopnišča v javnih poslopjih se morajo izvršiti po posebej predpisanih pogojili.
(1B) Ti predpisi ne veljajo za stopnišča, ki vežejo posamezne oddelke kakega stapovanja, ali za stopnišča enorodbinskih hiš, ako sestoje iz pritličja in enega nadstropja; zanje veljajo olajšave za mala stanovanja.
(“) Dimenzije stopnic v zgradbah z več ko petimi
(5)	nadstropji ali v javnih in monumentalnih posloniih se določajo posebej glede na namen, kate-remu zgradbe služijo.
Clen 20.
Hodniki.
(') Prosti hodniki, ki so na zunanjih zidovih zgradbe ali v sanii zgradbi, kadar služijo kot edina zveza med stanovanji in glavnim stopniščem, morajo biti iz
gradiva, varnega pred ognjem, in imeti najmanj 1*10 m čiste širine do ograje. Hodniki morajo imeti na zunanji strani zidano ali železno ograjo, ki je najmanj 1-0 m visoka. Glavni vhod v stanovanja z odprtega hodnika se ne sme dovoliti.
(2)	Hodniki v javnih in javni uporabi namenjenih zgradbah kakor tudi v monumentalnih poslopjih se določajo po posebnih predpisih glede na namen, kateremu poslopje služi.
(s) Odprti hodniki in dvoriščni balkoni se računajo v nezazidani del stavbišča, ako niso napuščeni več ko 1-10 m.
Člen 21.
Dimniki.
(‘) Splošni predpisi za dimnike so določeni v § 42. gradbenega zakona.
(2)	Dimnike je speljati vertikalno. Ako konstruktivni razlogi zahtevajo, se sme od vertikalne lege popustiti največ 30°. Dimniki morajo biti završeni najmanj
0-5 m nad slemenom zgradbe, nad površino krova pa najmanj 1-00 m. Dimniki pekarn in drugih večjih ognjišč morajo imeti večjo višino in večjo odprtino.
(;i) Čiščenje dimnikov je vršiti praviloma odzunaj raz streho, čez katero je izpeljan dimniški most, in samo v izjemnih primerih skozi odprtine v dimnikih na podstrešju in na spodnjem koncu, kjer je odprtine izrečno napraviti. Odprtine za čiščenje dimnikov je opremiti z dvojnimi železnimi vratci (močnimi 4 mm in velikimi 38/38 cm), ki se dobro zapirajo in ki jih je vdelati vstran od lesene konstrukcije.
(4) Dimniške cevi se ne smejo izpeljati na prosto neposredno skozi zid ali okna.
(5) Dimnike je znotraj, na podstrešju pa tudi vnanje ometati, zunaj strehe pa smejo biti tudi iz opeke z zaglajenimi režami.
(“) Dimniki večjih ognjišč, za kurišča centralnih kurjav, sušilnic in sl. morajo imeti najmanj po eno opeko debele zidove, ki so izolirani od ostalih zidov in prostorov.
(7)	Višina in debelina tovarniških dimnikov se določa po normah za visoke dimnike, predpisanih' po § 36. gradbenega zakona.*
Člen 22.
(	Kurišča.
(') Splošni predpisi so določeni v § 49. gradbenega zakona.
(2)	Ognjišča, s katerimi je razumeti tudi štedilnike v kuhinjah in peči v sobah, morajo biti tako konstruirana, da v njih gorivo izgori popolnoma, dim pa ima prost izhod.
C) Ognjišča se morajo kuriti praviloma iz zaprtega prostora.
(4) Peči v notranjosti stanovanj bodisi da se kurijo odzunaj ali odznotraj, morajo imeti tam, kjer pada pepel, na podu podlogo iz kovine, kamna ali opeke.
(5) Postavljanje ognjišč na podstrešju je prepovedano.
(e)	Pogoje, s katerimi se morejo napraviti kurjave na zrak, paro ali vodo, je določiti na podlagi načrtov, ki jih je predložiti za vsak primer in za katere nosita
* ^Službeni liste št. 495/56 iz 1. 1932.
odgovornost projektant in izvršitelj. Načrti za ta dela morajo biti pregledani in odobreni po pristojnem strokovnem oblastvu.
(7) Sušilnica se sme namestiti v kateremkoli nadstropju zgradbe, ako ustreza predpisom § 43. gradbenega zakona, toda mora se zapirati z železnimi vrati.
(8) Peči za peko je zgraditi iz snovi, ki vzdrži ogenj in jih postaviti tako, da je njihova zunanja zgornja ploskev vsaj 1 m pod zgornjim masivnim stropom, njihove stranice pa so najmanj 060 metra oddaljene od vsakega gorljivega sestavnega dela. Te peči se smejo namestiti samo v pritličnih prostorih popolnoma ločene in tako razvrščene, da so v vsakem pogledu zavarovane Pred požarom.
(•) Ako stoji peč za peko v oddelku, ki meji na sosednji zid, se mora od tega izolirati s M opeke debelim zaključnim zidom tako, da ostane med tem in lastnim mejnim zidom 0-15 m širok prazen prostor.
(10)	V stanovanjih, kjer bivajo milarji, peki, žganjarji itd., je treba posebno paziti na zgradbe, ki jih okrožajo, posebno na hleve, svinjake, drvarnice itd. Peči morajo biti od takih zgradb oddaljene najmanj 6 metrov, sicer jih je ločiti s posebnim požarnim zidom, kakor je zgoraj navedeno. Ognjišča, kakršna imajo kovači, ključavničarji, puškarji, bakrarji, zvonarji, kotlarji in drugi obrtniki, ki delajo z močnim ognjem, je postaviti pod oboke, odporne proti požaru. Požarni zidovi morajo biti 38 cm (1 Yi opeke) debeli. Dimniki se morejo speljati v nekoliko poševni smeri, po potrebi pa jih je opremiti za zadržavanje isker s tako zvano golšo kakor pri topil-niških pečeh in s klobukom. Tla takih prostorov morajo hiti tlakovana s kamenitimi ploščami, opeko ali betonom. Pod iz desk ali lesa je prepovedan.
C.	Deli zgradbe zunaj ulične črte.
Clen 23.
Rizaliti ali podnožki.
(*) Za olepšavo lica (fasade) — pročelja — poslopja se sme izvršiti razširjenje temelja — podnožja — Preko ulične regulacijske črte. Največji prestop podnožja sme znašati 10 cm v ulicah do 10 metrov širine, 15 cm v ulicah od 10 do 15 metrov širine in 20 cm v ulicah nad 15 metrov širine.
(’) Rizaliti, portali s stebri, stebri in podpore, Užene, ograje, stopnice in stopnice na prostem se smejo Postavljati zunaj ulične regulacijske črte samo z dovoljenjem pristojne oblasti. Ti prestopi so dopustni samo v ulicah, ki so širše ko 10 metrov, in to v ulicah do 15 metrov širine 15 cm, nad 15 metrov pa 30 cm od regulacijske črte. Pri višini nad 5 metrov se sme ta Prestop podvojiti. V podolžni smeri prestop ne sme prežgati dveh petin pročelnega zidu.
(3)	Pri monumentalnih javnih poslopjih in pri poslopjih, ki so obrnjena na javne trge in tržišča, odobra-va izmero podnožij in prestopov pristojno oblastvo od Primera do primera.
(*) Javno zemljišče, ki ga zavzemajo podnožje in ^zaliti, preide v . porabo lastnika poslopja, in sicer Ploskev podnožja breznlačno, nloskev rizalita pa proti Plačilu določene uporabne takse.
'	""	1	1....11	   'V*.*!
člen 24.
Balkoni, galerije ali erkerji (zaprti balkoni).
Balkoni, galerije ali erkerji se dovoljujejo v ulicah, ki imajo nad 10 metrov širine in v višini najmanj 4 metrov nad trotoarjem. Odnes teh balkonov in galerij sme znašati največ do 1‘20 metra. V primorskih in južnih krajih se smejo postavljati balkoni tudi v ulicah, ki so ožje ko 10 metrov, toda odnes ne sme znašati več ko eno dvajsetinko (V*o) ulične širine. Vsi vti pomoli morajo biti od sosednje zgradbe oddaljeni najmanj za enkratni odnes ter se smejo izvršiti v taki dolžini, kakršna se za posamezne ulice določi z uredbo o izvajanju regulacijskega načrta.
Člen 25.
Trgovinski portali in izložbena okna.
(*) Trgovinski portali in izložbena okna, ki so vdelana v zid, se smejo na uličnem zidu poslopja uporabljati samo v tako širokih ulicah, v katerih ne ovirajo prostega uličnega prometa.
(!) Trgovinski portal, odnosno izložbeno okno sme segati največ do stropa prvega nadstropja, čez ulične črte pa do */io širine hodnika, toda največ 30 cm. Za uporabo te ploskve je plačevati določeno letno takso.
(s) Ako ima zgradba rizalit, se sme uporaba izložbenih oken prepovedati.
(4) Pri uporabi trgovinskih portalov, odnosno izložbenih oken je odsekavanje zidnih stebrov prepovedano. Uporaba izložbenih oken je prepovedana na trotoarjih, ki so ožji ko 1‘50 m.
(5) Venec nad trgovinskim portalom je pokriti z gradivom, ki je varno pred ognjem, in na tem vencu je, če je nad 40 cm širok, napraviti žleb in odtočno cev, ki sega do površine hodnika.
(•) Svetiljke za razsvetljavo izložb in viseče table (firme) se smejo namestiti na ulici najmanj 2*5 m visoko nad hodnikom — trotoarjem — in z odnesom, ki ne presega širine hodnika.
Člen 26.
Stopnice zunaj ulične črte.
Stopnice zunaj ulične črte se smejo napraviti samo tedaj, ako se raztezajo ob vsej dolžini poslopja. Prestop stopnic preko ulične črte ne sme biti večji ko 30 cm.
Člen 27.
*
Odprtine za spravljanje drv.
(*) Odprtine za vmetavanje drv so na hodniku prepovedane. Kjer take odprtine že obstoje, se morajo odstraniti v roku enega leta od dne, ko stopi ta pravilnik v veljavo. Isto velja ludi za kletne stopnice, ki se ne smejo pričeti na hodniku zunaj zidne ploskve.
(*) Samo v izjemnih primerih, kjer je vmetavanje drv drugače nemogoče, se sme od primera do primera dovoliti naprava odprtine na trotoarju.
Člen 28.
Okna v ulični črti.
(*) Kletna okna, mreže in oknice pritličja v ulični črti se smejo odpirati samo navznoter ali v ravnini
zidu, že obstoječe take konstrukcije, ki se odpirajo navzven, pa se morajo preurediti v določenem roku.
(2)	Pritlična ali kletna okna, ki so obrnjena na vrt pred hišo, se smejo odpirati tudi navzven.
Člen ‘29.
Vhodna vrata.
(1) Vsa vhodna vrata z ulične strani se morajo odpirati navznoter.
(2) Glavni vhod pri večnadstropnih poslopjih mora biti najmanj 1-50 m širok in 2-80 m visok in mora imeti vrata na dva tečaja. Pri večjili in stanovanjskih poslopjih se smejo zahtevati večje dimenzije in več vhodnih vrat.
(3) Pri pritličnih in enonadstropnih zgradbah je najmanjša dopustna širina vhoda 1'30 m.
(4) Ako je dvorišče nad 40 metrov globoko in so ob njem ločena stanovanja, je z ulice skozi zgradbo napraviti prevoz z najmanjšo širino 2-50 m.
(5) Vhodna vrata ob sosedu je postaviti na poseben zidani ali leseni steber.
(“) V gostem in srednjem naselju je poleg vsakega glavnega vhoda namestiti pripravo, s katero se daje znak za odpiranje vrat.
(7) Kletna vrata se ne smejo udelati v zidove ob ulici.
Člen 30.
Altane in verande.
(*) Altane se smejo graditi samo v ulicah, ki se določijo z gradbenim pravilnikom.
(*•) V gostem naselju se smejo graditi altane samo v ulicah, ki so široke 10 metrov in več, zaprte altane pa samo v ulicah, ki so široke 15 metrov in več.
(3) Odprte altane se smejo graditi samo v razdalji najmanj 1 metra od meje sosednjega stavbišča in z največ 1'20 m velikim prestopom, ki se računa od ulične črte do roba venca na altani.
(4) Zaprte altane se smejo graditi na razdaljo najmanj 3 metrov od meje sosednjega stavbišča in s prestopom, ki znaša največ ‘/is ulične širine, toda ne nad
1-30 m.
(°) Odprte altane se smejo namestiti samo pred takimi nadstropji, katerih tla so vsaj 4-50 m visoko nad hodnikom, zaprte altane pa samo tam, kjer so tla vsaj 6-0 m visoko.
(“) Najnižji deli altane morajo biti najmanj 4-0 m visoko nad površino hodnika.
(7) Za zaprte altane mora lastnik za ves čas uporabe še pred izdajo dovoljenja plačati določeno takso.
Člen 31.
Prisfrcški in platnene senčnico.
(*) Nad vrati, ki stoje v ulični črti, se sme uporabiti pristrešek samo z dovoljenjem pristojnega obla-stva. Ta streha mora imeti varno železno konstrukcijo, prepovedano pa je za njeno podporo postaviti stebre na hodniku.
(s) Pristreški in platnene senčnice se smejo uporabljati najmanj v višini 2-50 m nad hodnikom, ne smejo pa segati preko hodnika.
f3) Pri hišah z vrtom spredai ali kj stoje prosto, se smejo pristreški uporabljati poljubno.
2.	Higienski predpisi.
a)	Stanovanjska poslopja.
Člen 32.
Velikost stanovanjskih poslopij.
(*) Najmanjše samostojno stanovanje mora po § 26. gradbenega zakona imeti sobo, kuhinjo, shrambo in stranišče.
1. Pri vsakem stanovanju mora imeti kuhinja najmanj 8 m* ploskve (z najmanjšo širino 2 metrov), soba najmanj 18 m2 (z najmanjšo širino 3 metrov) in shramba najmanj ‘2 m2 ploskve;
2. stranišče mora biti veliko najmanj 0-90 m na
1-20 m;
3. dve taki stanovanji smeta imeti tudi skupno stranišče;
4. soba mora biti ločena od kuhinje s posebnim vhodom;
5. višine prostorov so predpisane v §§ 30. in 46. gradbenega zakona.
(■) Navadno samostojno stanovanje mora imeti 2 sobi, predsobo, poselsko sobo, kuhinjo, shrambo, kopalnico (kjer sta vodovod in kanalizacija), stranišče, oddelek za kurivo in sušenje perila.
1. Najmanjša ploskev poselske sobe je 6 m2;
2. te prostore je tako razporediti, da so glavni prostori posredno zvezani s kuhinjo.
(3)	Tla stanovanjske zgradbe morajo v pritličju ležati najmanj 0-50 metra nad okolnim terenom in prav toliko nad najvišjo vodo, ako je zemljišče poplavljano.
Člen 33.
Stanovanja v kleti (podzemlju).
(‘) Prostori v kleti — podzemlju — se smejo dovoljevati tudi za stanovanja in delavnice, ako ustrezajo določbam §§ 29. in 30. gradbenega zakona.
(2) Stanovanja in delavnice, ki se smejo namestiti v podzemlju, morajo ustrezati naslednjim pogojem;
1. Tla (pod) v podzemlju morajo ležati najmanj 0-50 m nad najvišjo gladino talne vode, nad uličnim kanalom in naj višjo vodo bližnje reke;
2. tla (pod) podzemlja morajo imeti izolacijski sloj, ki popolnoma preprečuje prodiranje vlage iz zemlje. Zidni deli, ki so v zemlji, morajo biti obloženi z izolira joči m slojem;
3. vsak oddelek v podzemlju se mora posebej kuriti iu imeti svoje okno, ki se odpira odznotraj; dolnji rob okna mora biti vsaj 0-10 m nad višino trotoarja;
4. pod okni podzemlja ne smejo biti izpeljani kanali z umazano vodo, ako pa so izpeljani, morajo biti iz nepropustnega gradiva;
5. kadar je nivo ulice ali dvorišča nagnjen, je za določitev višine tal (poda) v podzemlju vzeti najvišjo točko terena ob stanovanjskih prostorih.
(3) Z gradbenim pravilnikom se določijo ulice, v katerih je dovoljeno graditi poslopja s stanovanji v podzemeljskih prostorih ali za delavnice in druge slično zgradbe za daljše bivanje po § 29. gradbenega zakona.
(*) Ako so v kleti — podzemlju — nameščeni prostori za centralno kurjavo, jih je popolnoma zaščititi pred vlago in zavarovati z zadostno ventilacijo.
Clen 34.
Stanovanja na podstrešju.
(‘) Stanovanja na podstrešju in v mansardi morajo kiti po §27. gradbenega zakona zavarovana pred mrazom in toploto.
(s) Na podstrešju, kjer je mogoče narediti stanovanja, je napraviti poseben strop s streho iz gradiva, varnega pred ognjem. Ta stanovanja morajo ustrezati naslednjim pogojem:
1. Oddelke in hodnike, ki vodijo do njih, je od ostalih delov in od podstrešja ločiti z zidovi;
2. med krovom in stropom je pustiti zračni prostor;
3. srednja višina oddelkov mora znašati najmanj
2-50 m;
4. okna se smejo odpirati tudi navzven, njihova skupna površina pa mora znašati najmanj Vio osnovne ploskve oddelka;
5. površina oken, ki dajejo svetlobo odzgoraj, mora obsegati najmanj */» osnovne površine;
(5. oddelki se smejo kuriti vsak zase in odznotraj;
7. tla nad stropom je na zanesljiv način zavarovati pred požarom, tla kuhinje pa morajo biti iz nezapalji-vega gradiva;
8. kuhinje in pralnice se morajo opremiti z odvodnimi cevmi za vodo.
Clen 35.
Zavarovanje pred vlago.
(*) Pod stanovanjskimi prostori v pritličju je napraviti kletne — podzemeljske — prostore, v nasprotnem primeru je temelje zgradbe popolnoma izolirati in onemogočiti pristop vlage.
(2)	Zemljišče, na katerem se postavi zgradba, mora biti zdravo. Ako je zemljišče okuženo, se mora najprej razkužiti ali očistiti, in ako je potrebno, je zidovje in tla popolnoma izolirati pred vlago in jih obložiti, kakor to predpiše in ukaže pristojno oblastvo.
(:‘) Zidove vsakega stanovanjskega poslopja na zemljišču, ki zadošča vsem predpisom, je zavarovati pred prodiranjem vlage, in sicer se:
1. pri poslopjih s kletjo napravi izolacijska plast v zidu 0-15 m nad tlemi kleti;
2. pri poslopjih brez kleti 0-15 m pod tlemi pritličja.
(*) Lego izolacijske plasti je v načrtu označiti.
Clen 36.
Okna.
Splošne določbe so podane v § 28. gradbenega zakona.
(') Prostori za daljše bivanje: vse stanovanjske sobe, Poselska soba in kuhinja morajo imeti neposredno luč z ulice ali dvorišča skozi okna, katerih ploskev mora imeti najmanj i,u> ploskve prostora, ki se razsvetljuje. Ta mera se mora v glavnem ravnati po zemljepisni širini in klimatičnih razmerah dotičnega kraja v mejah od ’/« do »/to ploskve prostora, ki se razsvetljuje.
(2)	V ozkih ulicah in kjer so visoka poslopja, se sme to razmerje povečati, v širših ulicah in na prosto odprtih Prostorih pa zmanjšati. Prav tako se smejo dovoljevati manjše odprtine na straneh, ki so obrnjene proti močnim vetrovom in izpostavljene hudim mrazom.
(') Odprte in zaprte altane — verande — in slični oddelki pred okni posameznih prostorov stanovanja, ki
ima več sob, so dopustni, ako se z njimi ne zmanjšuje svetloba in zračenje dotičnih prostorov.
(*) Ploskev oken na straniščih ne sme biti manjša kakor 0-4 m2.
(5) Pritlična okna na ulico, ki segajo v višino do
3-5 m nad gornjim robom hodnika, se morajo odpirati navznoter.
(6) Kletna okna in mreže se morajo odpirati samo navznoter.
(7) Z gradbenim pravilnikom se določijo ulice, v katerih se smejo udelati železne mreže v pritličnih oknih.
Clen 37.
Pralnice in likalnice za perilo.
(*) Pralnice in likalnice za perilo je napraviti v vsa- ■ kem stanovanjskem poslopju, ki ima več ko 2 stanovanji. V poslopjih do 8 stanovanj zadošča en tak prostor za pralnico in eden za likalnico. Ti prostori se sinejo namestiti v kleti ali na podstrešju ter morajo imeti vodovod in kanalizacijo. Ako so na podstrešju, morajo biti od ostalih delov nadstropja izolirani z masivnim stropom.
(2)	Kjer ni vodovoda in kanalizacije, mora biti pralnica zvezana s posebno jamo ali greznico.
Clen 38.
Stranišča.
Splošni predpisi so podani v § 31. gradbenega zakona.
(') Za naselja in ulice, v katerih je izpeljana kanalizacija, veljajo določbe, ki so predpisane za gradnjo in uporabo kanalizacije. V naseljih in delih naselij, kjer kanalizacija ni izpeljana, se smejo stranišča zvezati z greznicami. Dopustna so tudi suha stranišča, izolirana od glavnih prostorov po tipih in predpisih, ki jih določi ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, in ki so zvezana z greznico.
(2)	V stanovanjskih poslopjih mora biti stranišče od ostalih prostorov ločeno z obojestransko ometanim zidom, ki mora biti, ako je iz opeke, debel 13 cm, ako je iz rabica, pa 8 cm. Stranišče mora imeti okna na dvorišče ali na svellišče.
(■'') Tla stranišča morajo ležati na masivnem stropu.
(*) Za vsako delavnico in vsak poslovni prostor, v katerem je zaposlenih najmanj 5 delavcev, mora biti zgrajeno v istem nadstropju posebno dovolj razsvetljeno in prezračevano stranišče. Stranišče mora biti najmanj 0-90 m široko in 1-20 m dolgo. Stranišča v javnih in za javno uporabo namenjenih poslopjih se morajo zidati po posebnih predpisih. Pri tem je treba paziti, da se tam, kjer so nameščeni pisoarji ali je več stranišč, pusti pred njimi zadosten prostor, ki popolnoma loči stranišče od hodnika z dvojnimi vrati, od katerih so nameščena prva v zidu tega prostora, druga pa na samem stranišču. Stranišče mora biti napravljeno pri oddelkih, h katerim spada.
(s) Vsaka odvodna cev stranišča, ki je nameščena v notranjosti poslopja, se mora opremiti z ventilacijsko cevjo, ki sega nad strešno površino.
(") Stranišča, ki so postavljena na dvorišču zase in ločeno od ostalih prostorov, morajo biti od glavne zgradbe dostopna po kritem hodniku.
(7) Stranišča morajo biti zvezana z greznicami po ceveh iz neprodirnega (nepropustnega) gradiva. Uporaba lesenih cevi je prepovedana.
(B) Stranišča se morajo postaviti tako, da niso v škodo zgradbi niti sosedu. Stranišča, ki niso prirejena za splakovanje z vodo, morajo imeti obodne zidove, ki dobro izolirajo pline in vlago, in sicer mora biti obodni zid, ki leži ob sosednji meji, najmanj 0-25 m debel in zidan v cementni malti, ostalo obodno zidovje, če se ne zida tako, pa mora imeti 0-15 m širok razstop.
(“) Dohod v stranišče z ulice ali s stopnišča je dopusten samo tedaj, ako je od teh ločeno z razsvetljenimi prostori, ki jih je mogoče prezračevati od strani.
Člen 39.
Greznice.
(') Greznice morajo biti na vseh straneh obzidane s hidravlično apneno malto in znotraj ometane. Velikost greznice se določa po številu oseb in prostorov, katerim služi.
(3)	Odprtina greznic mora biti zaprta s kamenito ali železno ploščo, tako da izparica ne more prodirati na dvorišče. Greznice se morajo zgraditi po načelih septičnih (gnilobnih) jam in bo načrte zanje predpisalo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje.
(3)	Kadar se napravi kanalizacija, se morajo te greznice izprazniti, razkužiti z ugašenim apnom in zasuti.
Člen 40.
Pomijščnice.
Pomijsčnice, ki niso v zvezi s kanalizacijo, se morajo zgraditi na isti način kakor greznice. Okoli pomijščnic se mora nabiti 0-50 m debela plast ilovice. Pomijščnice morajo biti tako velike, da se morejo vsaj enkrat na leto očistiti. Pomijščnice, odnosno njihove zunanje ploskve morajo biti od zgradbe in soseda oddaljene najmanj 1‘0 m.
Člen 41.
Smetišča — gnojišča.
Smetišča — gnojišča — morajo biti oddaljena ali ločena od stanovanjskih zgradb in imeti po možnosti betonirano jamo, zidano s hidravličnim gradivom ter dober pokrov. Kjer se gnoj večkrat odvaža, se smejo smeti zbirati tudi v posebnih železnih zabojih s pokrovom.
Člen 42.
Vodnjaki.
(J) Vodnjaki (studenci, izvirki) kapnice po § 33; gradbenega zakona.
(*) Tam kjer ni vodovoda, se smejo graditi vodnjaki ali kapnice.
(3) Praviloma mora imeti po možnosti vsaka zgradba svoj vodnjak.
(4) Vodnjaki se morajo postavljati na takih krajih, ki so zadostno oddaljeni od stanovanjskih poslopij, stranišč, pomijščnic, jam, gnojišč in kanalov. Vodnjaki morajo biti od gnojišč in greznic oddaljeni najmanj 10 do 15 m, od stanovanjskih in sosednjih zgradb pa 3 do 10 m.
(5) Zunanji okvir in pokrov vodnjaka morata biti trdna in popolnoma varna. Vodnjaki morajo biti zidani 0-80 m visoko nad zemljo in opremljeni s pokrovom. Okoli vodnjaka se mora napraviti betonski tlak v širini 1 m z naklonom od vodnjaka. Vodo, ki se izliva iz vod-
njaka, je treba odvažati na ulico ali cesto, v greznice ali kanale.
(e) Vodnjaki se morajo vsaj enkrat na leto očistiti.
(7) Vodnjaki se ne smejo graditi v kleteh in blizu
železnic, v bližini pokopališč pa se vodnjaki za pitno vodo sploh ne smejo napravljati.
(9)	V hribovitih krajih, kjer ni talne vode, se smejo napraviti kapnice in hrami za zbiranje padavinskih vod po načinu, običajnem v teh krajih, toda s potrebnimi čistilniki in izolirano od okolice.
b)	Postranske zgradbe.
Člen 43.
Hlevi za živino.
Splošne določbe so podane v § 32. gradbenega zakona.
(‘) Ti prostori se smejo namestiti v pritličju in samo izjemoma v podzemeljskih prostorih zgradbe na področju, ki je določeno z regulacijskim načrtom in uredbo o njegovem izvajanju. Prepovedano je nameščati take prostore ob ulični črti, od oken stanovanjskega poslopja pa morajo biti oddaljeni najmanj 5 m. Ako so hlevi nameščeni v podzemeljskih prostorih ali napol v podzemlju, mora ležati masivni strop v taki višini, da so okna hleva nad zemljiščem (terenom), kanalizacija in ventilacija pa morata biti popolnoma dovršeni.
(3)	Ako so nad temi prostori stanovanja, se mora pod stanovanji napraviti masiven strop.
(3) Zidovi prostora proti sosedu morajo biti nepropustni za tekočino in morajo imeti po možnosti izolacijsko zračno plast.
(4) Vsi prostori morajo imeti zadostno ventilacijo in z gnojnimi jamami zagotovljeno čiščenje.
(5) Shrambe za živinsko hrano je zavarovati pred požarom in zajamčiti njih zračenje.
(“) Hlevski pod se mora tlakovati z 20 cm debelo plastjo ilovice ali pa napraviti iz	kakega	drugega	nepropustnega gradiva v zadostnem	padcu	proti	kanalu
za odvajanje nečiste tekočine.
(f) Z uredbo o izvajanju regulacijskega načrta in z gradbenim pravilnikom se morajo označiti deli naselja, v katerih se smejo postavljati hlevi za živino, in njihova razdalja od stanovanjskih zgradb, kakor tudi določiti tiste ulice, v katerih se morajo obstoječi hlevi prilagoditi tem, predpisom v določenem roku, ako se smejo hlevi v njih tudi dalje obdržati, ali	pa odstraniti	iz	ulic,
v katerih se ne smejo več zgraditi.
Člen 44.
Svinjaki.
(») Stalni svinjaki morajo biti zidani iz masivnih zidov, imeti morajo pred ognjem varen krov, potrebne zračnike in betonski tlak s predpisanim padcem proti odprtini za odvajanje nesnage.
(“) Svinjaki se morajo postaviti najmanj 5 metrov od oken stanovanjskega poslopja, s pomijščnico in gnojiščem pa morajo biti zvezani s kanalom.
(*) Predpisani in iz lesa zgrajeni svinjaki se morajo postaviti najmanj, 1 m od soseda, dočim se masivno zidani svinjaki smejo postaviti tudi na sosednjo mejo, toda v tem primeru se mora na sosednji meji postaviti dvojni zid s 7 cm široko zračno izolacijo.
(4) Prepovedano je postavljanje svinjakov v ulični črti.
(5) Z uredbo o izvajanju regulacijskega načrta in z gradbenim pravilnikom se določijo naselja, deli naselij ali ulice, v katerih se smejo graditi stalni ali začasni svinjaki, kakor tudi rok, v katerem se morajo obstoječi svinjaki prilagoditi tem predpisom ali odstraniti iz ulic, v katerih ne smejo ostati in se ne smejo zgraditi.
Člen 45.
Ledenice.
(*) Ledenice se morajo tako namestiti in urediti, da ne nastane škoda ne na lastni ne na sosednji strani. Zidovi ledenic, ki so nameščene v stanovanjskem po-slopju, morajo biti dovolj debeli in zidani v cementni malti s potrebno zračno izolacijo. Tla ledenice morajo Liti iz gradiva, ki ne propušča tekočine. Strop ledenice mora biti močno obokan in loiten od stanovanjskega oddelka ali delavnice nad njo z izolacijskim gradivom, ki preprečuje prodiranje vlage in razen tega tudi slabo prevaja toploto.
(3)	Voda, ki se nabira zbog tajanja ledu, se mora s posebno odvodno, z zapiračem opremljeno cevjo odvajati v hišni kanal ali poseben rezervoar, ki je izdelan iz nepropustnega gradiva in opremljen z napravo za izmetavanje vode.
(3)	Z uredbo o izvajanju regulacijskega načrta in z gradbenim pravilnikom se določijo ulice, v katerih se smejo ledenice postavljati, in način pokrivanja zase stoječih ledenic. Prav tako se določi rok za popravo obstoječih ledenic ali za njihovo odstranitev iz ulic, v katerih se ne smejo več zgraditi.
c)	Ostale zgradbe.
Člen 46.
Gradnja malih stanovanj.
Splošne določbe po § 46. gradbenega zakona.
0) Za mala stanovanja, ki se smejo graditi na krajih, določenih z regulacijskim načrtom in uredbo, veljajo posebne olajšave. V manjših naseljih se smejo take zgradbe postavljati po posebnih tipih, kjer pa nedostaje cenenega gradiva, so dopustne tudi zgradbe iz prekatnih sten, lesa in sl. Tipe za take zgradbe mora izdelati občina in jih izdajati malim lastnikom brezplačno.
(2) Z gradbenim pravilnikom in uredbo se določijo deli naselja in ulice, v katerih se smejo take zgradbe postavljati.
(3) Za take zgradbe veljajo poleg predpisov iz § 46. gradbenega zakona in čl. 14. tega pravilnika še naslednji posebni predpisi:
1. zidovi pritličnih zgradb z mednadstropjem (meza-ninom) ali brez njega, podstrešnega stanovanja — mansarde — ali v enonadstropnih zgradbah se smejo izvršiti *udi kot prekatne stene (iz kamna, lesa in opeke °Lenem), mednadstropje in podstrešni prostori pa mo-rejo biti tudi iz lesa;
2. temelji in podlaga takih zgradb morajo biti masivno zidani, pritličje pa se mora postaviti s potrebno v«doravno izolacijo najmanj 0-50 nad zemljišče — teren. Ako je pod zgradbo klet, morajo biti kletni zidovi masivih klet sama pa napravljena iz opeke ali betona;
3. pregradni zidovi med stranišči in stanovanjem smejo biti napravljeni kot prekatne stene, ki so najmanj 15 cm debele in na obeh straneh dobro z malto ometane. Drugi pregradni zidovi se smejo napraviti iz kateregakoli gradiva, toda če so napravljeni iz lesa, se morajo na obeh straneh dobro z malto ometati;
4. zidovi okoli ognjišč morajo biti masivno zidani in morajo presegati osnovno ploskev ognjišča na vsaki strani najmanj za 0-40 m;
5. zidovi z dimniki morajo biti masivno in solidno zidani. Naprava dimnikov iz pločevinastih cevi ni dovoljena;
6. lesene stene mednadstropja ali podstrešnih prostorov, kolikor ne služijo za podstrešne potrebe, se morajo na notranji strani ometati z malto;
7. leseni stropi vseh stanovanjskih prostorov se morajo obložiti s trstiko in ometati z malto. Samo izjemoma se smejo dovoliti okrašeni leseni stropi;
8. zgradbe se morajo pokriti z gradivom, varnim pred ognjem;
9. balkoni, hodniki okolu zgradbe, verande in pod-streški se smejo napraviti popolnoma iz lesa;
10. za odpadke iz stranišč, kjer ulica ni kanalizirana, se smejo napraviti najmanj 2-00 m globoke enostavne zidane jame (greznice), ki so odznotraj sirovo in fino ometane s portlandeementom in pokrite z močnim pokrovom iz trdega lesa. Te jame morajo biti oddaljene od stanovanjskega poslopja najmanj 5 metrov, od vodnjakov 8 metrov in od sosednjih mej najmanj 3 metre;
11. za zbiranje gnoja se morejo napraviti enostavne jame, ki morajo biti pokrite ter oddaljene najmanj 7 metrov od vsakega stanovanjskega poslopja in 2 metra od sosednjih mej;
12. širina stavbišča pri malih stanovanjih, ki se ne grade iz lesa, sme biti tudi manjša nego je predpisana za stavbišča v redkih naseljih. To velja zlasti za delavska in druga mala naselja s cenenimi stanovanji, kjer se morejo zidati po dve zgradbi skupaj s skupno kanalizacijo ali greznico. Širina — dolžina lica — stavbišča se sme v tem primeru zmanjšati do 8 metrov;
13. globina stavbišča v obeh primerih ne sme biti manjša ko 30 metrov. Izjemoma se smejo pri malih delavskih in drugih cenenih naseljih dovoliti tudi manjše globine, toda ne manjše ko 20 metrov. Zazidana ploskev sme znašati največ 50% stavbišča. Ako se razen stanovanjskega poslopja nameravajo zgraditi še druga gospodarska poslopja (hlevi, kolnice, sušilnice itd.), mora biti ta globina za toliko večja, kolikor je eventualno potrebno za dosego spodaj predpisanih razdalj med temi in stanovanjskimi poslopji, odnosno od sosednjih mej;
14. leseno poslopje mora biti oddaljeno od sosednjih mej na straneh najmanj 10 metrov, tako da je nezazidani prostor med njim in sosednjim, na enak način sezidanim poslopjem širok najmanj 20 metrov. Ta razdalja od sosednjih mej se sme v izrednih in upravičenih primerih po pristojnem oblastvu zmanjšati pod 10 metrov, toda nikdar ne sme oiti manjša ko 8 metrov, zbog česar se morajo v vsakem takem primeru predpisati pogoji, s katerimi se dovoljuje zmanjšanje razdalj.
15. v nezazidanem prostoru med širšim pročeljem zgradbe in sosednjo mejo je dovoljena izvedba nizkih in visokih prizidkov k poslopju, in sicer:
a)	nizki, masivno zidani prizidki, kakor terase, stopnišča itd. do največje višine 1-25 metra nad uličnimi dohodi, sosednji meji pa se nb smejo približati bolj ko * na 8 metrov. Ti prizidki se smejo tudi pokriti;
b) visoki prizidki s pogojem, da ne segajo več ko 1 meter od zgradbe in njihova širina ni večja ko 7» širine dotičnega pročelja;
c) prav tako se smejo k poslopju prizidati na prostoru med glavnim pročeljem in ulično črto stopnice po toč. a), segati pa ne smejo več ko 2 metra od njega.
Clen 47.
Graduja vil in vrtnih zgradb (eity garden).
Z regulacijskim načrtom in uredbo o njegovem izvajanju se morajo določiti deli naselij in ulic, v katerih *se smejo graditi samo vile in vrtna poslopja po predpisih za gradnjo v redkih naseljih ali po posebnih predpisih, ki so izdelani v duhu teh navodil. Za take zgradbe smejo glede stavbišča in zidanja veljati predpisi teh navodil, ali pa se smejo odobriti olajšave tako za velikost stavbišča kakor tudi za način zidanja, in to za poedina poslopja ali dele naselja, kolikor je pač treba omiliti splošne predpise.
Clen 48.
Delavniee in ateljeji v stanovanjskih hišah.
(*) Delavnice in ateljeji industrijskih gran, ki proizvajajo večjo toploto, prah ali neprijetne pare, ali povzročajo velik ropot, ki eventualno predelujejo za ogenj nevarno gradivo, se morajo od stanovanjskega oddelka izolirati z zidovi in stropi in opremiti s primernimi pripravami za prezračevanje.
(3)	Delavnice za predelavo lesa morajo biti popolnoma izolirane od stopnic, k vodijo v zgornje stanovanjske dele.
(3)	Stopnice, ki vodijo v take delavnice, ne smejo biti skupne s stanovanji in se morajo zidati varno pred ognjem, delavnice pa se morajo opremiti z železnimi vrati, ki se odpirajo navzven.
(*) Mizarski klej se sme kuhati samo v zaprtem, pred ognjem varnem oddelku.
(5)	Za zbiranje lesenih odpadkov se mora zgraditi poseben, zaprt prostor.
(“) V delavnicah se sme zaposliti samo toliko delavcev, da pride na vsakega posameznika najmanj 10 m3 zračnega prostora, med poedinimi delavnimi mesti pa mora ostati najmanj 1 meter širok prazen prostor.
(7) Ateljeji, ki služijo umetniškim namenom, se smejo ob pogojih, navedenih v čl. 34. teh navodil namestiti tudi na podstrešju.
Clen 49.
Poslovni lokali, skladišča.
(J) V najemnih hišah nameščeni poslovni lokali se morajo dobro ter pred ognjem in prodiranjem plinov varno ločiti od stanovanjskih oddelkov.
(“) Poslovni lokali za pripravljanje in prodajo siro-vin in proizvodov, ki radi trohnijo, širijo neprijeten in nezdrav duh ali so lahk* zapaljivi, se morajo razen tega ločiti od stopnišč, ki vodijo k stanovanjem ter opremiti s prezračevalno pripravo in železnimi vrati, ki se odpirajo v odprte prostore.
(3)	Tla oddelkov, ki služijo za pripravljanje zapalji-vih tekočin, se morajo napraviti iz nepropustnega in pred ognjem varnega gradiva. Imeti morajo močan padec proti jami, ki je pokrita z»2elezno mrežo.
(*) Prostornina te jame mora bili tako velika, da v nujnem primeru lahko sprejme vso množino napravljenih tekočin.
(5)	Tla poslovalnic, ki služijo za prodajo življenskih potrebščin, se morajo napraviti iz gradiva, ki ne prepušča vode.
(°) Poslovne lokale klobasarjev in mesarjev mora lastnik opremiti s tlemi, ki so za tekočino nepropustna, ki se lahko perejo in snažijo, stranske zidove pa mora istotako s takim gradivom 2 metra visoko obložiti.
(7) Lastniki večjih špecerijskih trgovin, ki v svojih poslovalnicah prodajajo zapaljive in eksplozivne snovi, morajo tako blago spraviti v posebne prostore, ki se zapirajo z železnimi vrati.
Člen 50.
Gospodarska — pridobitna — poslopja.
(*) Gospodarska poslopja kakor hlevi, sušilnice, šupe za vozove, drvarnice, navadni kokošnjaki in slične zgradbe za domačo potrebo, se smejo postavljati v srednjem in redkem naselju, toda le v ulicah, ki se določijo z uredbo o izvajanju regulacijskega načrta, in sicer samo na zadnjem delu stavbišča, da so iz ulice čim manj vidna. Hlevi in slične zgradbe se smejo postavljati samo na stavbiščih z večjo globino in na zemljišču, ki omogoča odvajanje vode, ako kanalizacija ni izvrščna.
(a)	Vse te gospodarske zgradbe ne smejo v nobenem primeru biti višje od uličnega poslopja. Hlevi se smejo napraviti tudi iz prekatnih sten, pokriti se morajo z negorljivim gradivom, sušilnice, šupe za vozove, drvarnice in navadni kokošnjaki pa se smejo napraviti popolnoma iz lesa. Od vsestransko prosto stoječih poslopij iz trdega gradiva morajo biti hlevi oddaljeni najmanj 6 metrov. Od zgradb, ki so napravljene iz slabega gradiva (po tipu malih stanovanj), mora znašati ta razdalja najmanj 10 metrov v vseh smereh.
Člen 51.
Šupe, barake.
Drvarnice, šupe, klonice, pralnice in sploh katerekoli zgradbe iz desk se smejo postavljati samo s posebnim dovoljenjem in v ulicah, ki se za to določijo z uredbo o izvajanju regulacijskega načrta in na način, ki se ustanovi z gradbenim pravilnikom. V glavnem se take začasne zgradbe ne smejo postavljati v ulični črti, temveč morajo biti od nje odmaknjene najmanj za 10 metrov.
Člen 52.
Garaže.
Garaže za avtomobile, bodisi stalne ali začasne za lastno uporabo, se ne smejo postavljati v regulacijski črti, temveč samo v notranjosti dvorišča. Z uredbo o izvajanju regulacijskega načrta se določijo ulice, v katerih se smejo postavljati večje garaže za najem in za osebno uporabo, z gradbenim pravilnikom pa način zidanja in zavarovanja garaže. Izjemoma se sme dovoliti postavitev garaže v regulacijski črti, ako je garaža v suterenski (pritlični) zgradbi (z ulice), ali pa se zgradi v ograji kot sestavni del ograje (z ravno streho).
č) Zasebna poslopja za javno uporabo in za obrtne, trgovinske in industrijske namene.
Clen 53.
Splošni predpisi.
(*) Zasebna poslopja za javno uporabo in za obrtne, trgovinske in industrijske namene se smejo postavljati samo na krajih, ki so določeni z regulacijskim načrtom in z uredbo o njegovem izvajanju in s pogoji, ki jih predpisuje gradbeni pravilnik.
(2) Vse zgradbe, ki služijo za namene delavnic ali industrijskih podjetij ali imajo lak značaj in so združene z velikim hrupom in ropotom, se v gostem naselju sploh ne smejo postavljati, v srednjem in redkem pa samo, ako v njihovem sosedstvu niso zgrajene ali niso Projektirane šole, bolnice, cerkve in take javne zgradbe, katerih delovanje bi se moglo z njimi motiti. Pod to prepoved ne spadajo tiskarne in delavnice, ki so v zvezi s prodajalnico, in sploh take delavnice, za katere oblastvo ustanovi, da se glede regulacije skladajo z javnimi in z interesi sosedov.
(3) Za one zgradbe, podjetja in delavnice, glede katerih je za izdajo gradbenega dovoljenja po § 121. zakona n obrtih pristojna občina, se morajo dovoljenja izdajati po določbah §§ 84. do 91. gradbenega zakona, ko se predhodno pridobijo pristojna izvršna dovoljenja za krajevno pravico in odobritev za izvrševanje dotičnega podjetja ali posla.
(*) Za podjetja in delavnice, za katere je pristojno drugo obče upravno oblastvo, je treba predpisanim vlogam, prilogam in načrtom po § 128., odst. 2., toč. 2., zakona o obrtih, priložiti še potrdilo občinske oblasti o regulacijski črti za posestvo, na katerem se namerava postaviti podjetje ali delavnica, da li je zemljišče po regulacijskem 'načrtu določeno za gradnjo delavnic ali podjetij, kakor tudi če ustreza pogojem, ki so predpisani z uredbo o izvajanju regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika.
(5)	Občina sme odreči gradbeno dovoljenje kljub odobreni krajevni pravici in pravici za izvrševanje dotičnega posla, ki ju je izdalo pristojno oblastvo.
(°) Odobritev načrta za zasebna javni uporabi namenjena poslopja po odst. 2. § 84. gradbenega zakona, ki se izdaje po odst. 2. § 87. istega zakona, velja samo za ona poslopja, ki so kot samostojna namenjena izključno za javno uporabo, ali so v neposredni zvezi z drugimi oddelki, ki niso vsi namenjeni za javno uporabo. Katera poslopja je treba smatrati za poslopja, ki so namenjena javni uporabi v smislu odst. 2. § 84. gradbenega zakona, in način, po katerem se odobrujejo taki načrti, je razloženo v odst. 3. čl. 72. teh navodil.
Člen 54.
Predpisi za napravo industrijskih podjetij in delavnic.
(*) V delih naselij, ki so določeni za postavljanje industrijskih podjetij in delavnic z značajem tovarn, in kjer so zanje rezervirane posamezne ploskve, se smejo te zgradbe postavljati po volji in potrebi v ulični črti kot gosto ali srednje naselje, ali kot redko naselje, odnosno Prosto stoječe z vrtom pred hišo, kakor se pač določi z regulacijskim načrtom in uredbo o njegovem izvajanju.
(J) Ob ulici se sme postaviti po določenem tipu najmanj l-50 m visoka ograja.
(3)	Stavbišče mora imeti najmanj 40% prostega dvorišča za nova podjetja.
(*) Za izolirane tovarne, ki so od meje sosednjega zemljišča oddaljene vsaj 20 metrov, od ulične črte pa najmanj 10 metrov, se smejo predpisi tudi omiliti, toda v tem primeru se mora strogo paziti tako na predpise za varnost oseb in imetja, kakor tudi na javne zdravstvene predpise.
(5)	V vsakem poslopju se mora napraviti stopnišče, pri daljših zgradbah pa na vsakih 40 metrov razdalje po eno stopnišče, ki je varno pred ognjem in ima 145 m široke stopnice.
(") Nesnažne in smrdljive tekočine, izmečki in odpadki se morajo na tak način odstranjevati, da ne okužijo zraka niti zemljišča, za predelavo pripravljeno gradivo pa se mora tako hraniti, da ne vpliva kvarno na zdravje stanovalcev v sosedstvu.
(7) Na vsakih 20 v tovarnah zaposlenih oseb se mora napraviti stranišče z enim sedežem in pisoarjem, toda ne manj ko dve stranišči.
(s) Posamezna poslopja morajo biti v taki razdalji drugo od drugega, da so v primeru ognja lahko pristopna za gasilna sredstva.
(°) Uporabljena tovarniška voda, kolikor se spušča v javni kanal, se mora shladiti na -j- 35° C in po potrebi očistiti.
(10) Po splošnih pravilih sme pristojno oblastvo po svoji uvidevnosti dovoliti olajšave, nasprotno pa sme v primeru potrebe določiti pogoje, ki segajo preko teh pravil.
(11) Za izvršitev higienskih in tehničnih predpisov velja tudi pravilnik o higienskih in tehničnih zaščitnih merah v podjetjih, ki ga je predpisalo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje.
Člen 55.
Industrijska podjetja, ki razširjajo smrad.
(‘) Tovarne, ki razširjajo smrad, se smejo graditi samo na zemljišču, ki je za to določeno. V tem pogledu za male ali velike industrije in tovarne ni razlike.
(2)	Tovarne, ki razširjajo smrad, so zlasti naslednje;
1. naprave za čiščenje živalske dlake;
2. rafinerije za mineralno olje;
3. naprave za čiščenje mehurjev in črev;
4. naprave za sežiganje kosti;
5. naprave za beljenje kosti;
6. naprave za kuhanje kosti;
7. naprave za drobljenje kosti;
8. naprave za kuhanje mizarskega kleja;
9. konjedernice;
10. tovarne za kis;
11. tovarne za loj;
12. livarne kovin, kolikor se taljenje ne vrši v talilnih lončkih, in naprave za proizvajanje sirovih kovin;
13. varilnice firneža (pokosta);
14. plinarne;
15. svečarne (razen livaren sveč iz izgotovljenega stearina);
16. naprave za hitro beljenje;
17. vsakovrstne naprave za izdelavo blaga za vžiga-nje. kovnice;
18. tovarne za izdelavo katranske lepenke in klobučevine;
19. tovarne za kolomaz, kolikor se izdeluje s segrevanjem;
20. tovarne za koks;
21. peči za proizvajanje saj;
22. naprave za namakanje lana in konoplje;
23. tovarne za olje;
24. tovarne za parafin;
25. peci za praženje;
26. milarne;
27. tovarne za špirit;
23.	usnjarne (brez namakalnic za koze in delavnic za bela usnjarska .dela);
29. tovarne za gnojila;
30. klavnice;
31. kemične tovarne;
32. valilnice krvi in luga, in
33. končno vse industrijske grane, katere oblastvo od primera do primera označi za take.
(3) Naprave za zbiranje cunj, kosti itd. se smejo postavljati samo v pasih naselja zunaj okoliša, ki je določen za stanovanja in na zemljišču, ki se določi z regulacijskim načrtom in z uredbo o njegovem izvajanju.
č'lon 56.
Dimniki tovarn in industrijskih podjetij.
(4) Za tovarniške dimnike se smatrajo taki dimniki, ki odvajajo izgorine ognjišč in imajo 5 m2 več kurilne ploskve.
(2) Dimniki ognjišč z rešetko od 0-20 m2 in več ploskve se smatrajo istotako za tovarniške dimnike.
(3) Tovarniški dimniki morajo segati vsaj 3 metre nad slemena zgradb, ki jih v krogu 50 metrov obdajajo. Ako bi se v tem krogu sčasoma zgradilo višje poslopje, se morajo ti dimniki naknadno dvigniti do pogojene višine.
(4) Pri kurjavi s koksom ali plinom sme pristojno oblastvo od teh pravil izjemoma popustiti, ako krajevne razmere to dopuščajo.
Clen 57.
Sušilnice, opekarne in apnenico.
(4)	Prostori, v katerih se suši slad, ako se sušilnice grade po starem načinu brez sladarenja z vročim zrakom in z navadnimi odvajalci dima (dimovodi), morajo biti obokani in se morajo namesto lesenih sušilnic uporabljali sušilnice iz žice ali pločevine, namesto lesenih tramov pa železni nosilci.
(2) Nove opekarne, apnenice, kjer se žge apno, in druge poljske peči se morajo radi večje varnosti pred ognjem čim bolj mogoče postavljati zunaj določenega gradbenega okoliša in zaščitnega pasa.
(3) Obstoječe opekarne in apnenice v omenjenem gradbenem okolišu se morajo v določenem roku, ki se odredi z uredbo o izvajanju regulacijskega načrta, premestiti iz tega okoliša in zemljišče po možnosti planirati za parceliranje po odobrenem načrtu, ali pa se mora po določilih § i 17. gradbenega zakona izvršiti potreben nasip in odkop, ako je mogoče iz takih krajev odpeljati vodo. Kjer to ni mogoče ali se iz drugih vzrokov na teh krajih ne morejo odobriti stavbišča, se morajo pogozditi. Ako to ni predvideno v regulacijskem načrtu in v uredbi o njegovem izvajanju, mora občina zaprositi za izpre-membo regiiPc^skega načrta in da se glede na to izpre-meni tudi uredba.
Člen 58.
Parni kotel.
(*) V neposrednem sosedstvu gozdov, ki služijo za odpočitek, kakor tudi v neposrednem sosedstvu zemljišč s parki, je prepovedano postavljati kotle za industrijske namene. Že obstoječe kotle je odstraniti v roku, ki je določen z gradbenim pravilnikom.
(2) Navadni parni kotel se sme postaviti v prostoru, ki je opremljen s streho lahke konstrukcije, ki pa je varna pred ognjem in najmanj 3 metre oddaljena od meje sosednjega stavbišča.
(3) Pododdelki, ki služijo bivanju ljudi, nadalje v oddelkih, ki imajo masivne strope ali so obokani, je prepovedano postavljati tak kotel.
(4) Manjši kotli z vodoravnimi cevmi, nadalje kotli z manjšo prostornino ko 100 litrov, kakor tudi pri parnih kurjavah uporabljeni proizvajalci pare, pri katerih parni pritisk ne presega 0-6 atmosfere in ki so opremljeni z varnostnim ventilom, z varnostnimi cevmi in z avtomatično napajalno črpalko, se smejo uporabljati kjerkoli in v kateremkoli oddelku.
(5) Pri kotlih, katerih kurilna površina ne presega 3 m2, se smejo uporabiti za odvajanje dima navadni hišni dimniki, prepovedano pa je speljati vanje paro.
(6) Parne kotle je zazidati zase in jih postaviti na popolnoma izolirani temelj, ki se mora ločiti od zidov zgradbe z najmanj 15 cm širokim razstopom. .
Člen 59-Uničevanje diina.
(') Ognjišča tovarniških dimnikov se morajo opremiti z ustrezno kurilno napravo za uničevanje dima.
(2) Interesirana stranka sme sistem za uničevanje dima prosto izbrati, če pa ne bi ustrezal, 'ga mora v določenem roku zamenjati.
(3) Za kurjavo z uničevanjem dima se smatrajo kurjave s plinom in koksom in one, pri katerih se izgo-reliue iz dima izločajo kot svetlosiv dim.
Člen 60.
Delovni stroji.
(') Delovni stroj se sme postaviti samo v takem oddelku, ki ustreza zahtevam za delavnice.
(2) Motorji (parni, plinski, bencinski, električni itd.) se morajo postaviti na poseben temelj, ki mora biti na vso globino izoliran z najmanj 0T5 m širokim razstopom.
(3) Pri motorjih do največ 2 konjskih sil more oblast od teh zahtev popustiti.
(4) Izpušne cevi eksplozijskih motorjev se morajo opremiti z vdelanim in ločeno postavljenim rezervoarjem. Odprtina teh izpušnih cevi mora segati najmanj 1 meter visoko nad lastni oziroma sosednji požarni zid. Speljava v javni kanal je prepovedana.
(n) Izpušne cevi parnih strojev se morajo, ako vodijo neposredno na prosto, istotako opremiti z vdelanim rezervoarjem.
(6) Delovni stroji, ki delajo z velikim ropotom in stresljaji, se morajo namestiti v posebni zgradbi.
(7) Transmisije ali katerikoli drugi stroji se ne smejo pritrjevati na zid, ki meji proti sosedu. V primeru potrebe «e morajo ležaji transmisij montirati na posebne temelje.
3.	Estetski predpisi.
Člen 61.
Arhitektonsko oblikovanje.
(’) Po § 22. gradbenega zakona imajo občine pravico nadzirati zunanjo izdelavo poslopij, paziti torej, da so poslopja tudi odzunaj, arhitektonsko izoblikovana in s svojo arhitektonsko zunanjostjo, obliko, gradivom in barvo v skladu s krajem in okolico, kjer se gradijo, da ustrezajo namenu, za katerega se grade in da vobče delajo lep in prijeten vtis.
(2) Občina mora s predpisi gradbenega pravilnika določiti način, po katerem se morajo arhitektonsko oblikovati posamezne dele naselja, ulic, trgov, tržišč itd. glede na projektirani in odobreni regulacijski načrt in Uredbo o njegovem izvajanju, ako smatra, da je treba take predpise posebej ustanoviti. V tem primeru mora imeti občina izdelane idejne projekte — risbe — po katerih se morajo pri projektiranju posameznih poslopij v določenem delu naselja, ulice, trga itd. projektanti v glavnem ravnati,
(*) Gradbeni odbor presoja projektirano arhitektonsko oblikovanje poslopja in sme od projektanta zahtevati popravo ali izpremembo fasade, ako ne ustreza določbam § 22. gradbenega zakona in ustanovljenim predpisom gradbenega pravilnika.
(*) Čelni zidovi naj se ne postavljajo proti ulici v regulacijsko črto in naj ne bodo viden in trajen zaključek poslopja. Občina sme izjemoma odobriti napravo takih zidov, toda s posebnimi pogoji in po predhodno odobrenih ali predpisanih načrtih.
(6) Z gradbenim pravilnikom še mora določiti čas, v katerem je treba fasade očistiti ter po potrebi prebarvati in popraviti.
(B) Objave in označbe vseh vrst se sinejo napravljati na fasadah samo na posebnih, za to določenih mestih.
Člen 62.
Ograje.
(*) Ograje se morajo postavljati po § 23. gradbenega zakona.
(s) Pri napravi ograje ob ulici je treba obeležiti regulacijsko črto kakor za zidanje poslopij; treba je izvršiti tudi ogled po § 89. gradbenega zakona.
(3) V nobenem delu ožjega gradbenega okoliša se na ulični strani ne smejo postavljati bodičaste ograje ali ograje iz bodeče žice.
(*) Na notranjih mejnih črtah se morajo napraviti in vzdrževati najmanj 1-80 m visoke ograje, v redkem naselju in pri vilah pa so ograje lahko nižje, toda ne Pod 1-20 m.
(5)	Med dvema sosednjima stavbiščema smejo irlte-resirane stranke napraviti ograjo na skupne stroške, morajo pa jih ob skupnih stroških tudi vzdrževati.
(*) Načeloma mora vsak lastnik napraviti ograjo °b ulici in ob desni strani stavbišča, ob zadnji strani Pa desno polovico.
(7) Za ulične ograje mora občina izdelati tipe po gostoti naselja in važnosti ulice ter jih brezplačno oddajati lastnikom. Načrti za napravo stalnih uličnih ograj se morajo predložiti občini v odobritev.
(•) V gostem naselju mora občina določiti ulice in , trge, v katerih se morajo postavljati poslopja na vso dolžino ulične fronte brez ograje.
Člen 63.
Zgodovinska in umetniška poslopja.
0) V smislu §§ 24. in 25. gradbenega zakona mora vsaka občina določiti, kateri deli mesta so zgodovinskega ali umetniškega značaja, kakor tudi, katera stara poslopja in ambijenti imajo karakteristične posebnosti, ki so vredne, da se očuvajo in vnesejo v gradbeni pravilnik, dokler ni izdelana uredba po § 24. gradbenega zakona. V tem pravilniku mora občina objasniti način, po katerem je treba ta poslopja vzdrževati in Čuvati, kakor tudi, katera nova poslopja se smejo v ulicah, trgih in delih mesta, ki so proglašeni, da so zgodovinskega ali umetniškega značaja, graditi in kako se morajo projektirati in zidati, da slika kraja ali ulice in trga ne izgubi ničesar na svoji zgodovinski ali umetniški vrednosti in slikovitosti.
(a) Na obstoječih zgodovinskih in umetniških poslopjih, ki jih je treba očuvati, se ne smejo dovoljevati take izpremembe (nazidavanja, adaptacije, naprava odprtin za izložbe itd.), ki bi kvarile karakteristično sliko ulice in okolice.
(a) Postavljanje in gradnja novih spomenikov ali prestavljanje obstoječih se ne sme izvesti, dokler se ne dobijo mnenja vseh strokovnih in pristojnih oblastev. Spomenike in druge zgodovinske zgradbe je postavljati tako, da so po svojih dimenzijah, po svoji simboliki, oblikah in logiki v skladu z okolico in ne ovirajo prometa.
(4)	V krajih, ki že imajo izdelane začasne pravilnike ali uredbe po § 24. gradbenega zakona, se mora postopati po teh pravilnikih ali uredbah, kjer pa teh še ni, je predpise o zgodovinsko-umetniških zgradbah in krajih izdelati v sporazumu s pristojnim oblastvom za vzdrževanje in čuvanje starin in jih začasno vnesti v gradbeni pravilnik, dokler se ne izdela potrebna uredba.
4.	Varnostni predpisu Člen 64.
Splošni predpisi.
(') Splošne varnostne predpise vsebujejo določbe §§ 96. do 99. gradbenega zakona. Glede varnosti pri zidanju veljajo določbe »pravilnika o higienskih in tehničnih zaščitnih merah pri podjetjih«, ki ga je predpisalo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje.
(a)	Lastnik zgradbe, odnosno graditelj sme za postavitev odra in skladanje gradiva uporabljati javno zemljišče.
(*) Velikost javnega zemljišča (cestišča in hodnika — trotoarja), ki se sme in mora uporabiti za postavitev odra in skladanje gradiva, določi občina v gradbenem dovoljenju in te meje lastnik ne sme prekoračiti.
(*) Ako je to potrebno, se mora po odredbi občine hodnik — cesta — pod odrom pustiti prost za promet, prvi pod odra pa mora biti v tem primeru postavljen najmanj 2-50 m nad hodnikom.
(8)	Za uporabo zemljišča, ki služi za postavitev odra in za skladanje gradiva, določi občina takso, katero mora lastnik ali graditelj mesečno plačevati občini
Občina določi s pravilnikom način, po katerem se vrši to plačilo.
(“) Občina ima na osnovi predloga gradbenega odbora pravico odrediti, da se mora v prometnih ulicah radi javne varnosti in da se prepreči širjenje prahu, poslopje med zidanjem zagraditi z ograjo iz desk. Višino ograje določi občina obenem z izdajo gradbenega dovoljenja.
Člen 65.
Postavljanje odra.
(') Na ulični strani in okoli poslopja postavljeni odri morajo ustrezati vsem tehničnim predpisom in biti v vseh svojih delih popolnoma zanesljivi in varni. Na odru se mora napraviti gost pod, ki se mora na krajih opremiti z ograjo iz desk, da raz njega ne more padati gradivo. Na zunanji strani mora imeti oder najmanj 1 meter visoko ograjo.
(-’) Viseči odri se smejo uporabiti samo tam, kjer nista potrebna večje število delavcev in večja količina gradiva, toda samo s posebnim dovoljenjem občine.
(3)	Na javnem zemljišču postavljeni oder se mora odstraniti takoj, ko prestane potreba, zavzeto javno zemljišče pa se mora spraviti v prvotno stanje.
Člen 66.
Zavarovanje in uporaba javnega prometa.
j1) Hodnik (trotoar) ali cestišče se mora po do-vršitvi poslopja popolnoma popraviti in spraviti v prvotno stanje. Ako lastnik ali izvrševalec gradnje tega ne napravi v določenem roku, izvrši popravo občina sama po §§ 104. in 105. gradbenega zakona, na stroške lastnika zgradbe.
(2) Potrebne začasne zgradbe, kakor pisarno podjetja, skladišče za orodje itd., odobri kratkim potem pristojni občinski oddelek, po dovršitvi poslopja pa se morajo te začasne zgradbe takoj odstraniti.
(3) Nihče ne sme uporabljati javnega dobra: ulice ali hodnika za postavitev odra, skladanje gradiva ali izvrševati kakršnakoli /popravila na zunanji strani poslopja, dokler zato ne dobi dovoljenja od občine.
(4) Zaradi varnosti javnega prometa zavzeti del ulice ali hodnika se mora za čas uporabe na primeren način in s primernimi sredstvi označiti, ponoči pa razen tega po predpisu razsvetliti. Razsvetliti se mora po potrebi eno ali več mest tako, da je dotični prostor v vsem obsegu točno označen in viden. Svetiljke je treba postaviti 1-50 m visoko nad zemljo in jih dobro pritrditi. Steklo svetiljke mora biti rdeče in obrnjeno po dolžini ulice. Razsvetljenje ulice mora trajati od mraka do zore.
(5) Za predpisano zavarovanje poslopja in razsvetljavo zavzetega javnega prometa je odgovoren podjetnik ali izvrševalec gradnje po § 99. gradbenega zakona.
(") Na vsaki zgradbi, ki se zida in za katero je zavzeto javno prometno zemljišče — ulica ali hodnik, se mora postaviti na vidnem mestu tabla (izvesek) z napisom podjetja, ki izvršuje dela, ali izvrševalca gradnje in lastnika stavbišča.
5.	Zaščita sosednjih odnošnjev.
Člen 67.
(') Vsaka gradnja se sme vršiti samo v lastnih mejah. Samo, ako je potrebno, mora sosed pripustiti,
da se na njegovem zemljišču postavijo potrebni odri in da delavci, dokler delo traja, hodijo preko njegovega zemljišča. Ta potreba se mora ugotoviti pri ogledu na mestu samem po § 89. gradbenega zakona in je o tem izdati potrebno navodilo v gradbenem dovoljenju. Med delom sosedu napravljena škoda se mora povrniti, odnosno popraviti.
(-) Spor glede sosednje meje se mora rešiti z ogledom — javno razpravo — na mestu samem po § 89. gradbenega zakona. Ako je to brez uspeha, se morajo ugovori zasebno pravnega značaja napotiti na redno sodišče po odst. 4. § 89. gradbenega zakona.
(з) Prostori s škodljivim vplivom na sosednje zgradbe in okolico morajo biti oddaljeni najmanj 3 metre od meje sosednjega zemljišča, od obstoječih vodnjakov pa najmanj 8 metrov.
(*) Glede zidanja dimnikov ob sosednji meji 'ali v razdalji do 1 metra veljajo določbe odst. 4. in 5. § 42. gradbenega zakona. Pri ogledu — javni razpravi — na mestu samem se morajo ugotoviti pogoji, ob katerih se mora to delo izvršiti, in se morajo ti pogoji vnesti v gradbeno dovoljenje, ki se izda za napravo nove zgradbe. V obeh teh primerih mora lastnik višjega poslopja dovoliti, da se na njegovi zgradbi postavi dimniški most in napravijo izhodna vrata za čiščenje sosednjih dimnikov.
(5)	Ako se pri gostem načinu zidanja stavbišče na novo zazida ali na njem stoječe poslopje bistveno popravi in preuredi, preneha pravica kapa sosedu, ki ima na meji stavbišča poslopje s sedlasto streho in na osnovi tapije ali zemljiške knjige zavarovano pravico kapa, streha njegove zgradbe pa se mora preurediti v eno-kapno streho, odnosno na tak način, da se more voda odtekati brez zapreke, obe zgradbi pa popolnoma zavarujeta pred zamakanjem. Stroški tega dela gredo v breme tistega, ki gradi, staro neuporabljeno gradivo pa preide v njegovo last.
(°) Med dvema obstoječima sosednjima hišama s sedlasto streho velja za mejo sredina skupnega žleba, ako zemljeknjižni vpisi ali tapije ne pričajo nasprotno.
(7)	Na meji stavbišča postavljeni in od sosedov skupno uporabljani zid velja za skupnega, ako se iz zemljiške knjige ali na osnovi po strankah predloženih dokazov ali iz krajevno običajnih znakov ne more dokazati nasprotno. Kadar postane priroda takega od občine ugotovljenega skupnega zida sporna, se reši spor sodnijskim potem.
(9) Kadar je skupni zid zadosti trden in debel, sme stranka, ki gradi, na lastnem stavbišču stoječi del zida ob potrebnih varnostnih ukrepih podreti, ob preostalem delu pa mora postaviti nov zid v potrebni jakosti.
(°) Ako je skupni zid slab, se mora ves zid podreti v breme onega, ki gradi. Ako je nov zid vsekakor potreben, ga je treba zgraditi na novo tako za soseda, kakor tudi za tistega, ki gradi.
(10) Ako pri novem poslopju ali večjem popravilu postavi tisti, ki gradi, svoj zid globlje nego je temelj soseda, mora ukreniti vse potrebno, da se sosednji zid ne poškoduje, da se po predpisih podpre in po potrebi podzida.
(и) Ako želi tisti, ki zida, nasuti svoje stavbišče na višino, večjo od sosednjega zida, mora na lastnem stavbišču in ob svojih stroških zgradili posebni podporni zid v predpisani jakosti.
(12) Za zavarovanje zgradbe pred vlago, ki prihaja od sosednjega zida ali zemljišča, sme lastnik od soseda zahtevati, da izvrši na svoji meji zavarovanje pred vlago. Ako se glede tega ne doseže sporazum, mora občina na zahtevo lastnika odrediti komisijski ogled — javno razpravo —, na kateri se mora določiti, kakšna dela so potrebna za zavarovanje pred vlago na sosednjem zemljišču in ob katerih pogojih se morajo • izvršiti. Občina mora o tem izdati odločbo in poskrbeti, da se vsa eventualna, sosedu napravljena škoda povrne, zemljišče pa spravi v stanje, v katerem je bilo pred pričetkom dela.
Člen 68.
Javni objekti.
(*) Med gradnjo ali podiranjem se morajo javni spomeniki, vodnjaki, odbijači, drevje, nasadi, svetiljke, ulične table, imena in številke zgradb in stavbišč in drugi znaki, telefonski in telegrafski vodi, električni vodi itd. na ulici ali zgradbi čuvati pred poškodbami in umazanjem.
(2) Za vse tako povzročene škode odgovarja materialno podjetnik ali izvrševalec gradnje ali lastnik poslopja in zemljišča.
(3) Ako nastane med delom potreba, da se odstrani kakšen javni objekt, ki stoji na javnem svetu, ga odstrani občina na prijavo podjetnika ali izvrševalca gradnje v roku 8 dni, ko je položil izračunjeno kavcijo v občinsko blagajno, obratno pa mora naročitelj gradnje ali podjetnik ali izvrševalec gradnje po dovršenem delu dotični javni objekt postaviti nazaj, kakor tudi na lastne stroške popraviti poškodovani trotoar (hodnik), pločnik ali zaporo ceste po navodilih občinskega strokovnega uradnika, kolikor ta dela v smislu obstoječih pogodb ne obremenjajo katero drugo podjetje ali ne gredo v breme občine. Po izvršeni vzpostavi v prvotno stanje se kavcija vrne.
(*) Dokler dela za vzpostavo v prejšnje stanje niso dovršena, lastnik ali podjetnik ne more prositi za uporabno dovoljenje.
Člen 69.
Številka hiše, stavbišča in zemljišča.
(*) Na vsaki hiši in ograji se mora poleg glavnih vrat pritrditi plošča (tabla) za številko hiše, stavbišča ali zemljišča po predpisih zakona o imenih krajev in ulic in o oznamenovanju hiš s številkami z dne 18. februarja 1930.*
(2) V poslopju samem se mora na pripravnem kraju namestiti tabla, na kateri je označena zemljiškoknjižna številka dotične parcele.
(3) Te plošče (table) namešča lastnik poslopja — stavbišča (zemljišča) na svoje stroške. Dokler hišna številka ni nameščena, se ne more prositi za uporabno dovoljenje zgradbe.
Člen 70.
Najdbe.
Ako bi se pri podiranju kake zgradbe ali kopanju temeljev za ndva poslopja našle starine, n. pr. grobovi, kamenito krste, človeška okostja, medalje, stari novci, Posode, predmeti iz kovin, okamenine, napisi itd., mora t° podjetnik, ki izvršuje delo, takoj prijaviti občini in do njene odredbe čuvati najdbo.
6.	Ostali predpisi.
Člen 71.
Ostali tehnični, higienski, estetski in varnostni predpisi za vse vrste zgradb, ki tukaj niso omenjeni, ki pa veljajo in niso v nasprotju s tukaj predpisanimi ali se izdajo na osnovi gradbenega ali katerega drugega zakona in so v zvezi z ureditvijo, gradnjo in razširjenjem naselja in zaščito javnih interesov, se morajo dodati in vnesti v gradbene pravilnike, ki se izdelujejo po teh splošnih pogojih.
C.	Podrobne določbe o izdajanju gradbenih dovoljenj, o gradbenem odboru in nadzoru nad gradnjo.
Člen 72.
Gradnje, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje.
(0 Po odst. 1. § 84. gradbenega zakona se v smislu tega zakona brez gradbenega dovoljenja ne sme pričeti nobena gradnja razen onih, ki so z gradbenim pravilnikom izvzete. Po odst. 1. § 85. istega zakona izdaja gradbena dovoljenja občina, zato se mora za vsako gradnjo, ki po tem pravilniku ni izvzeta, zaprositi gradbeno dovoljenje pri občini.
(2) Po odst. 2. § 84. istega zakona je izdati gradbeno dovoljenje za privatna, javni uporabi namenjena poslopja, kakor: kavarne, pivnice in restavracije, dvorane za predstave, plese in druge zabave, zasebne bolnice, ali poslopja za obrtne, trgovinske ali industrijske namene šele potem, ko pristojno oblastvo odobri postavitev navedene zgradbe ali naprave.*
(3) Po § 87. pregleduje načrte za privatne, Javni uporabi namenjene gradbe minister za gradbe, odnosno pristojni ban. Kot zasebna javni uporabi namenjena poslopja se smatrajo v smislu § 84.: kavarne, pivnice in restavracije, dvorane za predstave, plese in druge zabave, kakor športna igrališča, sokolska in druga slična vežbališča s prostorom za gledalce ali brez njega, nadalje zasebne bolnice, šole, vežbalnice, izložbeni paviljoni in sploh druge slične zgradbe, v katerih se istočasno zadržuje večje število oseb za daljši ali krajši čas. Ta poslopja morejo biti kot samostalna namenjena izključno javni uporabi, smejo pa biti tudi v neposredni zvezi z drugimi oddelki, ki niso vsi namenjeni javni uporabi. Projekte za te zgradbe dostavljajo občine pristojnim ob-lastvom iz § 87. gradbenega zakona, ko izvršijo vsa predhodna dela in dobijo načelno mnenje gradbenega odbora o postavitvi nameravanega poslopja skladno s pogoji za lego zgradbe po regulacijskem načrtu in uredbi o njegovem izvajanju in z drugimi pogoji, ki so za postavitev poslopja potrebni.
(4) Po odst. 3. § 84. istega zakona se mora prositi gradbeno dovoljenje glede vseh del, s katerimi se izpremenijo konstruktivni deli, zunanjost, velikost obstoječih poslopij, kakor tudi njihov namen.
(•'■) Po odst. 4. § 84. istega zakona je treba prositi za gradbeno dovoljenje:
1.	za vsakovrstno gradnjo katerekoli nove, začasne ali stalne zgradbe;
* Mišljena je odobritev nameravanega ukoriščenja zgradbe v smislu obrtnega zakona. (Op. ur.)
2. za vsakovrstno dograditev — nazidavo kakega
nadstropja;
3. za vsakovrstno dograditev — prizidavo zgradbe;
4. za vsako predelavo, pri kateri so prizadeti konstruktivni deli zgradbe, ali ki ima vpliv na soseda, na javne zdravstvene razmere in javni red okolice, ali ima vpliv z estetskega vidika;
5. za prebijanje, zazidavo ali predelavo vrat in oken, po i'ta lov (izložb) kakor tudi za odstranitev ali napravo delilnih (pregradnih) zidov;
6. za predelavo ali ponovno izdelavo streh;
7. za izdelavo novih dimnikov ali za popravo starih;
8. za gradnjo podzemeljskih prostorov, kleti in vodnjakov;
9. za gradnjo novih kanalov, greznic in žlebov;
10. za gradnjo novih vodovodnih naprav ali njihovo predelavo;
11. za izdelavo in predelavo ograj na ulici ali zidanih ograj na dvorišču;
12. za vse one objekte, ki se nameravajo postaviti pod ali nad javnim zemljiščem;
13.	za predelavo	oddelkov, ki dosedaj	niso	služili
za	stanovanje ali za	nastanitev živali;
14.	za zidavo ali	predelavo stopnišč, hodnikov,	balkonov,	altan, verand,	svetlišč ali preduhov;
15. za zidavo podpornih in obložnih zidov;
16. za postavljanje motorjev, kotlov, transmisij in delovnih strojev, ki delajo z ropotom;
17. za izpremembo odobrenega gradbenega načrta in
18.	za porušen je cele ali	enega dela zgradbe.
(*)	Za posamezne zgoraj	navedene	vrste dal	smejo
občine zahtevati samo prijavo, ako so dela take vrste in v takih ulicah, da jih ni treba posebej odobriti in pregledati; taka dela je treba označiti v gradbenem pravilniku.
(7) Za dela pod toč. 6. do 18. odstavka 5. ni potreben komisijski ogled (javna	razprava)	po § 89.	gradbenega	zakona, temveč samo	ogled po	delovodju	grad-
benega odbora ali oddelka, odseka ali določenega organa, toda s pooblastilom gradbenega odbora. To velja tudi za dela pod toč. 5. odstavka 5., ako se z njimi ne izpreminja obstoječi značaj in arhitektonska slika poslopja proti okolici. *
(8) Za gradnje v bližini železnic mora, ako so na meji požarnega okoliša, določenega po pravilniku o razdalji po § 115. gradbenega zakona, prisostvovati komisijskemu ogledu (javni razpravi) tudi zastopnik pristojne železniške direkcije, odnosno gradbene železniške sekcije.
(°) Za gradnjo v bližini vojnih zgradb ali trdnjav je prošnji za gradbeno dovoljenje priložiti odobritev vojnih oblasti.
Clen 73.
Gradnje, za katere je potrebna samo prijava.
0) V smislu odstavka 4. § 84. gradbenega zakona
Je za naslednje gradnje potrebna samo prijava:
1. za popravo, ometanje in barvanje pročelja poslopja;
2. za napravo poda ali položitev kateregakoli tlaka
v notranjosti poslopja ali na dvorišču;
3. za napravo oken na strehi ali v obmejnem zidu. ki ni obrnjen proti sosedu;
4. za prebitje in vdelanje vrat v pregradne zidove;
5. za popravo pred ognjem varnih ognjišč, za predelavo ali pregled peči, kaminov ali ognjišč, ako se prejšnje stanje varnosti pred ognjem ne izpremeni;
6. za popravo obstoječih vodnjakov, greznic in stranišč;
7. za popravo dimnikov in njihovih preduhov (dimovodov);
8. za popravo obmejnega zida in ograje z gradivom, iz kakršnega sta napravljena;
9. za napravo novega krova, strehe in popravo strehe z enakim gradivom;
10. za vsako podiranje, ki ni navedeno v toč. 18. odst. 5. čl. 72. in
11. v splošnem za navadna redna popravila, s katerimi se ne izpreminjajo konstruktivni deli gradbe, zunanjost in velikost, niti se ne oškodujejo javni in sosednji interesi.
(*) Prijava za ta dela se predloži občini ali pristojnemu občinskemu gradbenemu oddelku. Priglasitelj sme po 8 dneh izza dneva izročitve prijave pričeti z deli, ako od občine ni dobil ugovora ali prepovedi dela.
(’) Glede prijave podjetnika in pričetka del veljajo določbe § 97. gradbenega zakona za ta kakor tudi za dela po čl. 72. tega pravilnika.
Člen 74.
Postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(‘) Za pridobitev gradbenega dovoljenja je postopati po § 85. gradbenega zakona.
(*) Po določenem obrazcu svojeročno spisana in podpisana, ali samo podpisana ali na zapisnik vzeta prošnja za gradbeno dovoljenje se po določenem obrazcu vloži pri pristojnem občinskem oddelku.
(a) Prošnji ali napravljenemu zapisniku je priložiti priloge po §§ 85. in 86. gradbenega zakona.
(‘) Zapisnik o regulaciji in nivelaciji izda občina na prošnjo lastnika ali njegovega pooblaščenega zastopnika.
(а) Ako se zgradba postavi v notranjosti dvorišča in ne ob ulici (spredaj), je treba predložiti potrdilo o regulacijski črti in niveleti, ki ga izda občina.
(б) Pri specialnih lesenih, kamenilih ali železnih konstrukcijah je treba predložiti detajlne načrte v merilu 1 :50 s statičnim proračunom. Za vse armirane betonske ali katerekoli nove konstrukcije je predložiti statični proračun. Za zavite stopnice in druge detajle sme oblina zahtevati načrte v večjem merilu.
(7)	Za vodovodne, kanalizacijske, električne instalacije kakor tudi za instalacije za centralno kurjavo je v teku gradnje predložiti potrebne načrte, ki so odobreni od pristojnih oblastev.
(") Načrte je pobarvati in sicer dele, ki ostanejo, s sivo barvo, ki se podero, z rumeno, ki se zgrade, z rdečo barvo; zidove v cementni malti s temnordečo, železne dele z modro, kamenite z vijoličasto, rabic ali armirane betonske konstrukcije pa z zeleno barvo.
C) Načrte je zložiti v format 21/34 cm.
(10)	Glede podpisovanja načrtov veljajo določbe § 88. gradbenega zakona.
Clen 75.
Pristojnost za poslovanje.
(') Za neposredno in pripravljalno poslovanle po gradbenem zakonu in pravilniku določi občina gradbeni
oddelek ali njegov odsek, če obstoji, ali tehničnega organa, ki je pristojen za gradbene posle v splošnem ter za vse posle, nanašajoče se na gradnjo, vzdrževanje in predelavo poslopij, in ki neposredno pazi na uporabo gradbenega zakona in pravilnika.
(s) Določeni oddelek, odsek ali organ mora delati v glavnem po navodilih in intencijah gradbenega odbora.
(a) Dolžnost tega oddelka, odseka ali določenega organa je;
1. da prevzema in pregleduje vse prošnje in prijave za vse gradnje, ki so obsežene z gradbenim zakonom in pravilnikom, ali ustrezajo določbam zakona in fr avilnika, in določi takso, ki se mora položiti pri občini po pravilniku, izdelanem po § 103. gradbenega zakona;
2. da z zapisnikom zasliši osebe, ki se prijavijo ali so nepismene;
3. da vse pripombe na predloženo prošnjo in projekte — načrte, kakor tudi navodila, ki so potrebna za eventualne dopolnitve ali izpremembe projekta, poda takoj po prejemu ali v čim najkrajšem rpku;
4. da pregleda vse predložene projekte in pripravi potrebne referate (poročila) za gradbeni odbor in sporazumno s tajnikom gradbenega odbora pripravi predlog za izdajo gradbenega dovoljenja ali pa razloge za odklonitev dovoljenja;
5. da pripravi podatke za delo ogledne komisije (javno razpravo) po § 89. gradbenega zakona in po potrebi in pooblastilu gradbenega odbora vrši komisijske oglede (razprave) na mestu samem in sestavi potrebni zapisnik;
6. da daje nasvete in navodila privatnim strankam in ustanovam, ki žele graditi, glede izpeljave po regulacijskem načrtu in uredbi, glede zidanja posameznih poslopij, ulic ali delov naselja pa po instrukcijah gradbenega odbora. Po potrebi sme ta oddelek, odsek ali določeni organ po predlogu in intencijah gradbenega odbora izdelavah tudi idejne skice za tlorisno rešitev posameznih poslopij in za arhitektonsko oblikovanje poslopja glede na določbe § 22. gradbenega zakona;
7. da vrši vse posle, za katere dobi pooblastilo gradbenega odbora in občine glede uporabe gradbenega zakona in pravilnika.
Clen 76.
Gradbeni odbor.
(‘) Po § 106. gradbenega zakona se mora v vsaki občini izvoliti gradbeni odbor, ki je svetovalni organ občine za vsa gradbeno-tehnična vprašanja. Od tega odigra mora občina zahtevati mnenje o vsakem predmetu, ki se nanaša na zidanje in tehnično ureditev kraja.
(2)	Dolžnost gradbenega odbora je:
1. da pripravi vse podatke in načrte, ki so potrebni za izdelavo ureditvenih osnov, namreč regulacij-skih načrtov, uredbe o njihovem izvajanju in gradbenega pravilnika, določenih z gradbenim zakonom, pravnikom o izdelavi regulacijskih načrtov in s temi na-vodili, 1 i jih mora vse napraviti občina;
2. č,a kot svetovalno telo (organ) daje splošne načelne nasvete in navodila za izgradnjo posameznih delov niesta in ulic kakor tudi za posamezne zgradbe. Po Potrebi fnora odbor za ta dela dajati tudi idejne skice. . °disi po svoji iniciativi bodisi na zahtevo občine ali mteresiranih oseb in ustanov;
3. da pregleda in da občini mnenje glede vseh gradenj in predelav, ki jih nameravajo izvršiti privatniki, občina, država ali katerakoli druga ustanova;
4. da po določenih organih nadzira vse gradnje;
5. da pregleda in da občini svoje mnenje o vseh izvršenih zgradbah pred njihovo uporabo;
6. da vodi evidenco o obstoječih zgradbah, nehigienskih stanovanjih in nesocialnih razmerah in napravah (§§ 94. in 95.) in daje občini mnenje glede njih;
7. da oceni vse pritožbe glede zidanja zgradb in ureditve naselja, katere predložijo sosedi ali lastniki zemljišč v rešitev gradbenemu oddelku, tajniku gradbenega odbora ali drugim tehničnim organom;
8. da se briga sploh za vse tehnične in gradbene probleme, ki so v zvezi z ureditvijo, olepšanjcm, zazidanjem, razširjenjem in asanacijo naselja in o tem tudi po svoji iniciativi predloži občini svoje mnenje s predlogom, kako naj se ta dela projektirajo in izvršijo.
(3) Pri izberi članov odbora je treba posebno paziti na strokovne člane, od katerih je v glavnem odvisno,, kako bo gradbeni odbor ustrezal mnogoštevilnim in resnim dolžnostim, ki mu jih nalaga gradbeni zakon.
(4) Za člane odbora je treba prvenstveno izvoliti kvalificirane strokovne osebe, ki se bavijo z vprašanjem ureditve in izgraditve naselja in ki se interesirajo za izboljšanje higienskih in socialnih ustanov in za napredek mestnega naselja. V večjih mestih mora ta odbor obstojati po večini iz strokovnjakov, ki ni treba, da bi bili občinski odborniki, temveč se lahko vzamejo iz vrste meščanov zunaj občinskega odbora in iz svobodnih poklicev, ki se s tem vprašanjem bavijo in ki morejo dajati mnenja o vseh večjih tehničnih proble-mifi in drugih vprašanjih, ki se tičejo ureditve in olep-šanja naselja.
(5) V večjih mestih občina lahko tudi razširi gradbeni odbor s strokovnimi osebami, predstavniki tehničnih, pridobitnih, zdravstvenih in umetniških korporacij, kadar je treba reševati važna splošna, načelna, komunalna, tehnična in socialna vprašanja, zlasti pa pri izdelavi programa za ureditev in regulacijo, za izdelavo uredbe o izvajanju regulacijskega načrta i. sl.
(*) V krajih, kjer ni kvalificiranih tehničnih strokovnjakov, se morajo izvoliti v gradbeni odbor v glavnem graditelji-gradbeniki, mojstri ali ob nedostajanju teh tudi pismeni pomočniki ustreznih strokovnih obrti, toda predvsem osebe, ki imajo ižvestno izobrazbo in moralne vrline.
(7)	Za člane gradbenega odbora se ne morejo izvoliti osebe, ki bi kot lastniki ali po svojem poklicu kot projektanti ali izvrševalci del pri izvrševanju dolžnosti člana odbora utegnile priti v navzkrižje s privatnimi interesi.
Ako se pri katerem članu odbora pripeti tak primer več ko dvakrat tekom enega leta, ne more biti več član gradbenega odbora. Občinski tehnični organi prisostvujejo na zahtevo občine ali gradbenega odbora delu odbora samo kot poročevalci.
Člen 77.
Delo gradbenega odbora.
(J) Gradbeni odbor vrši vse posle, ki so predvideni z gradbenim zakonom in s tem pravilnikom, ali sam ali po delegiranem tajniku ali članih, ali po gradbenem (tehničnem) oddelku občine, odnosno po gradbenem odseku (za ureditev in legulacijo, za zidanje zgradb itd.)
tega oddelka. V občinah, ki nimajo svojih gradbenih oddelkov ali tehničnih organov za te posle, in nimajo niti Sredstev, da bi si mogle držati posebne tehnične organe, se mora ta posel vršiti po pooblaščenih inže-njerjih in arhitektih, če pa tudi teh ni, po tehničnih razdelkih sreskih načelstev, kolikor je to mogoče.
(*) Delo gradbenega odbora vodi tajnik odbora, ki mora biti strokovna tehnična oseba, prvenstveno arhitekt ali inženjer — urbanist — ki ga izbere gradbeni odbor med svojimi člani ali občinskimi tehničnimi uslužbenci, če je kaj takih, ali med pooblaščenimi in-ženjerji — arhitekti. V občinah, kjer ni gradbenih oddelkov, niti ni kakršnekoli osebe, ki bi stalno vršila tehnično službo pri občini, vrši dolžnost tajnika gradbenega odbora eden od odbora določeni član, ali pa se ob nedostajanju drugih zgoraj navedenih oseb postavi po stvarni potrebi začasno eden od organov tehničnih razdelkov sreskih načelstev, kolikor je to mogoče.
(*) Dolžnost tajnika odbora je:
1.	da pregleda vsa poročila pristojnih občinskih organov o predloženih prošnjah in prijavah za vse gradnje, na katere se nanašata gradbeni zakon in pravilnik in presodi, da li ustrezajo določbam zakona in se po njih morejo izdati odobritve za gradnjo;
'	2. da vodi kot predstavnik gradbenega odbora sam
ali po določenem strokovnem organu občine komisijski ogled (javno razpravo) po § 89. gradbenega zakona ob navzočnosti interesiranih in pristojnih oblastev, kolikor je to potrebno, in da sestavi potrebni zapisnik;
3. da poroča gradbenemu odboru o vseh došlih prošnjah in predstavkah, ki se nanašajo na zidanje zgradb in ureditev in o predloženih poročilih ter vodi zapisnik o sklepih gradbenega odbora glede vseh predmetov, o katerih se je moral izjaviti;
4. da po teh sklepih pripravi potrebne odločbe za občino;
5. da v svoji pristojnosti daje mnenja občini o vseh gradnjah, za katere se po čl. 73. teh navodil predlagajo samo prijave;
6. da v svoji pristojnosti daje mnenja občini o vseh gradnjah iz odstavka 5. čl. 72. teh navodil, za katere ga občina in gradbeni odbor pooblastita, da sme sam občini dajati mnenje;
7. da v sporazumu s pristojnim občinskim oddelkom, odsekom ali določenim tehničnim organom pregleda predložene projekte, proti katerim se pojavijo ugovori, daje po njih navodila za predelavo ali dopolnitev projektov, vrši po potrebi pregled na mestu samem pred ogledom in ob času ogleda in o njih predloži poročilo gradbenemu odboru v čim najkrajšem roku. Vse pripombe, ki se stavijo k predloženim načrtom, se predložijo gradbenemu odboru v rešitev, ako predlagalec nanje ne pristane.
8. da v sporazumu s pristojnim občinskim gradbenim oddelkom, odsekom ali določenim organom nadzoruje celokupno gradnjo in takoj obvesti gradbeni odbor in občino zaradi pokrenitve ukrepov, ki bi bili potrebni za izpolnitev zakonskih predpisov po §§ 92. do 102. gradbenega zakona in gradbenega pravilnika;
9. da vrši sploh vse tiste posle, ki mu jih naroči občina ali gradbeni odbor in ki se nanašajo na ureditev in napravo naselja;
10. da po svoji iniciativi podaje predloge gradbenemu odboru in občini glede ureditve naselja in zidanja zgradb.
(‘) Glede sestave gradbenega odbora in nadaljnjega dela, kolikor ni predvideno s temi navodili, je za prvi čas postopati po razpisu ministrstva za gradbe št. 5757, z dne 8. marca 1932.
Clen 78.
Sestanek gradbenega odbora.
(0 Gradbeni odbor se sestaja na sejah po potrebi in na poziv predsednika odbora na predlog tajnika odbora. O delu odbora vodi zapisnik tajnik gradbenega odbora. Vsi dospeli predmeti se morajo takoj vzeti v delo.
(2) Seja je polnomočna, kadar so na njej navzoči predsednik in trije člani: arhitekt, inženjer in zdravnik v mestih z nad 50.000 prebivalcev ali trije člani v mestih in trgih do 50.000 prebivalcev. Odloča se z navadno večino glasov. Pri enakem številu glasov odloča predsednik.
(3) Gradbeno dovoljenje se mora izdati v roku enega meseca dni od dneva predložitve prošnje (§ 89. gradbenega zakona). Samo v posebno težkih primerih se sme ta rok podaljšati. Ako občina v določenem roku ne izda gradbenega dovoljenja, niti ne kakršnekoli rešitve na predloženo prošnjo za dovoljenje, sme lastnik ali izvrševalec gradnje pričeti z gradnjo tudi brez gradbenega dovoljenja. V takem primeru mora postopati po § 97. gradbenega zakona.
(4) Nagrade članom gradbenega odbora določa občinski odbor po pravilniku o nagradah po § 103. gradbenega zakona.
Clen 79.
Veljavnost gradbenega dovoljenja in pritožbe.
(‘) Po § 90. gradbenega zakona izgubi gradbeno dovoljenje svojo veljavnost po dveh letih od dneva izročitve odloka o dovoljenju. Na prošnjo se more ta rok podaljšati za največ dve leti. V tem primeru je treba predložiti prošnjo, kakor kadar se prosi novo dovoljenje. Proučiti se mora, da li so nastale kakšne izpre-membe razmer in okolnosti, ob katerih je bilo gradbeno dovoljenje izdano. Po potrebi se more obnoviti tudi ves postopek z ogledom (javno razpravo) na terenu. Za izpremembo razmer in okolnosti se mora smatrati tudi izprememba regulacijskega načrta, uredbe o njegovem izvajanji^ in gradbenega pravilnika.
(2) Pritožba proti delu gradbenega odbora se sme predložiti občini, banski upravi ali ministrstvu za gradbe, ako odbor, odnosno tajnik odbora namenoma ničesar ne stori, da bi preprečil izvršitev del, ki so proti gradbenim predpisom in regulacijskemu načrtu, ako neenako in pristransko uporablja te predpise, ali ako nezadostno nadzoruje olepševanje in zidanje zgradb.
(3) Pritožba proti sestavi gradbenega odbora se mora predložiti pristojnemu višjemu oblastvu. Pritožba proti odločbam občine o izdanem gradbenem dovoljenju se mora predložiti prav tako prvemu višjemu pristojnemu oblastvu. Proti odločbam v Beogradu, Zemunu in Pančevem je pritožbo predložiti ministrstvu za gradbe. Te pritožbe je predlagati v roku 15 dni od dneva prejema dovoljenja, in to po pristojni občini, ki takoj vse spise odstopi s svojim mnenjem pristojnemu višjemu oblastvu.
Člen 80.
Izdajanje regulacijskih Črt in nivelet.
(*) Izdajanje regulacijskih črt in nivelet se mora vršiti po predpisih pravilnika o izdelavi regulacijskih in nivelacijskih načrtov.
(2) Vsakemu projektu za zidanje se mora priložiti zapisnik o regulaciji v dveh izvodih.
(3) A ko' se mora pri določitvi regulacijske črte izvršiti tudi ekspropriacija ali apropriacija zemljišča, se zapisnik o regulaciji izda v treh izvodih.
(*) Ako se poslopje gradi v notranjosti dvorišča, je potrebno samo potrdilo o regulaciji in nivelaciji.
(“) Zaznamenovanje črt in izdaja zapisnika o regulaciji in nivelaciji se morata izvršiti v roku 8 dni od dneva prijave. Samo v primerih, ako občina nima svojega inženjerja ali ako regulacija stavbišča in niveleta ulice še nista določeni, ali če se projektira kakšna izprememba, se sme določiti tudi daljši rok za izdaj* zapisnika.
(e) Ako se hodnik (trotoar) ne more istočasno z zgradbo izvršiti v končni višini, določi gradbeni oddelek ali oseba, ki vršf zaznamenovanje, v zvezi z zaznameno-vanjem, kako naj se začasno izdelajo vhodna vrata in prag vrat.
(7)	Ako se vrši ekspropriacija ali apropriacija, se gradbeno dovoljenje ne more izdati, dokler občina ne reši vprašanja o načinu izvršitve ekspropriacije ali apropriacije.
Člen 81.
Nadzor nad gradnjo.
(*) Nadzor nad zidanjem raznovrstnih poslopij (§ 92. gradbenega zakona) zasebnih, občinskih in državnih ustanov vrši občina po gradbenem odboru, odnosno določenem oddelku, odseku ali strokovnem organu občine, in to za zasebna poslopja glede postavitve v določeno regulacijsko črto in niveleto in zidanja po odobrenem načrtu, za občinske in državne zgradbe pa glede postavitve v določeno regulacijsko črto in niveleto.
(2) Zapisnik o oznamenovanju regulacijske črte in nivelete mora biti v originalu ali overjenem prepisu stalno pri podjetniku ali izvrševalcu gradnje ali pri njegovem zastopniku, kadar je on odsoten, in se mora na zahtevo pristojnih občinskih organov pokazati.
(s) Po § 97. gradbenega zakona mora vsak lastnik, ki gradi, dovršitev zidave temelja do nivelete 24 ur poprej prijaviti, odnosno, kadar je temeljni zid dozidan do podzidka ali do izolacijske plasti, da pristojni občinski organ izvrši kontrolo po predpisih pravilnika o izdelavi regulacijskih načrtov (čl. 29.), in da li se gradnja sploh izvaja po izdanem gradbenem dovoljenju in odobrenih načrtih. Zidanje se sme nadaljevati samd, kadar nadzorni organ v gradbeno dovoljenje vpiše, da jo kontrola izvršena in da se zidanje vrši po odobrenem gradbenem dovoljenju, načrtih in predpisih gradbenega zakona in Pravilnika.
(4) Kadar je poslopje pokrito z začasno ali stalno streho, je to treba takoj prijaviti občini in zahtevati Pregled zgradbe v sirovem stanju. Ta pregled izvrši tajnik gradbenega odbora ali njegov namestnik, ki ga določi gradbeni odbor,, posledek pregleda pa dostavi gradbenemu odboru.
(s) pregled se mora izvršiti v roku 8 dni računši od dneva prijave. V nasprotnem primeru sme lastnik začeti
z ometavanjem zidov, toda podjetnik ali. izvrsevage*. gradnje ostane tudi nadalje odgovoren za evephialno kršenje gradbenega dovoljenja, odobrenih načrtov in predpisov gradbenega zakona in pravilnika.
(“) Ako se gradnja vrši brez gradbenega dovoljet^a, ali če se ne izvaja po odobrenem gradbenem dovoljenju, je postopati po § 93. gradbenega zakona.
C) V primeru ustavitve (prepovedi) gradnje kakršnekoli prekinitve začetih del mora podjetnik ati izvrševalec gradnje, oziroma lastnik izdelane konstrukcije takoj zavarovati. V primeru kakršnekoli nevarnosti, ki bi mogla eventualno nastopita za javno varnost in promet, mora občina po svojih nadzornih organih ukreniti potrebne ukrepe za vzdrževanje varnosti prometa in za odstranitev gradiva, ki moti javni promet, a vse na stroške podjetnika, odnosno izvrševalca ali lastnika stavbišča.
III. Zakljnčne določbe.
Člen 82.
Gradbeni pravilnik za vasi.
Po teh navodilih se morajo izdelati gradbeifT pravilniki za vasi in eventualno uredbe o izvajanju regulacijskih načrtov za vasi po drugem delu gradbenega zakona (§§ 127. do 131.), pri čemer je iz njih prevzeti vse, tisto, kar je porabno za ureditev in sezidanje vasi, v celoti ali pa prilagodeno krajevnim terenskim in običaj^ nim razmeram, upoštevati pa je koristnost v pogledu asanacije in možnost v pogledu materialne izvršitve.
Člen 83.
Uredba in gradbeni pravilnik za industrijska in rudarska naselja, kopališča in zdravilišča, klimatičnc in turistične
krajo.
0) Po teh navodilih je izdelati uredbe o izvajanju regulacijskih načrtov in gradbene pravilnike za ureditev in sezidanje industrijskih in rudarskih naselij, kopališč in zdravilišč, klimatičnih in turističnih krajev, ki jih obravnava tretji del gradbenega zakona (§§ 132. do 136.). Navodila se smejo uporabiti za ta naselja v celoti, morejo pa se tudi prilagoditi krajevnim, terenskim in običajnim razmeram, potrebam in možnosti izvajanja in koristim glede asanacije, ureditve in olepšanja.
(2)	V gradbenem pravilniku za ta naselja se morajo upoštevati tudi vse one določbe iz prvega dela gradbenega zakona, ki so potrebne za ureditev, sezidanje in olepšanje teh naselij in ki po § 136. gradbenega zakona lahko veljajo deloma ali popolnoma, kar je določiti v sporazumu s pristojnimi ministri.
Člen 84.
Veljavnost splošnih navodil.
(’) Po 4. odstavku § 3. gradbenega zakona mora vsak ban za svojo banovino ali za posamezne dele banovine v roku 6 mesecev od dneva, ko stopijo ta navodila v veljavo, izdati podrobna navodila za gradbeni pravilnik, po katerih morajo posamezne občine izdelati svoje gradbene pravilnike. Ta podrobna navodila se morajo izdelati v celoti po teh splošnih navodilih ali pa deloma po potrebi, možnosti izvajanja, posebnega načina grajenja in uporabe gradiva kakor tudi po olajšavah, ki se
liMTi • m
morejo dovoliti posameznim banovinam ali delom banovine. Vse izpremembe ali dopolnitve, ki jih ukrenejo bani po teli splošnih navodilih, je predložiti ministrstvu za gradbe v odobritev.
(2) V onih banovinah, v katerih se morejo ta splošna navodila takoj uporabiti kot podrobna navodila, objavijo to pristojni bani v »Službenem listu« ali »Službenih novinah«, poedine občine pa morajo po dveh letih od dneva objave po teh splošnih navodilih izdelati svoje gradbene pravilnike. To velja za občine, za katere je v smislu uredbe po § 1. gradbenega zakona uporabljati prvi del tega zakona.
(3) Za mesta Beograd, Zemun in Pančevo veljajo ta splošna navodila kot podrobna navodila in lahko občine po njih takoj pričnejo z izdelavo uredbe o izvajanju regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika v rokih, ki so določeni z gradbenim zakonom.
(4) Za vrnjaško kopališče, ki je v državni eksploataciji, veljajo ta splošna navodila kot podrobna navodila in po njih mora uprava kopališča takoj pričeti z izdelavo uredbe o izvajanju regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika v rokih, ki so določeni z gradbenim zakonom.
Člen 85.
Veljavnost dosedanjih zakonov.
Z dnem, s katerim stopijo v veljavo gradbeni pravilniki za posamezna mesta, trge in druga naselja, ki so izdelani na osnovi teh splošnih navodil in podrobnih, kakor so jih izdelali pristojni bani, prenehajo veljati vsi dosedanji gradbeni zakoni in zakonski predpisi za posamezne kraje ali mesta in trge, in ki nasprotujejo določbam izdelanih gradbenih pravilnikov.
V Beogradu, dne 15. junija 1032.; M. G. br. 17.140.
Minister za gradbe dr. S. Srkulj s. r.
m
116.
Izpremembe in dopolnitve
v navodilih za izvedbo organizacije finančne kontrole.*
V zvezi z odločbo o izpretnembi razporeda pomorske finančne kontrole z dne 5. decembra 1932., štev. 94.842/111, in na osnovi §§ 15. in 21., odstavka (‘), §§ 30. in 127. zakona o organizaciji finančne uprave
predpisujem
naslednje izpremembe in dopolnitve v navodilih z dne
12.	oktobra 1932., št. 78.530/111, za izvedbo organizacije finančne kontrole.**
V odstavku I.
Točko 5. je izpremeniti tako, da se glasi:
»5. Glavni pomorski oddelek in pomorski oddelek ima svoje pododdelke na patrolnih ladjah, ki so jim postaje določene v razporedu.«
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. januarja 1033.. št. 11 /IV/29.
** »Službeni list« št. 654/83 iz 1. "49131.
Točfeo 6. je izpremeniti tako, da se glasi:
>6. Pododdelki se imenujejo po svojem glavnem oddelku, odnosno oddelku z označbo, kje so, n. pr. »Glavni oddelek f. k. Zagreb — pododdelek Tvornica ocetne kisline« ali »Glavni oddelek f. k. Beograd — pododdelek Glavna carinarnica« ali »Glavni pomorski oddelek ,Ople-nac‘ — pododdelek P. B. 13 ,Sumartin‘« ali »Pomorski oddelek motorne ladje ,Kraljevič Marko' — pododdelek P. B. 20 ,Košljun‘.«	%
V odstavku IV.
Točko 5. je izpremeniti tako, da se glasi:
»5. Služba glavnega pomorskega oddelka in pomorskih oddelkov (s pomorskimi pododdelki) obseza celokupno področje vseh obalnih sektorjev. Parnik, na katerem je nastanjen glavni pomorski oddelek, ima svojo postajo v Splitu. Obalni sektor za poedine parnike in motorne ladje, kakor tudi njih postaje, odnosno postaje za poedine patrolne ladje se določijo v razporedu.«
Točko 6. je izpremeniti tako, da se glasi:
»6. Pododdelki glavnega pomorskega oddelka in pomorskih oddelkov na postajah, kjer ni obalnih oddelkov, vrše službo na obalnem področju, ki jim ga odredi primorska finančna direkcija, če spadajo te postaje v njeno teritorialno pristojnost, pri čemer je paziti, da se ne vrši služba na obalnem področju v škodo pomorski kontrolni službi.«
V točki 9. se dodaje na koncu nov odstavek, ki se glasi:
»Če je ladja glavnega pomorskega oddelka, odnosno pomorskega oddelka prisiljena, se odstraniti iz svojega službenega sektorja iz kakršnegakoli razloga — jo nadomešča v službi eden njegovih pododdelkov (patrolna ladja), ki jo odredi primorska finančna direkcija. Direkcija obvesti ministrstvo, katera patrolna ladja je določena za nadomeščanje, in označi, zbog česa in koliko časa bo to nadomeščanje trajalo. Obenem obvesti o tem tudi dotično finančno direkcijo.
Če odide ladja v popravilo, izroči starešina glavnega, odnosno pomorskega oddelka namestniku — ki jo nadomešča v službi — vložni zapisnik in spise, ki se nanašajo na razmere, podatke in naredbe za izvrševanje službe v dotičnem sektorju.«
Točka 10. se izpreminja in se glasi:
»10. Starešina glavnega pomorskega oddelka skrbi za enakomeren postopek pri vzdrževanju ladij in je neposredno podrejeni starešina vseh pomorskih oddelkov in pododdelkov v administrativnem, ekonomskem in disciplinskem pogledu.
Zararfi opravljanja gornjih dolžnosti vrši starešina glavnega pomorskega oddelka inšpekcije po naredbi ministrstva za finance, direktorja pomorske finančne direkcije ali po lastni pobudi, toda po predhodni odobritvi direktorja primorske finančne direkcije.
Starešino glavnega pomorskega oddelka, če je zaradi spredaj predpisane dolžnosti odsoten s parnika glavnega pomorskega oddelka, zastopa najstarejši uradnik na parniku, ki vrši nadalje redno službo v svojem sektorju.
Glede nadzora nad izvrševanjem službe so podrejeni pomorski glavni oddelek in pomorski oddelki s svojimi pododdelki tisti finančni direkciji, na katere področju so njihovi službeni sektorji.
Starešina glavnega pomorskega oddelka in starešine pomorskih oddelkov morajo do 20. dne v mesecu predložiti pristojni finančni direkciji načrt o razporedu službe v svojem sektorju za vsak naslednji mesec.
Načrt obseza razpored službe pomorskega glavnega oddelka, odnosno pomorskega oddelka, kakor tudi razpored službe pomorskih pododdelkov, ki so z razporedom za finančno kontrolo zaradi vršitve službe neposredno podrejeni njegovemu nadzoru. Ta načrt je sestaviti v treh enakih izvodih, od katerih je vročiti dva glede nadzora pristojni finančni direkciji, enega pa glavnemu pomorskemu oddelku.
Finančna direkcija vpiše, ko pregleda načrte, vanje morebitne izpremembe in dopolnitve, kolikor spozna, da so potrebne. En izvod načrta z morebiti napravljenimi izpremembami in dopolnitvami vroči ministrstvu za finance, o izpremembah pa obvesti starešino pomorskega glavnega oddelka in starešino pomorskega oddelka, čigar načrt o razporedu službe je bil izpremenjen.
Naredbe, ki jih izdaja finančna direkcija glede službe na morju v mesecu mimo ugotovljenega načrta o razporedu službe za ta mesec, morajo poslati direkcije ministrstvu za finance s pojasnilom in starešini glavnega pomorskega oddelka.
Ob razporedu, odnosno med mesecem se smejo ladje, ki so določene za redno službo v poedinih sektorjih in na postajah pododdelkov, izmenjati samo začasno in le ob dejanski službeni potrebi. O tem je takoj obvestiti tudi ministrstvo s pojasnilom.
Razporedi po teh načrtih so strogo zaupnega značaja,«
Točka 11. se izpreminja in se glasi:
>11. Starešina glavnega pomorskega oddelka in starešine pomorskih oddelkov nadzira tudi obalno-pomor-sko službo vseh obalno-pomorskih oddelkov. Poročila o nerednem izvrševanju obalne-pomorske službe teh oddelkov se pošiljajo njih pristojnemu glavnemu oddelku.«
Točka 12. se izpreminja in se glasi:
>12. Službo v glavnem pomorskem oddelku in pomorskih oddelkih, kakor tudi v njihovih pododdelkih določa starešina dotičnega pomorskega oddelka za vsakega poedinega zvaničnika po njegovi strokovni izobrazbi.«
V Beogradu, dne 28. decembra 1932.
Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r.
— ■ ■
117.
Pravilnik
o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnicah in bolničnih ambulancah, izdan po pooblastitvi točke 5. § 51. finančnega zakona za leto 1932./1933. in § 6. zakona o bolnicah.*
BolniČni stroški se dele na
A. oskrbne stroške in
B. takse za intervencije, zdravila, obvezila in ostali material.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
6- februarja 1933., št. 27/IX/80. — Fin. zakon gl. »Službeni list« št. 281/28 iz 1. 1932. — Zakon o bolnicah gl. »Uradni list« št. 186/41 iz 1. 1929./30.
■ewi»u.)!»i»i	...............—i—.i. —. i ■■	, lun.tmo
A.	Oskrbni stroški:
1.	V državnih bolnicah (izvzemši bolnice za duševno bolezni).
a) Davčni obvezanci z letnim neposrednim davkom — izvzemši davek na hišo, v kateri stanujejo, a od nje nimajo nobenega dohodka — do vštetih Din 200— ne plačajo sami nikakršnih bolničnih stroškov v III. razredu/
Za neposredni davek se smatrata osnovni in dopolnilni davek.	<
Prednje ugodnosti ne morejo ukoriščati tiste osebe, ki plačujejo tudi manj ko Din 200-— letnega neposrednega davka, a imajo kakšno drugo imovino ali dohodek, na katerega se jim osebno ne predpisuje davek, kakor, n. pr.: vrednostne papirje, denar, dan denarnim zavodom’ v obrestovanje, komanditno v obrt ali podjetje vloženi denar, delniško glavnico, koncesijo o oprostitvi plačevanja davka in temu podobno.
b) Pristojbina v III. razredu za davčne obvezanče, ki plačujejo neposrednega davka:
1. od Din 200-— do 1.000-— na leto, je Din 25-— na dan;
2. od Din 1.000-— do 2.000-— na leto, je Din 40— na dan;
3. nad Din 2.000-— na leto, je Din 50*—- na dan.
c) Pristojbina v II. razredu je Din 70-— na dan, v I, razredu pa Din 100-— na dan, neglede na višino neposrednega davka, ki ga plačujejo na leto.
č) Vdove z več ko tremi maloletnimi otroki in starešine zadrug z več ko tremi maloletnimi otroki, a brez polnoletnih zadrugarjev ne plačajo bolničnih stroškov za sebe in za svoje člane, če plačujejo neposrednega davka na leto do vštetih Din 400-—; če pa plačujejo neposrednega davka nad Din 400-— na leto, veljajo tudi zanje obče prednje odredbe pod b).
2.	V državnih bolnicah za duševne bolezni.
a) Davčni obvezanci z letnim neposrednim davkom do vštetih Din 400-—• ne plačajo bolničnih stroškov.
b) Pristojbina v III. razredu za davčne obvezanče, ki plačujejo neposrednega davka:
1. od Din 400-— do 1.000-— na leto, je Din 10-— na dan;
2. od Din 1.000-— do 2.000-— na leto, je Din 20*— na dan;
3. nad Din 2.000-— na leto, je Din 30-— na dan.
c) Pristojbina v II. razredu je Din 40-— na dan, v
I.	razredu pa Din 60-— na dan, neglede na višino neposrednega davka, ki ga plačujejo na leto.
č) Neozdravljivi bolniki, ki se zdravijo v bolnicah za duševne bolezni v III. razredu več ko 2 leti do 5 let, plačajo za to dobo polovico prednje pristojbine pod b), nad 5 let pa trpi bolnične stroške država. *
Če se vrnejo v bclaioo, se tam prej prebiti čas računi — seštova.
3.	V banovinskih, mestnih in privatnih bolnicah s pravico javnosti.
Višino in način pobiranja oskrbnih stroškov določa krajevno pristojni ban po odobritvi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje skladno s § 6. v zvezi s §§ 7. in 8. zakona o bolnicah.*
B.	Takse za intervencije, zdravila, obvezila in ostali material.
Takse za intervencije, zdravila, obvezila in ostali material plačajo bolniki po dnevni oskrbni pristojbini, in to:
1. v bolnicah do 60 postelj 10% dnevne oskrbne pristojbine;
2. v bolnicah od 60 do 300 postelj 15% dnevne oskrbne pristojbine;
3. v bolnicah nad 300 postelj 20% dnevne oskrbne pristojbine.
Te pristojbine se ne pobirajo od bolnikov v bolnicah za duševne bolezni.
Te pristojbine ne veljajo za zdravljenje z radijem.
Za bolnice pod točko 111. tega pravilnika se smejo te pristojbine tudi znižati.
Bolniki v II. in I. razredu plačajo te pristojbine ne-glede na višino plačanega neposrednega davka.
C. Pristojbine za zdravljenje bolnikov z nalezljivimi boleznimi.
Bolniki, ki imajo nalezljive bolezni, naštele v § 1. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni,* in bolniki, ki imajo venerične bolezni, plačajo poloviop predpisanih pristojbin za bolnične stroške.
Te ugodnosti nimajo bolniki, ki se zdravijo v bolnici za nalezljive bolezni pri Centralnem higienskem zavodu v Beogradu in higienskem zavodu v Zagrebu.
č. Pristojbine za zdravljenje v bolničnih ambulancah.
Bolnične uprave predpišejo pristojbine za intervencije, zdravila, obvezila in ostali material za ambulančne bolnike po krajevnih razmerah tako, da se plačuje uporabljeni material za poedine intervencije vsaj po nabavni ceni; izvzeti pa so siromašni in tisti bolniki; za katere plačuje bolnične stroške država ali banovina. Te pristojbine mora za državne bolnice predhodno odobriti minister za socialno politiko in narodno zdravje, za ostale bolnice pa pristojni ban.
D.	Plačilna obveznost za bolnične stroške.
Bolnične stroške plačajo:
1. Osebe in ustanove skladno s §§ 7. in 8. zakona o bolnicah.
2. Po točki 1. § 7. zakona o bolnicah bolniki sami ali njih zadruge ali rodbina po veljavnih odredbah gra-janskega zakonika in i>o višini letnega neposrednega davka, ki ga plačujejo.
Ko se določa višina bolničnih stroškov za zadruge, odnosno za njih člane, je treba upoštevati, kolikšen del neposrednega davka pripada na vsakega polnoletnega zadrugarja moškega spola, pri čemer je deliti celotni neposredni letni davek, ki je zadrugi predpisan, po številu nolnoletnih zedrimarjev moškega spola.
Oni, ki ne žive v zadrugi, ki pa posebej pridobivajo, plačajo, tudi če niso zakonito oddeljeni od svojih zadrug, sami bolnične stroške po neposrednem davku, ki se jim osebno predpiše, ali po neposrednem davku
zadruge, če je ta večji. Če se bolnični stroški od takih oseb ne dajo izterjati zaradi siromaštva ali zaradi izostaliti dohodkov, plača zanje bolnične stroške njih zadruga.
3. Člani urada za zavarovanje delavcev, humanitarnih železniških fondov, bratovskih skladnic in ostalih ustanov za zavarovanje delavcev in nameščencev morajo plačati, če se zdrave v II. ali I. razredu, kot bolniška stroške razliko med najnižjo pristojbino za III. razred in pristojbino, ki je predpisana za II. ali I. razred.
Aktivni in upokojeni državni in banovinski uslužbenci, kakor tudi njih rodbine imajo pravico do brezplačnega zdravljenja, in to:
a) služitelji in zvaničniki v III. razredu;
b) nižji državni uradniki od X. do VI. položajne skupine in uradniški pripravniki v II. razredu;
c) višji državni uradniki od V. položajne skupino navzgor v I. razredu, — kolikor je v dotični bolnici takih praznih mest.
Uslužbenci in upokojenci pod točkama a) in b) plačajo, če se zdrave v višjem (II., odnosno I.) razredu, razliko oskrbnih stroškov.
Pristojbine za intervencije, zdravila, obvezila in ostali material ti ne plačajo, neglede na razred, v katerem se zdrave.
4. Za osebe, ki niso podložne obveznemu zavarovanju po zakonu o zavarovanju delavcev, izvzemši kmetijske delavce in posle v kmetijskem delu pri kmetovalcih (§ 6. zakona o zavarovanju delavcev),* plačajo bolnične stroške po najnižji pristojbini v III. razredu za štiri tedne zdravljenja lastniki obratov, v katerih so bile dotične osebe ob vstopu v bolnico zaposlene, če plačujejo ti lastniki neposrednega davka nad 200 Din na leto, za one v bolnicah za duševne bolezni pa, ako plačujejo nad 400 Din neposrednega davka na leto. Če lastniki teh obratov bolničnih stipškov ne morejo plačati, kakor tudi za svoje zdravljenje nad štiri tedne, plačajo bolniki sami ali njihove zadruge, če pa tudi te ne morejo plačati, jih plačajo samostalne zdravstvene občine ali banovine po odredbah predposlednjega in poslednjega odstavka § 8. zakona o bolnicah ali pa država po odredbah točk 1., 2. in 3. § 8. omenjenega zakona.
5.	Za	dnevničarje in honorarne uslužbence v	državni	službi	plača skladno s § 56. finančnega zakona za
leto 1932./1933.** ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje bolnične stroške za njih zdravljenje v
III.	razredu.
6.	Za	zdravljenje učenk državnih strežniških	in ba-
biških	šoj	in šole za zaščitne sestre Rdečega križa	v Beo-
gradu plača država bolnične stroške za njih zdravljenje v III. razredu samo v državnih bolnicah.
7. Za zdravljenje gojencev državnih dečjih domov trpi država bolnične stroške; za zavarovance, razmeščene po banovinskih dečjih domovih, dečjih kolonijah in drugih zavodih, pa trpi stroške teritorialno pristojna kraljevska banska uprava.
8. Za zdravljenje menihov, nun in novincev plačajo bolnične stroške samostani, katerim pripadajo.
9. Tuji državljani, ki se zdrave v bolnicah, plačajo bolnične stroške po tarifi: A. I-b)-3., A. T-c), A. II-b)-3., A. II-c) in B. 1., 2. in 3. (po razredu bolnice, kjer se zdrave). Za tuje državljane siromašnega stanja plača podanikom države, s katero imamo medsebojno pogodbo o vzajemnem plačevanju bolničnih stroškov, naša
* »Uradni list« št. 169/62 iz 1. 1922.
** »Službeni list« št. 281/28 iz 1. 1932.
država oskrbne stroške skladno z odredbo tretjega odstavka § 8. zakona o bolnicah.
10. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje plača s točko 4. § 7. zakona o bolnicah oskrbne stroške za pribežnike, vojaške begunce in politične emigrante (ki niso naši podaniki), ako so siromašnega stanja, za zdravljenje v III. razredu, za zdravljenje čast-nikov-invalidov pa v II. razredu skladno s § 18. invalidskega zakona.f
11. Za zdravljenje orožnikov in njihovih rodbin veljajo skladno s §§ 90. in 91. zakona o žandarmeriji (orožništvu) z izpremembami in dopolnitvami z dne
23.	aprila in 6. novembra 1931. odredbe § 88. zakona <> uradnikih in se ti zdravč ob državnih stroških v
III.	razredu.
12. Uprave bolnic lahko dovolijo plačevanje bol-uičnih stroškov v mesečnih obrokih najdalj za eno leto dni od dne, ko je bolnik iz bolnice odšel, tistim osekam, ki bi njih plačilo naenkrat utegniloi ogražati njih obstanek, in to na podstavi poročila — potrdila pristojne občinske uprave. To potrdilo občinske uprave mora preskusiti obče upravno oblastvo prve stopnje in resničnost overoviti.
13. Za osebe, ki spremljajo dojence in majhne otroke do treh let (matere ali dojilje), če se ne zdrave tudi te istočasno v bolnicah, se pobirajo bolnični stroški samo za eno osebo. Za matere-bolnice z dojenčkom se pobirajo bolnični stroški samo za mater.
Bolnikov spremljevalec plača samo oskrbne stroške, če se ne zdravi tudi on v bolnici.
14. Za zdravljenje bolnikov s trahomom veljajo odredbe pravilnika o zatiranju trahoma S. br. 652/31 (»Službene novinec št. 43 z dne 25. februarja 1931.)*, za zdravljenje bolnikov z gobavostjo pa veljajo odredbe pravilnika o zatiranju gobavosti S. br. 1093/31. (»Službene novine« št. 43 z dne 25. februarja 1932.).**
15. Za dijake-inje, ki se zdravijo v breme fonda za zdravstveno zaščito učencev, plača fond bolnične stroške po najnižji pristojbini v III. razredu.
16. Uradi in ustanove po odredbah točk 2., 3., 4. m 5. § 7. in § 8. zakona o bolnicah plačajo sami oskrbne stroške po najnižji pristojbini v III. razredu, oproščeni so pa plačila pristojbin za intervencije, zdravila, obveziln in ostali material.
E.	Končne odredbe.
Ta' pravilnik stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«; od tedaj prestane veljati pravilnik S. br. 8452 z dne 27. julija
1932.,*** kakor tudi vsi dosedanji predpisi, ki temu Pravilniku nasprotujejo.
V Beogradu, dne 13. decembra 1932.; S. br. 22.000.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj s. r.
■»■
f Prav: § 8. invalidskega zakona. — »Uradni list« »t. 366/110 iz 1. 1925.
*	»Službeni	lisk	št.	142/27	iz	1. 1931.
**	»Službeni	list«	št.	141/27	iz	1. 1931.
***	»Službeni	list«	št.	584/69	iz	I. 1932.
118.
Odločba.*
Na osnovi člena 11. zakona o osrednji upravi za mere in dragocene kovine in v sporazumu z ministrom za finance
odločam :
Pravilnik o povračilu stroškov za prenos in prevoz državnih stvari (instrumentov) uslužbencem po stroki kontrole mer (»Službene novine« št. 191/LXXIX z dne
20.	avgusta 1932.)** se izpreminja, odnosno dopolnjuje tako-le:
1. V drugem odstavku člena 3. se dodaja na koncu poslednjega stavka », a osrednja uprava odobri to postopanje.«
2. Člen 12. se izpreminja in se glasi: »Pravilnost po tem pravilniku zaračunjenih povračil overavlja tisto oblastvo, ki je izdalo nalog za potovanje.«
3. V prvem stavku člena 13. je treba za besedilom »Povračila po tem pravilniku se izplačujejo iz državnega proračuna« vstaviti: », potne račune pa pregleda in vi-dira v takem primeru pristojna krajevna kontrola«.
Ta odločba stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 25. januarja 1933.; št. 535/933.
Minister za trgovino in industrijo dr. I. šumenkovič s. r.
119.
Deklaracija
o podaljšavi pogodbe z dne 11. novembra 1927. s Francijo.f
Vladi kraljevine Jugoslavije in republike Francije sta z deklaracijo, podpisano v Parizu dne 28. oktobra
1932.,	podaljšali pogodbo o prijateljskem sporazumevanju in konvencijo o arbitraži, sklenjeni v Parizu dne
11.	novembra 1927., za dobo 5 let od dne 2. decembra
1932.	dalje.
Z isto deklaracijo sta si pridržali pravico, gornjo pogodbo pred iztekom dobe 5 let podaljšati za čas, ki se naj tedaj odredi.
Gornji pogodbi sta razglašeni v »Službenih novinah« st. 279/LXXXV z dne 8. decembra 1927.++
Iz ministrstva za zunanje posle, v Beogradu, dne 10. januarja 1933., Pov. br. 323.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. januarja 1933., št. 21/V1II/65.
** »Službeni list« št. 620/73 iz 1. 1932.
f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
16.	januarja 1933., št. 11 /IV/32.
120.
Pristop
Sudana k mednarodnemu sporazumu in mednarodni konvenciji o pobijanju trgovine z belim blagom.1
Francosko poslaništvo v Beogradu je z noto št. 255 z dne 20. avgusta 1932. obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je pristopil Sudan dne 27. junija 1932. k mednarodnemu sporazumu za uspešno zaščito zoper kriminalno trgovino, znano pod imenom »trgovine z belini blagom« z dne 18. maja 1904. in k mednarodni konvenciji za pobijanje trgovine z belim blagom z dne
4.	maja 1910.2
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
15.	oktobra 1932.; Pov. br. 18.392.
-     ..............
A	121.
Ratifikacija
mednarodne konvencije za pobijanje trgovine z belimi sužnji po Egiptu.3
Ministrstvo za zunanje posle je bilo obveščeno po kraljevskem poslaništvu v Parizu, da je Egipt ratificiral dne 11. oktobra 1932. mednarodno konvencijo za pobijanje trgovine z belimi sužnji in končni zapisnik, podpisana v Parizu dne 4. maja 1910. (razglašena v »Službenih novinali kraljevine Jugoslavije« št. 117—L z dne
21.	maja 1920.).*
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 17. januarja 1933.; Pov. br. 552.
Ratifikacija
svetovne poštne konvencije po Grčiji, Turčiji, Guatemali in Franciji.5
Poslaništvo kraljevine Velike Britanije v Beogradu je s svojo noto št. 160 z dne 6. decembra 1932. obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da so Grčija dne 23. marca
1932.,	Turčija dne 17. junija 1932., Guatemala dne 29. avgusta 1932. in Francija dno 9. septembra 1932. ratificirale konvencijo o svetovni poštni zvezi, podjnsano v Londonu dne 28. junija 1929."
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
9.	decembra 1932.; Pov. br. 20.828.
1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
21.	novembra 1932., št. 271/CIII/728.
1 »Uradni list« št. 21/6 iz leta 1929./1930.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavijo« z dno 30. januarja 1933., št. 21/V11I/67.
« Prim. »Uradni list« št. 21/0 (II) iz 1. 1929./1930., »Službeni list« št. 53/4 iz 1. 1932.
5 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
20.	decembra 1932., št. 295/CX/76S
0 »Službeni list« št. 172/27 iz 1. 1930. (zakon), Št. 93, 94/7, 144, 145/10, 314/30, 554, 555, 550/68 iz I. 1932.
123.
Ratifikacija
konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne in konvencije o postopanju z vojnimi ujetniki po Holandski.1
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je z noto P-8-3 z dne 11. oktobra 1932. obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je Holandska dne 5. oktobra 1932. ratificirala konvencijo za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne in konvencijo o postopanju z vojnimi ujetniki, sklenjeni v Ženevi dne 27. julija 1929.2
Ti ratifikaciji stopita v veljavo skladno s členoma
33.	in 92. dotičnih konvencij 8 mesecev po deponiranju, t. j. dne 5. aprila 1933.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
17.	oktobra 1932.; Pov. br. 17.311.
121.
Uveljavitev
mednarodne konvencije o pobijanju ponarejanja denarja za Dansko.3
Dansko poslaništvo v Beogradu je obvestilo z noto
30.	decembra 1932. ministrstvo za zunanje posle, da stopi mednarodna konvencija o pobijanju ponarejanja denarja, podpisana v Ženevi dne 20. aprila 1929. (razglašena v »Službenih novinali kraljevine Jugoslavije« št. 283/XCVI z dne 9. novembra 1930.),4 za Dansko dne 1. januarja 1933. v veljavo in da je danska vlada ob tej prilila priznala vročevanje prošenj po kazenskih dejanjih, določene v Odstavkih b) in c) člena 16. navedene konvencije.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
13.	januarja 1933.; Pov, br. 22.178/32.
125.
Pristop
Avstralije h konvenciji pariške unije za zaščito industrijske svojine.5
Ministrstvo za zunanje posle je bilo po švicarskem poslaništvu V Beogradu obveščeno, da je pristopila
1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
19.	oktobra 1932., št. 242/XCtI/648.
2 »Službeni list« st. 012/81 (zakon), 645/82 iz 1. 1931., št. 40/3, 98/7, 372/36, 409/41, 607/71, 608/71, 710-, 711/88 iz 1. 1932., odnosno ^t. 050/83 (zakon) iz 1. 1931., št. 40/3, 98/7, 372/36, 409/41, 607/71, 608/71, 710, 711/88 iz 1. 1932.
3 »Službene hovine kraljevine Jugoslavije« z dne
21.	januarja 1933., št. 15/V/49.
4 »Službeni list« št. 642, 643, 044/82 iz 1. 1931., št. 55, 56/4, 627/74, 700/87 in 771/98 iz 1. 1932.
8 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
6.	februarja 1933., št. 27/IX/85,
Avstralija z ozemljem Papua in z mandatom Nove Gvineje dne 29. decembra 1932. h konvenciji pariške unije za zaščito industrijske svojine z dne 20. marca 1883., revidirani v Ilaagu dne 6. novembra 1925. (razglašeni v »Služb. novinah kraljevine Jugoslavije« št. 223/LXXIl z dne 26. septembra 1928.t).
Ta pristop postane polnoveljaven po členu 16. konvencije dne 12. februarja 1933.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
24.	januarja 1933.; Pov. br. 1155.
126.
Telefonski promet.*
1. Vsi kraji kraljevine Jugoslavije, kjer je državni telefon za javni promet, — republika Estonska izza dne 1. februarja 1933.; taksna enota po progah Zagreb—Berlin, Ljubljana—Dunaj, in Maribor—Dunaj 15-30 zl. fr., povišek v korist jugoslovanske uprave 1'50 zl. fr., ob času slabega prometa za navadne telefonske pogovore le 8/<s taksne enote.
2. Maribor — Moravska Ostrava (v Češkoslovaški), izza dne 20. januarja 1933.; taksna enota 65-25 dinarjev, odnosno 4-35 zl. fr.
3. Litija —Wien in Pottendorf (v Avstriji), izza dne 20. januarja 1933.;. taksna enota 51-75 Din, odnosno 3-45 zl. fr.
4. Majšperk — Zlin (v Češkoslovaški), izza dne
20.	januarja 1933.; taksna enota 58-50 Din, odnosno 3-90 zl. fr.
5. Dravograd, Ljubljana in Meža—St. An-drh im Lavanttale (v Avstriji), izza dne 20. januarja 1933.; taksna enota 40-50 Din, odnosno 2-70 zl. fr.
6. Maribor — Kramsach, Aclienrein, Rust, Murau in Purgstall (v Avstriji), izza dne 20. januarja 1933.; taksna enota 58-50 Din, odnosno 3-90 zl. fr. za Kramsach in Achenrein, 51-75 Din, odnosno 3-45 zl. fr. za Rust, Murau in Purgstall.
127.
Banove uredbe.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
II.	No. 2176/1.
Občina Artiče, v srezu Brežice, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:	>
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
t »Uradni list« št. 355/105 iz leta 1928. (zakon), >Službeni list« št. 143/10 iz leta 1932.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne januarja 1933., št. 21/V1II/74.
c)	od 100 1 piva Din 100-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine ,v Ljubljeni, dne 16. februarja 1933.
II.	No. 4639/L
Občina Boreča, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dnev^ razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. občinsko trošarino od 100 1 vina Din 50-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. februarja 1933.
II.	No. 5609/1.
Občina Gruškovec, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. občinsko trošarino Din 75-— od 100 litrov vina.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 17. februarja 1933.
II.	No. 926/1.
Občina Jarenina, v srezu mariborskem levi breg,
bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine;
a) od 100 1 vina Din 75-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 75"—,
c) od 100 1 piva Din 100-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—,
d) od goveda nad 1 letom Din 20-—,
e) od goveda pod 1 letom Din 10-—,
f) od prašičev Din 10-—,
g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 25'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1933.
II.	No. 5476/1.
Občina Rigonce, v srezu Brežice, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine;
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 17. februarja 1933.
II.	No. 26250/1—32.
Občina Rogaška Slatina-zdravilišče, v srezu šmarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50—,
b) od 100 1 piva Din 50-—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—,
č) od goveda nad 1 letom Din 25-—,
d) od goveda pod 1 letom Din 15—,
e) od prašičev Din 13—,
f) od drobnice Din 10-—.
g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. februarja 1933.
II.	No. 50/1.
Občina Sv. Križ, v srezu mariborskem levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din 75'—,
b) od	100	1	vinskega mošta	Din	50-—,
c) od	100	1	piva Din 50-—,
d) od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja, Likerja,
ruma in konjaka Din 5'—,
d) od	goveda nad 1 letom Din	10-—,
e) od	goveda pod 1 letom Din	8’—,
f) od	prašičev Din 10-—,
g) od	drobnice 'Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. februarja 1933.
II.	No. 4998/1.
Občina Velenje, v srezu slovenjgraškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100 1 vina in vinskega mošta	Din 100-—,
b) od	100 1 piva Din 100'—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, špiritnih izdelkov in žganja Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. februarja 1933.
II.	No 306/1.
Občina Vrhloga, v srezu mariborskem desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. občinsko trošarino od 100 1 vina Din 100'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. februarja 1933.
II.	No. 26669/1—32.
Občina Žetale, v srezu šmarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5‘—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 17. februarja 1933.
128.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 300 z dne 26. decembra 1932.
Z ukazom Njeg. Vel. kralja z dne 12. decembra 1932., štev. 98.108/111., so napredovali: za višjega davčnega kontrolorja VI. položajne skupine davčne uprave: v Mariboru Vodopivec Anton, v Ljubljani-mesto Subič
Milan, v Ljubljani-okolica Primec Rudolf, v Celju Videmšek Jernej, v Ljubljani-okolica Prezelj Fr., v Mariboru Donaj Franc in Najžar Matija, v Kranju Košar Ludvik, v Celju Cvahte Anton, v Mariboru Ozvatič Ignacij, v Ljubljani-mesto Ivančič Ciril, v Kranju Švare Ivan, v Mariboru Merčun Makso, v Celju Bonač Ivan, v Ptuju Arnuš Jakob in Malinger Jakob, v Celju Čuš Franc, v Ptuju Košar Franc in Primc Albert, v Mariboru Železnik Bogomir in v Ljubljani-okolica Stupar Ivan, vsi dosedanji davčni kontrolorji VII. položajne skupine istih davčnih uprav.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
12.	decembra 1932. je napredoval pri državnem pravobranilstvu v Ljubljani za višjega sekretarja državnega pravobranilstva v V. položajni skupini dr. Kavec Ivan, sekretar državnega pravobranilstva VI. polož. skupine.
Številka 301 z dne 27. decembra 1932.
Pojasnilo ministrstva za finance, da so desetice s črtico pravilen denar. Srebrni denar po Din 10-— je bil kovan deloma v Parizu deloma v Londonu. Pariška kovnica je napravila na komadih, ki jih je skovala, na naličju pred in za besedama »10 dinara« majhen znak — (črtico), po katerem se razlikujejo komadi, izdelani v pariški kovnici od komadov, izdelanih v londonski kovnici, ker komadi, kovani v Londonu nimajo takega znaka. Glede na to objavlja ministrstvo za finance, da je tudi srebrni novec 10 dinarjev z znakom — i črtico pravilen denar.
Iz oddelka za drž. računovodstvo min. za finance v Beogradu, dne 23. decembra 1932., št. II,—150942.
Prepoved prodajanja in razširjanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 31. decembra 1932., Kns 2014/32, prodajanje in razširjanje mesečnika »Hrvatska Prosvjeta« z dne 1. decembra 1932., štev. 10, ki se tiska v Zagrebu.
Številka 302 z dne 28. decembra 1932.
Z odlokom ministra za finance z dne 14. decembra
1932.,	štev. 98109/111. so napredovali: za davkarja VIII. položajne skupine davčne uprave v' Višnji gori Šnabel Stanko, dosedanji pomožni davkar IX. položajne skupine iste davčne uprave; za pomožnega davkarja IX. položajne skupine davčne uprave: v Slovenski Bistrici Mlakar Viktor; v Kranju Št ul ar Alojzij; v Šmarju pri Jelšah Hreščak Viljem; v Ljubljani-okolica Voljč Štefan in v Murski Soboti Fabič Stanko, vsi dosedanji ddvčni pripravniki istih davčnih uprav.
Številka 303 z dne 29. decembra 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
29.	novembra 1932. sta napredovala pri Narodnem t?le-dališču v Ljubljani: za člana s pravicami uradnika VI. položajne skupine Peček Bojan, član istega gledališča in uradnik VII. položajne skupine in za člana s pravicami uradnika VII. položajne skupine Levar Ivan, član istega gledališča in uradnik VIII. položajne skupine z 2. periodskim poviškom.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik- Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiskarna »Merkur« v Ljubljani, njen predstavnik. Otmar Mrctnllek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga h ‘kosu 16. IV. letnika z dne 25. februarja 1933.
Razglasi kraljevske banske uprave
I. No. 1630/1.	507
Razpis.
Na osnovi §31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju sreskega cestnega odbora v Ljubljani službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer: za cestno progo od km 1'153 do km 7-00 na banovinski cesti Ljubljana—Zalog—kapnica—Litija.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za Din 5-— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o cdsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, * eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkesneje do 15. marca 1933. pri sreskem cestnem odboru v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 18. februarja 1933.
*
V. No. 81 /23—1933.	459—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljana razpisuje za delno regulacijo Ljubljanice v Ljubljani prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. marca 1933 ob 11. uri dop. v prostorih hidrotehničnega odseka v Ljubljani.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivaj« med uradnimi urami pri hidro-tehničnem odseku, Ljubljana, Stari trg Št. 34/11.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedama) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 680.572'90.
Podrobnosti razpisa iso razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novd-bah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 17. februarja 1933.
*
K V — No. 156/45—1933.	447-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem dodatnih del I. etape v državni bolnici za duševne bolezni Novo Celje
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 13. marca 1933 ob 11. uri dop. v sobi št. 38 tehničnega oddelka v Ljubljani. — Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 47.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: za vsa dela Din 352.435-23 ali za posamezne skupine del, in sicer:
1.	težaška, nadalje zidarska, tesarska, štu-katerska in pečarska
dela		. Din	151.902-74
mizarska, klepar-		
ska, steklarska in		
tapetniška dela	Din	123.413-38
pleskarska dela	Din	41.166-94
ključavničarska		
dela	Din	8.175-—
vodovodno-		
instalacijska dela	Din	27.777-17
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih kovinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani dne 13. februarja 1933.
*
II.	No. 1201/2.
Popravek.
V razglasu z dne 12. januarja 1933., No. 1201/1, objavljenem v »Službenem listu«, kosu 6. z dne 21. januarja 1933, v prilogi 6., št. objave 173, se mora pravilno glasili:
Galuf Ivan, rojen dne 9. decembra
1903.,	pristojen v občino Ponikva, srez Šmarje pri Jelšah (namesto pristojen v občino Trojane, srez Kamnik). Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 18. februarja 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preds. 409 — 16/31—18.	510
Razglas o licitaciji
za dobavo kruha ljubljanski jetnišnici.
Na podstavi členov 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu in glede na razpis predsedništva višjega deželnega sodišča v Ljubljani z dne 20. februarja
1933, Preds. 1209—26/22—90, se razpisuje na dan 29. marca 1933. ob enajstih
prva pismena ofertalna licitacija za dobavo kruha ljubljanski jetnišnici za proračunsko leto 1933./34.
Licitacija se bo vršila pri upravi jet-nišnice deželnega sodišča v Ljubljani, kjer dobivajo interesenti tudi podrobnejša pojasnila glede dobave.
Ponudbo, opremljene s kolkom za Din 200'— v zapečatenem ovitku z zunanjo oznako: »Ponudba za dobavo kruha ponudnika N. N.«, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije od 10. do 11. ure v roke predsedniku dražbene komisije.
Ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na dražbene pogoje, 'ter mora do dne 29. marca 1933. ob 10. uri pri blagajni jetnišnične uprave v Ljubljani položiti predpisano kavcijo, ki znaša 5%, za tuje državljane pa 10% skupne vrednosti razpisane dobave.
V primeru, da ta licitacija iz kateregakoli razloga ne uspe, se bo vršila dne
18.	aprila 1933. nova licitacija z istimi pogoji in ob istem času kot prva,
Dražitelj mora predložiti predsedniku dražbene komisije izpričevalo o dra/i-•teljski sposobnosti, potrdilo o plačanih davkih in priznanico o položeni kavciji.
Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po izvršeni licitaciji.
Zlasti se opozarjajo lidtanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo pogoje nabave in da pristajajo dražiti po njih.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 22. februarja 1933.
*
A 366/32.	511
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Holz Katarina je umrla dne 22. novembra 1932. v Sp. Voličini.
Kdor ima kako terjatev do zapuščine, .se pozivlje, da napove in dokaže svoje terjatve pri tem sodišču dne 23. marca 1933 dop. ob 9. uri v sobi št. 3 ustno, ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikakršne nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zbog plačila napovedaaiih terjatev pošla.
Okrajno sodišče Sv. Lenart, odd. I., dne 17. februarja 1933.
*
T 13/33—4.	515
Amortizacija.
Na prošnjo Pukl Konrada, posestnika v Rošpohu št. 51, pošta 'Pesnica, se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev od dneva razglasitve v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po pote-
ku tega roka .proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Ozna menilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Mestne hranilnice v Mariboru štev. 7166, glaseča se na ime Pukl Konrad, z vlogo Din 26.300-—. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 16. februarja 1933.
*
500 3—2
T III 4/33-2.
Amortizacija.
Na prošnjo Gačnika Martina, užitkarja na Gmajni št. 54, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik posivijo, da uveljavi tekom 6 mesecev po-čenši od danes svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Vložna knjižica okrajne hranilnice v Slovenjgradcu št. 23.057 z vlogo dinarjev 3538-75, glaseča se na ime Gačnik Martin.
Okrožno sodišče t Celju, odd. III.,
dne 16. februarja 1933.
*
E 1020/32—11.	505
Dražbeni oklic.
Dne 2 9. marca 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zg. Prebukovje, vi. št. 6, obstoječih iz hiše in zidovja gospodarskega poslopja ter zemljiških parcel t. j. njiv, travnikov, pašnikov in gozdov.
Cenilna vrednost: Din 79.968'10.
Vrednost pritikline: Din 2350'—.
Najmanjši ponudek: Din 54.879-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
T 112/33
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Slov. Bistrica,
dne 11. februarja 1933.
*
E V 2980/32—10.	519
Dražbeni oklic.
Dne 7. aprila 1933. dopoldne ob devetih 'bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dravlje, vi. št. 532, 605.
Cenilna vrednost: Din 143.125-— in Din 132.850-—.
Vrednost pritikline: Din 50.000-— (všteto v gornji cenilni vrednosti).
Najmanjši ponudek: Din 95.417-— in Din 88.567-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, dno 9. januarja 1933.
*
516
E IV 2857/32—6.
Dražbeni oklic.
Dne 7. aprila 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Malečnik, vložna štev. 16.
Proglasitev za mrtve.
Cenilna vrednost: Din 7403-14.
Najmanjši ponudek: Din 4936’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražr benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja) ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 8. februarja 1933.
E 1200/32—9.	463
Dražbeni oklic.
Dne 10. aprila 1933. dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Domžale, vi. štev. 26, 628, 71.
Cenilna vrednost: I. sk. 1,256.279-20 dinarjev, II. sk.	Din	266.660-50, III.	sk.
Din 216-—, IV.	sk.	Din	971-—, V.	sk.
Din 1,235.015—, VI. sk. Din 26.608--) VII. sk. Din 108.528—.
Najmanjši ponudek: I. sk. 837.519-46 dinarjev, II. sk. Din 177.773-66, III. sk. Din 144-—, IV.	sk.	Din	647-20, V.	sk.
Din 823.343-20,	VI.	sk.	Din 17.738-66,
VII. sk. Din 72.352—.
Pravict, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Kamnik, dne 8. februarja 1933.
*
488
Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešamci za mrtve, ker a® more o njih po § 240. o. d. z., odnosno po § 1. zak. z dne 31. III. 1918., štev. 128. d. z., domnevati, da so umirli. Pogrešane® navedeno sodišče pozivlje, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado kako drugače na znanje.
Po preteku spodaj označenega roka in po sprejemu dokazov bo sodišče razsodilo o dokazu smrti. — Vsakdo, ko bi kaj vedel o katerem teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču.
				
Ime, rojstni dan, stan in bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se predlog opira	Uvedbo postopanja predlaga	' <"f«S Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče
Škof Franc, roj. 8. X. 1873 na Virzdenca.	Odšel v maju 1915. s 27. domobran. p. p. na ital. bojišče, bil 1. XI. 1915. na soški fronti v hudi bitki; od takrat pogrešan.	Žena Škof Marija.	21. I. 1933 T 112/32—4	15. VIII- 1933.
Simšič France, roj. 10. II. 1881, v Smartinu pri Gorici.	Odšel s 17. p. p. 1. baonom, 4. stot., vojna pošta 201, na gališko fronto. Zadnjič pisal 4. IX. 1914 iz Livova pri Grodeku; odtlej pogrešan.	Žena Simšič Emilija.	21. I. 1933 T 94/32-4	15. Vlil-1933.
Brenčič France, roj. 18. VI. 1881 v Ziberšah.	Ob splošni mobilizaciji odrinil s 27. domobran. polkom, 18. stot. na fronto, vojna pošta 48, odkoder je zadnjič pisat 7. XII. 1914.	Zena Brenčič Marija.	21. I. 1933 T 114/32-3	15. Vlil- 1933.
Jurjevčič Pavel, rok 25. I. 1884 v Ratečah.	Ob izbruhu svetovne vojne odšel s 27. domobran. polkom, oz. 2. gorskim strel, polkom, 12. stot., na gališko fronto, odkoder je zadnjič pisal 7. X. 1914. Baje padel v bojih v bližini Novega mesta ali Przemisla.	Žena Jurjevčič Marija.	6. II. 1933 T 117/32—2	15. VIII. 1933.
				
Deželno sodišče ▼ Ljubljani, odd. III.,
dne 16. februarja 1933.
E IX 3361/32—13.	523
Dražbeni oklic.
Dne 10. aprila 1933. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi, št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Sv. Miklavž, vi. St. 15, 221; k. o. Digoše, vi. št. 438.
Cenilna vrednost: Din 50.111’— in Din 1510-— in Din 467650.
Najmanjši ponudek: Don 37.531 -66.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 8. februarja 1933.
•J;
E 271/32-27.	496
Dražbeni oklic.
Dne 19. aprila 1933. ob desetih bo
pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zagrad, vi. št. 360.
Cenilna vrednost: Din 13.486'04.
Najmanjši ponudek: Din 8991'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju,
dne 14. februarja 1933.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna firma:
227.
Sedež: Celje.
Dan vpdsa: 21. februarja 1931. Besedile: Kopušar Martin.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in vsakovrstnim drugim blagom, zlasti tudi deželnimi pridelki na drobno.
Imetnik: Kopušar Martin, trgovec v Celju, Kralja Petra c. 22.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 21. februarja 1933. Firm. 60/33 — Kg A III 164/2.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni firmi:
228.
Sedež: Celje.
Dan vpdsa: 21. februarja 1933. Besedilo: Anton Kolenc nasl.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagem in vsakovrstnim drugim blagom, Glasbi tudi deželnimi pridelki na drobno. TVrdka izvršuje tudi izdelovanje alkoholnih pijač mrzlim potem.
Izbriše se javni družabnik Martin Ko-Pušar, trgovec v Celju.
Edini lastnik firme je odslej: Franc Kopušar, trgovec v Celju, Kralja Petra cesta 22.
^krožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odri. I., dne 21. februarja 1983. Firm 59/33 — Rg A II 109/9.
Konkurzni razglasi
S 1/33—3.	514
229.
Izmena upravitelja stečajne mase.
Stečajna stvar Hočevarja Jerneja, trgovca in posestnika v Podlogu pri Vel. Laščah.
V smislu § 94. stečajnega zakona se dosedanji upravitelj stečajne mase izmenja in postavi na njegovo mesto g. A. Volk, trgovec z žitom v Ljubljani. Okrožno sodišče v Novein mestu, odd. II., dne 18. februarja 1933.
S 7/33—2.	520
230.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini prot. tvrdke P. I^adstatter sinovi, tovarne slamnikov in klobukov v Domžalah.
Konkurzni sodnik: Hutter Ivan, starešina okrajnega sodišča v Kamniku.
Upra vnik mase: dr. Trampuž F rane, odvetnik v Kamniku.
Pirvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Kamniku dne 8. marca 1933. ob 9. uri.
Oglasitveud rok do 15. aprila 1933. (okr. sod. Kamnik).
Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Kamniku dne 22. apnila 1933. ob 9. uri.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 22. februarja 1933.
•S
S 3/33—2.	524
231.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Praprotnik Jerice, posestnice in gostilničarke v Marenbergu.
Konkurzni sodnik: dr. Čerček Janko, starešina okrajnega sodišča v Marenbergu.
Upravnik mase: Ternik Simon, posestnik in trgovec v Marenbergu.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Marenbergu dne 4. marca 1933. ob devetih.
Oglasiitveni rok do 30. marca 1933. pri okrajnem sodišču v Marenbergu.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 31. marca 1933. ob devetih. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 22. februarja 1933.
H*
S 3/33—2.	512
232.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Prve južnoštajerske vinarske zadruge r. z. z
o.	z. v Celju, registrovane pod firmo Zarir. II. 100 v Celju.
Konkurzni komisar: dr. Vičar Leopold, sodnik okrožnega sodišča v Celju.
Upravnik mase: dr. Orožen Milan, odvetnik v Celju.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 2, dne 2. marca 1983. ob 9. uri.
Oglasitveni rok do 22. marca 1933. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 30. marca 1933. ob 9. uri. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, odd. I., dne 21. februarja 1933.
*
Sa 2/33—1.	522
233.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Drežlja Jakoba, posestnika in ključavničarskega mojstra v Novem mestu, Sv. Florijana trg št. 1.
Poravnalni sodnik:	Durini Viktor,
sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu.
Poravnalni upravitelj: Jarc Ivan, sod-no-pisamiški pristav v pok. v Novem mestu.
Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Novem mestu v sobi št. 58 dne 6. aprila 1933 ob polenajstih.
Rok za oglasitev terjatev pri okrožnem sodišču v Novem mestu do 23. marca
1933.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 22. februarja 1913.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No 2750/1.	506
Razglas.
Ojsteršu Karolu, roj. 8. novembra 1889 v Sp. Hudinji, obč. Celje-okol., stanujočemu v Sp. Hudinji št. 53, Celje-okol., zak. sinu Alojzija, samskemu mehaniku, se glasom razsodbe okrajnega sodišča v Celju Kps. VI No. 719/32—12 od dne
3.	februarja 1933 prepoveduje zahajati v gostilne (krčme) za dobo enega leta.
Prepoved velja od 3. februarja 1933. do 3. februarja 1934.
Sresko načelstvo v Celju, dne 15. februarja 1933.
$
II No. 1521/1.	521
Razglas.
S sodbo okrajnega sodišča v Gornji Radgoni Kps 16/33 je bilo Rosu Antonu, delavcu v Gornji Radgoni štev. 38, prepovedano zahajati v krčme do 1. februarja 1934.
Vsakdo, fci bi imenovanemu vedč postregel z opojno pijačo, se kaznuje po § 268 k. z. z zaporom do 6 mesecev' in v denarju do 5000 Din.
Sresko načelstvo v Ljutomeru, dne 20. februarja 1983.
$
&t. 78/1.	518—3—1
Razpis dobave.
Na podlagi člena 94. zakona o državnem računovodstvu se razpisuje za dobo od 1. aprila do 30. septembra 1933. za 'bolnico za duševne 'bolezni v Ljubljani in m bolnico za duševne bolezni na Studencu druga pismena ofetrtna ti-
citacija za dobavo naslednjih živilskih potrebščin:
1. moke in mlevskih izdelkov,
2. vseh vrst kruha,
3. špecerijskega blaga,
4. mleka in mlečnih izdelkov.
Licitacija se bo vršila v soboto, dne
18.	marca 1933. ob 11. uri dopoldne v upravni pisarni bolnice za duševne bolezni v Ljubljani. Natančnejši pogoji so na vpogled interesentom pri upravi zavoda.
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana—Studenec,
dne 23. februarja 1933.
*
Št. 140/33.	469—3—2
Razpis dobave.
Na podlagi členov 59., 82. do 105. zakona o drž. računovodstvu in pravilnika za izvrševanje odredb tega zakona (B pogodbe in nabave) razpisuje uprava Državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani pismeno ofertalno licitacijo za nabavo živilskih in hišnih potrebščin za čas od 1. aprila 1933 do 30. septembra 1933:
1. mesa, mesnih izdelkov in slanine,
2. moke in mlevskih izdelkov,
3. kruha,
4. mleka in mlečnih izdelkov ter
5. špecerijskega blaga in hišnih potrebščin.
Licitacija se bo vršila v ponedeljek, dne 27. marca 1933 ob 11. uri dopoldne
v upravni pisarni Državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, Stara pot 3.
Podrobni dražbeni in dobavni pogoij so interesentom na vpogled pri upravi bolnice.
Predpisno kolkovane ponudbe v zapečatenem ovitku z oznako: »Ponudba za dobavo (navesti predmet) ponudnika N. N.«, morajo biti vložene naj-kesneje do pričetka licitacije v roke dražbene komisije.
Ponudnik se mora že v ponudbi obvezati, da v polni meri pristaja na dražbene in dobavne pogoje. Položiti mora najkesneje eno uro pred pričetkom licitacije predpisano kavcijo pri zavodni blagajni. Licitacijski komisiji mora predložiti potrdilo o založeni kavciji, plačanih davkih in dražiteljski sposobnosti.
Ponudba se mora glasiti na stalno ceno za vso razpisano dobo.
Uprava drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, dne 17. februarja 1933.
H5
Štev. 1881/11.	503
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za Prometno upravo v Zabukovci dobavo’
150 m3 hrastovega jamskega lesa za na dan 1. inarea 1933 ob 11. uri dop.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje,
dne 18. februarja 1933.
Štev. 1986/11.
*
Razpis.
526
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 7. marca 1933. dobavo:
20.000	kg pšenično moke št. 0 gg, 0 g, 6, 1.700 kg svinjske masti,
600 kg sirove kave,
2.200 kg riža,
1.600 kg bučnega olja,
3.200 kg koruznega zdroba,
400 kg papirnatih vrečic.
Dobavni pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 20. februarja 1933.
*
Štev. 1979/11.
525
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 7. marca 1933. ob 11. uri dop. dobavo franko Žalec:
20.000 kg pšenične moke št. Ogg. Og, in 6.
Dobavni pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje,
dne 20. februarja 1933.
*
Štev. 1880/IL	#	504
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za Prometno upravo v Zabukovci
12.000	komadov krAjnikov na dan 8. marca 1933 ob 11. uri dopoldne.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje,
dne 18. februarja 1933.
Razne objave
513—3—1
Poziv upnikom.
Upniki Produktivne zadruge sodar-skili mojstrov v Mariboru, r. z. z o. z. se pozivajo, da priglasijo svoje terjatve do
30.	marca 1983. ipri likvidatorjih zadruge.
Hvalec Ivan s. r. Ramšak Josip s. r-
likvidatorja.
'i'
462 3—2
Likvidacija zadruge.
»Zadružna elektrarna« v Slovenski Bistrici, zadruga z omejeno zavezo, s sedežem v Slovenski Bistrici, Se je razdražila in stopila v likvidacijo. Upniki zadruge se pozivljejo, da prijavijo tekom enega meseca od dneva te objave svoje zahteve likvidatorjem.
Likvidatorji.
❖
517
Objava.
Izgubil sem maturitetno izpričevalo škofijske gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano na ime: Miiller Franc, rodom 12 Domžal. Proglašam ga za neveljavno.
Miiller Franc s. r.
*
527
Objava.
Izgubil sem maturitetno izpričevalo drž.	realne	gimnazije	v	Kranju	za	loto
1919 na	dime:	Globočnik	Marjan,	rodom
iz Kranja. Proglašam ga za neveljavno-
Globočnik Marjan s. r.
*	528
Objava.
Izgubil sem imatrikulaoijsko izpričevalo juridične fakultete univerze v Ljubljani na ime: Pavlin Vladko, rodom iz Savodenj pri Gorici.
Proglašam ga za neveljavno.
Pavlin Vladko s. r.
*	529
Objava.
Izgubil sem orožni list na ime: Motalo Marko, rodom iz Ošlja pri Slov. Bistrici-
Proglašam ga za neveljavnega.
Mota! n Marko s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. Michčlek v Ljubljani.