Poštnina plačana v gotovini Maribor, sreda 3. februarja 1937 Štev. 26. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA nwt ie$avski mimik |„Molčeči general" sestavil vlado iaponskih generalov in težke industrije Narodna skupščina je pričela včeraj obravnavati novi trgovski zakonik, ki predstavlja poleg državljanskega zako-i nika temelj zakonodaje. Splošno pozornost je ob tej priliki zbudil temeljit in moj | strsko strokovni govor, ki ga je v zvezi s tem zakonskim načrtom imel manjšinski poročevalec poslanec Ivan Mohorič, ki ob priliki lanskoletnega obravnavanja kakor znano ni prišel do besede. Iz nje* govih izvajanj povzemamo: Trgovski zakonik je poleg državljanskega zakonika temeljni zakon vsega našega notranjega življenja. Posebno važen je ta zakon za pospeševanje naše gospodarske aktivnosti. Ta zakonski načrt, ki obsega 515 členov s priključeno obrazložitvijo na 170 tiskanih straneh, je bil ob priliki, predložitve Narodni skupščini 23. novembra 1935, tiskan s takšno naglico, da mrgoli v njem tiskovnih napak. Zakon je' sestavljala komisija znanstvenikov ter univerzitetnih profesorjev, ki je delala na tem od leta 1921 do 1935. Predloženi zakon predstavlja pravzaprav mrtvorojeno dete, ker ni v njem o-bligacijskega prava in obravnava samo feprmalno stran o trgovini in trgovski -družbi. Neobhodno bi bilo potrebno, da se obenem s trgovskim zakonikom obravnava tudi uvodn: zakon, brez katerega lovski zakonik sploh ne more stopiti v veljavo in ki vsebuje tudi obligacijsko pravo, saj je želja gospodarskih krogov, da dobimo cimpreje obligacijsko pravo ter menični in čekovni zakon. Tudi je želja teh krogov, da se čimbolj pospeši delo pri novem državljanskem zakoniku, da bi s tem bili deležni vse temeljne zakonodaje. Razen tega pa je potreben tudi zakon o nadzorstvu nad zavarovalnimi drHbanii, rudarski zakon, zakon o bankah, zakon o samoupravnih hranilnicah, zakon o ureditvi odnošajev upnikov ter j-zakon o zaščiti vlagateljev. Poslanec Mohorič je v svojih nadaljnjih izvajanjih o-Po :arjal na glavne hibe predloženega zakonskega načrta, ki predstavlja kopijo velemodernih določb sličnih zakonov v zapadnih. državah, dočim so naše gosp-dnrske razmere še precej primitivne. Posebno vazen pa je bil oni del govora poslanca Mohoriča, v katerem je opozarja! na pon anjlcljivost naše zakonodaje, v kolikor se tiče doJovanh tujli gospodarskih podi? ti j v uaši državi. TOKIO, 3. februarja. General Hajaši je sestavil novo vlado, ki jo je mika-do potrdi!. Predsednik vlade, zunanji minister in prosvetni minister je general Hajaši, notranji minister Kakitši Kava rada, finančni minister in minister za kolonije Tojo Tarokuti, -vojn’ min‘ster general Kotaro Nakamura, mornariški minister admiral Mitšamaša Jonai, minister pravde Suješlko Šiono, minister za poljedelstvo in promet Takuno Šuki Jatnašaki, minister za obrt, industrijo in železnice podadmiraj Taruo Godomo. Komentarji pravijo, da predstavlja nova vlada one sile, ki naj stabilizirajo odnošaje med vojsko, mornarico In industrijo. V vrstah mlaiših častnikov nima nova vlada preveč simpatij. Težka industrija je v novi vladi zastopana pred vsem po poljedelskem ministru in prometu Šukiju, direktorju japonske industrijske banke, ter po ministru za trgovino ter industrijo podadmTudi druga razprava proti levičarjem komunizma je v bistvu tragedija židovskega in-telektualstva, ki nosi samo v sebi vse elemente tragike. — Zgoraj omenjena tri imena (Radek - Sobolsohn, Sokolnikov -Brillant, Pjatakov - Fischmann) dajejo zaroti obeležje in dokazujejo, da je levičarski komunizem skoro izključno stvar židovskega narodnega značaja. — Bolj-ševiško revolucijo so vodili in ravnali •Židje, zato morajo tudi pasti kot žrtve, preden lahko država krene na pot konso lidacije. V fazi 'razbijanja osovražene carske Rusije so se izkazali za neprekoslji-ve mojstre, pri delu za obnovo države pa so odrekli popolnoma. Njih značaj ni pripraven za izvajanje petletnih načrtov, oni hočejo šteti dobiček že vsako soboto. — Nesentimentalni Stalin jevfo spoznal že davno in že 1. 1927. je iz osrednjega odbora pometal večino Zidov, kasneje pa je z brezobzirno doslednostjo in okrutnostjo zatiral kričave ideologe in historične poklicne revolucionarje. Stalin je mnenja, da so minuli časi, ko je bil poklic revolucionarju koristen, potreben in časten. — O-pasnost je v tem, da še žive sodobniki nekdanjih pogromov in tudi v novi državi se je bil že čul klic: Doli z Židi! — Človeka zazebe spričo krutosti moskovskega procesa. — In tudi tu se pojavlja stara resnica, da revolucija žre svoje lastne otroke.« MILAN, 3. februarja. Danes v sredo se sestaneta v Milanu italijanski zunanji minister grof Ciano in turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras. Kakor znano je za časa abesinske vojne zelo narasla napetost med Turčijo in Italijo, saj je bila Turčija zelo prizadeta, ko je pričela Italija utrjevati Dodekaneške otoke in na Ro-dusu graditi močno brodovno in letalsko oporišče. Ta napetost je pojenjala po ne- davni sklenitvi gentlmenskega agresc-manta med Italijo in Veliko Britanijo, s katerim se je Italija obvezala spoštovati obstoječe stanje obalnih držav Sredozemskega morja. Ob priliki milanskih raz govorov se bo nedvomno sprožilo balkansko vprašanje v celoti in vprašanje pristopa Italije k Dardanelovemu sporazumu, ki ga Italija, kakor znano, ni podpisala. *NŽ. KOŠUTIČ VODJA MAČKOVE POLITIČNE PISARNE. Kakor se doznava, bo inž. Košutič, ki se je vrnil iz emigracije v Zagreb, mesto obolelega prof. Jelačiča prevzel vodstvo dr. M -k o ve politične pisarne. Na drngi strani pa se čuje, da ni dr. Mačkova o-kolica nič kaj preveč vesela vrnitve inž. Košutiča. DOPUST ZA SOKOLSKE TEKME. Z odlokom predsednika ministrskega sveta je dovoljen dopust vsem državnim 111 samoupravnim uslužbencem, ki žele s°delovati pri saveznih sokolskih smučar skih tekmah dne 12.. 13. in 14. februarja v Bolniju. Dopust velja od 11. do 17. febr. ne bo vštet v redni letni dopust. 7jt$wihska a Hemife vi ureditvi plačilnega promet^ ker je naš BEOGRAD, 3. februarja. V Berlin so odpotovali podguverner Narodne banke dr. Ivo Belin ter člana nemško jugoslo-venske mešane komisije gg. Markovič in Petrovič, da se pogajajo z Nemčijo o no- aktivni klirinški saldo v prometu z Nemčijo izredno narastel in je radi tega tečaj marke izredno padel. 23 Atfaucev uašto smet fted siteSkim tdomm PARIZ, 3. februarja. »Excelsior« poroča, da je bila 23 članska patrola 23. alpinskega polka nedaleč od Cronera v dolini Macra zasuta po ogromnem snežnem plazu. Bati se je, da je vseh 23 mož prišlo ob življenje. Liltvidadia mma v. tkadjatski BUDIMPEŠTA, 3. februarja. Regent Hortv je sprejel demisljo notranjega ministra Kozme. Ta odstop je v zvezi z vestmi o predstoječi likvidaciji diktatorskega režima pok. J. Gombosa v Madjar-ski. Rekonstrukcija vlade se bo izvršila jutri ali pojutrijšnjem. Notranje ministrstvo bo prevzel Darany sam. Tudi se čujejo govorice, da bo zunanji minister Kanya, ki je zelo dober prijatelj notranjega ministra, odstopil kot zunanji minister in da ga bo nasledoval Bethlen. S STROJNICO POSTRELJENI. Reuter poroča iz Moskve, da so smrtno kazen nad trinajsterico na smrt obsojenih izvedli s strojnico. Pred usmrtitvijo se je Pjatakov onesvestil. V VSEJ RUSIJI PREKI SOD. LONDON, 3. februarja. Preki sod, ki je bil razglašen za časa moskovskega procesa, je bil z nared bo centralnega ek-sekutivnega odbora razširjen na vso Rusijo. Doslej je bilo aretiranih 1200 častnikov sovjetske vojske, ker je tajna policija ob priliki predvčerajšnje ustrelitve Bogoslavskega in Pušina, ki sta pripadala sovjetski vojski, ugotovila, da je bila organizirana vojaška zarota po vsej moskovski provinci. Aretirani častniki pridejo pred vojno sodišče, ki mu bo predsedoval sam maršal Vorosilov. V teku včerajšnjega dne je "bilo v Moskvi aretiranih 500 oseb radi kritiziranja sodišča in širjenja lažnih vesti. Čujejo se vesti, da je bil bivši šef GPU Jaftoda za pet let izgnan v koncentracijski tabor v Sibirijo. Glede usode 13 na smrt obscenih se doznava, da so bili ustreljeni od posebne brigade 16 kitajskih komunistov, ki jim je načeloval znani Latiš Peterson, ki ga v Moskvi imenujejo »bradatega rablja«. S&ims&evade Sokol na Teznem polaga obračun svojega delovanja V nedeljo dopoldan se je vršil v pritličnem razredu osnovne šole občni zbor tezenskega Sokola, ki je bil kljub neugodni uri dobro obiskan. Po otvoritvenih besedah starešine br. Špesa Franja v pozdrav našemu mlademu kralju Petru II. kraljevski hiši in odobritvi zapisnika lanskega občnega zbora je bila prečitana poslanica S. K. J. in so sledila izčrpna poročila društvenih funkcijonarjev, iz katerih posnemamo najvažnejše. Odbor je imel 12 rednih in 1 izredno sejo. Vse delo v odboru je bilo izvršeno v najlepši bratski slogi. Prireditve so uspele dobro, posebno je bil marljiv dramski odsek, ki je dal ma domačem odru 6 iger in gostoval štirikrat. Vsi državni prazniki so se praznovali kar najbolj slovesno. Z velikim zadovoljstvom je bilo sprejeto poročilo načelstva. Telovadečih je bilo 161, telovadnih dni 396 in znaša skupen obisk 5.346. — Društvo se je udeležilo polnoštevilno 6 nastopov in zletov s 139 telovadci vzorno disciplinirano. Udeležilo se jc 4 tekem s 48 tekmovalci. Izborno so se izkazali naraščajniki, ki so zasedli pri župnih tekmah drugo in četrto mesto, — Članstvo se je udeležilo dveh tečajev s 6 udeleženci. Prosvetar je poročal o vzgoji v telovadnici (48 nagovorov) knjižnici, (405 knjig) (47 izposojevalcev) sokolskem tisku in odru. Marljivi diletanti so dokazali mnogo volje in požrtvovalnosti. — Dober zgled, sloga in prisrčno medsebojno občevanje pa so najboljši pomočniki sokolske vzgoje. — Denarni promet je znašal 40.203 Din in sicer 21.091 dohodkov in 19.111 Din izdatkov. Društvena imovina znaša 98.000 Din Posebna zahvala se izreče Posojilnici Narodni dom in ravnateljstvu »Splošne«. Sledila so še poročila knjižničarja, gospodarja in ma-trikarja. Društvo šteje 248 pripadnikov, ki se rekrutirajo z veliko večino samo iz delavskih slojev, čast našemu zavednemu delavstvu! Vestna so bila poročila predsednika dranjatskega odseka, soci-jalnega in gradbenega odseka. Po sprejemu proračuna za novo poslovno leto je bila izrečena marljivemu blagajniku in odboru razrešnica z zahvalo. Sledile so po kratkem odmoru volitve novega odbora in je bila z odobravanjem sprejeta lista z dosedanjim starešino br. Špesom Franjo ml. Po razdelitvi diplom je bil občni zbor zaključen. Potekel je v pravi sokolski harmoniji in slogi ter nam je v zagotovilo napredka našega predmestnega Sokola. Zdravo! U kmtjestt/u iene Leta možitve v preteklosti in sodobnosti Kakor nam pripoveduje zgodovina, so se mladenke možilc v prejšnjih časih navadno že v 14. letu svoje starosti, medtem ko velja sedanju načelo: šele po 16. letu. Kako različni so bili običaji v pogledu ženitve, nam dokazuje tudi to, da se je plemenitaška deca ženila že v najnežnejši dobi. Ženin in nevesta sta bila povezana tesno med seboj takorekoc že v delinski dobi, ko se »iti pravzaprav še nista zavedala, kaj je zakon. Tako je bil na primer Ludvik pl. Thiirinški v svojem dvanajstem letu zaročen z Elizabeto, ki ji je bilo takrat komaj štiri leta. Znana mati Rotrudova, Hildegarda, je prekoračila 13. leto, ko se je zaročila s Karlom Velikim. Lukrecija Borgia se je poročila istotako v 13. letu svoje starosti z Gio-vanijem Sforzo. Papež Sikst V. je sam opravil poročne obrede, ko je zvezal dvanajstletnega Marca Antonija Colono z desetletno Orsino Peretti. Margareta Par-rnanska se je poročila z Aleksandrom Medici v rani mladosti 12 let. Maria An-toaneta je postala žena Ljudevita XVI., ko ii je bilo 14 let. Iz vseli navedenih slučajev vidimo, da ;c bila poroka v tako rani mladosti v tedanji dobi povsem običajna. Takih in sličnih primerov nam našteva zgodovina mnogo, tako da'je bila v tedanji dobi senzacija, če se jc katera dama poročila v dobi preko dvajset let. Zanimivo je, kaj piše v letu 1676 neka znamenita dama svoji hčerki. Ma-dame de Sevigne piše sledeče: Našo ma- lo Rockeford bomo jutri poročili z njenim nečakom Nangisom. Stara je 12 let, tako da bo njena mama lahko rekla v slučaju, da dobi mala Rockefordova kaj kmalu otroka, da naj hči pove svoji hčeri, da hčerkica njene hčerke kriči. Poroke mladoletnih pa niso bile običajne samo v plemiških krogih, temveč so se kaj kmalu razširile tudi na ostale meščanske kroge. Francija je izdala v letu 1792 poseben zakonik, ki ugotavlja, da je pri mladenkah 13. ieto starosti najprimernejše za poroko. Posledice tega zakona so se razširile tudi na druge države in imamo na primer v Nemčiji še danes gotove predele, kjer se mladenke navadno poročijo že s 13. letom, medtem ko se v Erdeljski dogaja to šele s 15. letom. Žena črnogorskega kralja Nikole je bila poročena že s 13. letom. Zanimiv procesi je doživel neki dunajski gledališki ravnatelj, ki se je hotel poročiti s svojo izvoljenko, ko je bila v 15. letu starosti. Avstrijske oblasti so si takrat na vse pretege prizadevale, da bi ta zakon onemogočile. Iz zadrege ga je rešil neki Madja-r, ki je opozoril ravnatelja na okolnost, da se na Madjarskem lahko poročijo deklice že s 14. letom. Na drugi strani nam same katakombe dokazujejo, da so se že v starem veku poročile mnoge deklice že pred 12. letom. Rimskokatoliška cerkev je pa prevzela rimsko pravo, ki je dovoljevalo poroko vsem deklicam, ki so dokončale 12. leto svoje starosti. Znana poroka iz stare dobe je poroka Neronove matere, ki je bila zaročena s svojim zaročencem Dominikom Arhenobarbusom istotako v 12. letu starosti. Lahko trdimo, da je bila povprečna starostna doba vseh tedanjih porok 14. leto, ker je že cesaT Hadrian ustanovil v ta namen razne #sklade, računajoč s predpostavko, da se vse deklice možijo v tej dobi svoje starosti. Po mnenju takratnih grških zdravnikov so mladenke v svojem 14. letu za zakon godne in se lahko poročijo, ne da bi bilo to zvezano s katerimikoli posledicami. V grški književnosti srečujemo izključno mlade žene. V Flegonovih pripovedkah naletimo celo na slučaj preobrazbe ženske v moškega. Znameniti Fahrenheit je ob svojem potovanju po Grčiji srečal mnoge mlade matere, ki jim še ni poteklo 13. leto njihove starosti in ki so kljub temu pestovale v naročju že svojo lastno deco. V današnji dobi se vršijo poroke malodane v vseh''državah v starejši, to je zrelejši dobi. Iz posebne statistike je razvidno, da_ se poročijo navadno mladenke v Italiji in Frane-ji povprečno v 23. letu, medtem ko je v Nemčiji ta doba potisnjena na’25. leto, v Angliji, Nizozemski pa celo v 26. leto. V Švedski se vršijo poroke običajno med 26. in 27. letom. Statistika kaže naravno samo na povprečno starost posameznih nevest, jasno pa jc. da imamo tudi tu poroke mlajših, ki pa le redkokedaj sežejo pod 20. leto. Nas bi najbolj Sn predvsem zanimala taka statistika o porokah v naši državi, ki pa doslej žal še ni sestavljena. Državni proračun Z. S. S. R. za I. 1937 je določen na 98,069.500.000 rubljev dohodkov in 97,119.500.000 rubljev izdatkov. Proračun za leto 1936 .je n. pr. pred videval la 78,175.028.000 rubljev dohodkov in ravno toliko izdatkov, vendar se je pokazalo koncem leta, da je bilo dohodkov za 5 milijard več in da so bili izdatki za 3,2 milijard večji. Nemčija kupuje žito v inozemstvu. »In-trasigeant« poroča iz Berlina, da kupuje nemška vlada v inozemstvu velike množine žita. Ob priliki poseta romunskega državnega podtajnika Dimitria so dobili Romuni velika naročila za pšenico in ječmen ter petrolej v vrednosti 15 milijonov tnark. Dobave se bodo plačale v devizah in so Romuni pristali na dolgoročno plačilo. Nadaljnje naročilo je dobila po tem poročilu Jugoslavija. Nemci so poslali po sebno komisijo tudi v Argentinijo, ki naj bi tam uredila nakupe žita. Blagopokojni šolski upravitelj in zaslužni nacionalni, sokolski ter kulturni delavec Tone Hren, ki mu je bila včeraj ob obletnici njegove smrti odkrita spominska plošča v studenškem Sokolskem domu in v tukajšnjem Učiteljeskem domu Carinski dohodki v decembru. Po urad nih podatkih so znašali v milijonih carinski dohodki decembra 1936 1935 v I. dekadi 25,3 20,6 v II. dekadi 28,4 25,2 v III. dekadi 33,1 20,3. V decembru so se torej carinski dohod- ki povečali za 20,7 milijona ali za več ko 32%. To povečanj dohodkov je zlasti posledica povišanja carinskega ažia. 59,170.279 dinarjev znaša dobiček naše Poštne hranilnice v letu 1936. ^tš/u4i*r. KRASEN USPEH JUGOSLOVANOV V CSR. V ponedeljek in včeraj se je tekmovanje za vseslovansko smuško prvenstvo v Banski Bystrici nadaljevalo. Prvo mesto v smuku si je priboril Jugosloven Hubert Heim, v času 3:55.4, Njegov uspeh je tem večji, če pomislimo, da je startalo82 tekmovalcev. Proga je merila 4.2 km ter je imela 970 m višinsko razlike. Včeraj dopoldne se je vršil smučarski maratonski tek na 50 m. Zmagal je Čehoslo-vak Ciril Musil v času 3:45.06, 2. Maloun (CSR) 3:48.51.8. 3. Fran Mrak (Jugoslavija) 3:51.43. 4. Kovar (ČSR) 3:51.51. 5. Fran Smolej (ČSR) 3:52.32.2. Danes bodo slalomske tekme. Odbor Iahko-atletskih sodnikov v Mariboru — službeno! V četrtek dne 4. II. t. 1. bo ob 19.30 v Astoriji obvezen sestanek vseh sodnikov in zastopnikov klubov. Radi važnosti dnevnega reda je sestanek strogo obvezen. — Tajnik. Vsiljivost, Gospodinja (nadležnemu beraču): Ne-sramnik, žc sedmič vas vidim danes pred seboj! Berač: Res je, milostljiva,'ampak od tega, če me samo vidite, nimam ničesar. Celjsko pismo Gotovo pa je, da so Celjani združili velik del onega ozemlja, ki tvori danes severni del naše države. Odrekati Cc-ljanonf, da so si hoteli ustvariti lastno in kolikor mogoče neodvisno ozemlje, bi sc reklo, ne poznavati vse skrivne, posrečene m ponesrečene poskuse tekom zgodovinskega razvoja v naših po krajinah. Ako bi se bilo Celjanom posrečilo ustvariti tako neodvisno kneževino, potem bi mogla to biti edino kneževina našega ozemlja in našega naroda, ki bi bil dal pokrajini značaj celo proti volji vladajočih. Celjske grofe pa je sili! in bi bil silil nadaljnji razvoj še vedno bolj od nemškega vpliva in k zbliževanju na lužni strani. Pa tudi če opustimo to nezgodovinsko gledanje, moramo priznati, da nimamo nikake pravice, obsojati Celjane, da niso bili s svojim narodom v toliki in taki meri edini, kakor moremo le zahtevati od nemških fevdalcev na slovanskem ozemlju v tistih časih. Zgodovina išče in odkriva ter popravlja knvice. Kdo pa jo porok, da odkrije in popravi vse krivice? Jurij Brankovič, junak Kosovskega polja, je izdajalec in ne rehabilitira ga vsa zgodovina več, ko ga je zaznamovala kot takega narodna pesem. Ali nf pri Celjanih isto? Ali si niso nakopali dovolj jeze in sovraštva pri svetni in cerkveni gosposki, da jih je oblatila, a zabrisala vse svetle njihove poteze. In še danes gledamo na Celjane skozi ta očala, in še danes vidimo vse slabosti srednjega veka ravno na njih in puščamo, da gre znameniti jubilej mimo nas. Kakor vidimo, še dolgo ni zgodovina zaključila celjskega problema; vprašanje je odprto in se ponavlja od časa da časa z večjo in manjšo silo. Vprašanje celjske rodbine pa še tudi pri narodu ni končno rešeno in zato sc ponavlja tako pogosto v literaturi,^saj draži snov ustvarjajoče umetnike, da pokličejo davne priče pred svoj tribunal in jim dajo svoj pečat. Celo narod je v svoji narodni pesmi prištel celjski rod med svoje,junake, in jim je dal delež na slavi Kralja Matjaža v pesmi Kralj Matjaževa smrt: Stoji stoji mesto belo, Celje lepo in veselo, Zazvoni po Celju celem. S petimi v zvoniku belem Pri Šent Petru so zvonili, Z ozirom na veliko povezanost celjskega rodu s sosednimi pokrajinami in na veliko njihovo veljavnost se pač ne moremo čuditi, da so dali Celjani snov za spise tudi pri drugih narodih: Leo Smolle je napisal v nemščini povest »Der letzte Graf von Cilli« in pisateljica Ana Wainbrechtsamer je v starin sko zveneči nemščini popisala zgodovino rodti v obširnem romanu »Heut Grafen von Cilly und niinmermehr«. Pri Madžarih je napisal Mihaly Voros-marty (1800—18,55) drainatsko sliko Celjani in Hunjadijevci. Tudi pri Hrvatih se je lotil snovi Evgen Tomič (1843—1906) in napisal med mnogimi zgodovinskimi povestmi tudi povest o Veroniki Dese-niški. Pri Slovencih seveda je bila snov ponovno v rokah pisateljev, celo pisateljica Josipina Turnogradska (Urbančič-Tomanova, 1833—1854) je opisala zgodbo Veronike Deseniške v povesti »Nedolžnost in sila«. Fran Kolški (Jože Iskrač, 1836—1900), samouk s Frankolovega, jc napisal epsko pesem Veronike Deseniške v 15 spevih (1. 1803). Ferdo Kočevar - Zavčanin (1834 —1878) je izdal 1. 1859 povest Mlinarjev Janez, v kateri obravnava doživljaj zadnjega celjskega grofa Urha v Teharju, ki je dal snov tudi Funtku za spevoigro Teharski plemiči, ki jo je uglasbil dr. Benjamin Ipavic, pozneje je iz te snovi napravil Parma opero »Urh, grof Celjski«, Aškerc pa Celjsko romanco in svoj zbornik pesmi pod naslovom »Poslednji Celjani. Izmed pripovednikov sta sc bavila s Celjani Jos. Jurčič v romanu »Veronika Deseniška« (1881) in Detela v »Velikem grofu« (1881) ter Pegam in Lambergar (1891)i Najzanimivejši pa so poskusi dra matizacije iz zadnjih let: Oton Zupančič jc napisal dramatsko-lirsko pesnitev idealizirane Veronike Deseniške, dr. Ant. Novačan je zasnoval trilogijo »Celj ska kronika« in postavil na oder heroja Hermana celjskega (1928), medtem ko je Bratko Kreft napisal kolektivno dramo »Celjski grofje« (1932), kjer jc v tem rodu zbral vse temne barve, s katerimi je mogoče obremeniti sredjeveški fevdalni sistem. Zgodovinski viri so pičli, pa še ti so zabrisani in potvorjeni. Gradovi na vrhovih propadajo in tonejo v preteklost-Zemlja in ljudstvo pa je ostalo ter hrani spomin na davne dni. Morda ni treba, da bi bili celjskemu rodu za karkoli posebno hvaležni, resnica pa je, da je ravno celjski rod dvignil našo pokrajino do take veljave kakor je ni imela kolikor vemo — niti prej niti slej, »>' kakor pa bi je ne bila imela v temnih desetletjih poznega srednjega veka. tilaeiflatske ist irfurf&b* Odkritje spominske plošče br. Hrenu Včeraj na dan prve obletnice smrti br. Toneta Hrena mu je Sokolsko društvo v Studencih odkrilo v znak hva težnosti v Sokolskem domu ob veliki navzočnosti Studenčanov in njegovih prijateljev spominsko ploščo. Veliko šte vilo navzočih — velika telovadnica je bila nabito polna občinstva — je pričalo o priljubljenosti in ugledu, ki ga je užival pokojnik v Studencih in v Mariboru. Na sprednji steni je bila še zakrita plošča, pod katero se je vila državna zastava, nad ploščo pa je bila med slikama Tyrša in Fiignerja slika br. Hrena. Ob napovedanem času ob pol 11. uri je stopi! na oder starosta društva br. Hočevar ter pozdravil zbor, med drugim občinski odbor z županom g. Kalohom na čelu, zastopnike učiteljskih društev in sekcijske uprave v Ljubljani, zastopnike Ciril-Metodove družbe, zastopnika Zveze kulturnih društev, predstavnike zadruge državnih nameščencev v Mariboru, predsednika in zastopnika staro-katoliške verske občine, zastopnike Rdečega križa, pevsko društvo Enakost, predsednika pevskega društva »Drave«, odposlanstvo mariborske sokolske župe, meddruštvenega odbora in vseh sosednih bratskih društev. Spominjal se je v daljšem govoru prerano umrlega br. Hrena, ki je bil prvi društveni starosta in je spretno vodil društvo skozi vseh 17 let. Stal je društvu ob rojstvu, pomagal prebroditi prve težave, pomagal društvu pri nakupu Sokolskega doma ter s tem dal društvu prave temelje za uspešno delo in napredek. Njegovo delo Da ni bilo omejeno samo na delo pri Sokolskem društvu. Povsod je sodeloval, kjerkoli so ga le potrebovali. Deloval je predvsem v svojih stanovskih organiza- cijah. Ponosni Učiteljski dom v Mariboru je največ njegovo delo. Veliko skrb je posvečal skoraj vsem studenškim društvom, predvsem Ljudski univerzi, in Rdečemu križu. Od mladih let pa je stal v vrstah narodnih borcev. Vse svoje življenje je posvetil naši severni meji, na kateri je deloval skoraj 30 let. V znak hvaležnosti mu je društvo vzidalo spominsko ploščo. Na modrem marmorju je vklesan z rdečimi črkami napis: V spomin bratu Tonetu Hrenu prvemu starosti. Ploščo je starosta izročil v varstvo vsem telovadečim, ki prihajajo redno v sokolsko telovadnico. Vsem pa je naročil, naj vsakokrat,kadarkoli se bodo ozrli na to ploščo, spominjajo prvega staroste in naj se v delu ravnajo po njem. Zatem je govoril še župan studenške občine, g. Kaloh, ki je poveličeval zasluge br. Hrena za studenško občino, ki ga je imenovala za njegove zasluge tudi za častnega občana. Pevsko društvo Enakost pa je zkpelo priljubljeni Hrenovi pesmi: »Gor čez jezero« in »Kje so tiste stezice«. Društveni starosta se je še zahvalil vsem, ki so prisostvovali odkritju in zaključil proslavo. Zvečer ob 20. uri je uprizoril dramski odsek Vombergerjevo dramo: Vrnitev, ki jo je nanovo zrežiral br Mlakar Jože v spomin svojemu učitelju br. Hrenu. Tudi pri večerni predstavi je bila dvorana popolnoma zasedena. Pred predstavo se je čitala črtica pokojnega brata Hrena: »Slovenska zastava«, ki je verna slika narodnostnih razmer na naši meji leta 1908, Z obema prireditvama je studenški So kol jasno pokazal, da ve ceniti delo svojih velikih delavcev. Nagrajeni Mariborčan. Več nagrad razpiše vsako leto za najboljša znanstvena 'kla iz zadružništva Savez nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev v Beogradu. Letos si je eno od prvih nagrad priboril g. ing. Albin Orthaber iz Maribora. Na dan sv. Save je bila na zagrebškem vseučilišču prirejena svečanost, na kateri je rektor univerze vsem nagrajencem osebno izročil nagrade. Mlademu inženjerju ča-stitamo k nagradi in želimo še več uspehov. Grob pri grobu. V Gregorčičevi ulici 10 je umrla v cvetu mladosti, stara 29 let, soproga kapetana I. razreda Milica Mla-denovičeva. Ob železnici 8 pa je preminila v častitljivi starosti 85 tet vdova po nadučitelju Karolina Hrenova. Žalujočim ^aše toplo sočutje! Kako bo z vremenom. V smislu dunajske vremenske napovedi za danes bo v južnih Alpah oblačno in 'padavine. prave bodo vodile točno evidenco o izdanih davčnih kartah. Vsaka davčna karta bo opremljena s številko seznama (evidence) s podatki časa izdanja, pečatom uprave in podpisom blagajnika. Sokolsko društvo Maribor matica ima svoj redni občni zbor v sredo dne 3. febr. 1937 ob 20. uri v gornji mali dvorani Narodnega doma. Bratje in sestre! Vaša dol žnost je, da se vsi udeležite občnega »bora. Zdravo! Mestna uprava Maribor, udruženje vpo kojenih oficirjev m vojnih činovmikov, kraljevine Jugoslavije ima v nedeljo 14. februarja svojo redno letno skupščino ob 10. uri dopoldne v Aljaževi sobi hotela »Orel« s sledečim dnevnim radom: 1. Pozdrav in poročilo predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo nadzornega odbora, 5. volitve v upravni in nadzorni odbor, 6. predlogi in slučajnosti. Mestni odbor prosi svoje člane. da se te skupščine sigurno udeležijo. Nestrpno pričakujemo sobote 6. febr., ko se bomo na III. Primorskem plesu [zavrteli. da bomo na ta predpust lep Spomin še za dolgo let imeli. Oglejte si veliki pustni spored v Veliki kavarni. Pustno rajanje priredi pevski odsek »Drave« v soboto 6. februarja pri Grmeku v Studencih. Maske dobrodošle! »Staribcr« ima svoj mesečni sestanek jutri v četrtek dne 4. februarja ob 20. uri v -restavraciji Narodnega doma. Predaval bo g. Malenšek. Prosimo zanesljive udeležbe! Najveličasfneje med vsemi jugoslovanskimi mesti je sprejel Maribor pred tremi leti Bolgare pevskega zbora Rodina. Tudi ob proslavi prijateljske pogodbe tned Jugoslavijo in Bolgarijo, ki se vrši v četrtek 4. t. m. ob 8. uri pri »Orlu«, Maribor ne sme zaostati. Dolžnost vsakega prijatelja Bolgarov je, da se udeleži proslave. Vstopnine ni. Na proslavo prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Bolgarijo vabi bolgarska liga vsa nacionalna društva in vse iskrene prijatelje Bolgarov. Vrši se v četrtek ob 8. uri pri »Orlu«. Hotel Orel. V soboto, nedeljo in pustni torek koncerti. — V sredo kulinarska raz stava in slanikova pojedina. Literarni večer. V ponedeljek 8. t. m. bodo v Ljudski univerzi recitirali svoja dela: Ingolič, Kerenčič, Petelinova, Kajč in Švajger. So to mladi iiteratje z zelene Štajerske. Poslančev plašč na policiji. Danes zjutraj je prišel na policijo neki brezposelni delavec 27-letni Anton F. ter prinesel plašč poslanca Gajška, ki mu je bil Unionu. F. je Nočno lekarniško službo ima ta teden Vidmarjeva lekarna na Glavnem trgu in Savostova lekarna na Kralja Petra trgu. Novice z Ljudske univerze. V petek 5. februarja je nadaljevanje biološkega cikla in sicer predava g. univ. profesor dr. I. Hadži iz Ljubljane o povzročiteljih embrionalnega razvoja. Predavanje pojastnu-jejo skioptične slike. — V ponedeljek 8. februarja je literarni večer naših mladih pisateljev: gdč. L. Petelinove in gg. A. Ingoliča, Z. Švajgerja, M. Kajča ter Kerenčiča. Dar. Tvrdka Hutter in druig je daro-: ukraden v ponedeljek vala rešilni postaji Din 500 mesto venca dejal, da je plašč, ki je vreden 4000 di na grob ge. Marije Mahnetove. Reševalci narjev, kupil od nekega neznanca za 200 se prisrčno zahvaljujejo. j dinarjev. Ko pa je nameraval prodati Davčne zadeve. Davčne karte za hišno, danes zjutraj plašč v neki mariborski služabništvo se bodo prodajale od 5. febr. 1937 naprej izključno le v davčni upravi, (Za mesto Maribor in okolico: »Davčna uprava za okolico Maribor«). Davčne u- Rokovnjaška in vlomilska sodrga strahuje Maribor in okolico starinarni, so mu dejali, da je bil plašč ukraden, nakar se je odločil, tako pravi F., da ga odda na policiji, ki sedaj kontrolira resničnost F.-jevih izpovedb. »Priporočljiv šofer«. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je moral zagovarjati 27-lei-ni šofer Ivan Erlač iz Ptuja, ki ima na vesti več grehov. Tako je 12. avgu-Daues ponoči so bili v Mariboru in' jestvine. Očividno je storilec tudi tukaj sla 1935 zavozil z osebnim avtom v že- ^kolici izvršeni trije drzni vlomi, ki pri- ^ kotičke. Ko ni našel nikakšne gotovine, lezniŠke zapornice na Ptujski cesti ter ,;ajo, da so vlomilci in tatovi v Mariboru, pa je očividno isti storilec nameraval pri tem spravil v nevarnost življenje vlomiti skozi okno v stanovanje g. Leš- dveh potnikov, julija meseca leta 1935 nika. V tem trenotku, bila je okoli je neupravičeno inkasiral za svojega 2. ura zjutraj, pa je prišel g. Lešnik do- gospodarja Rudolfa Tonejca v Ptuju Y>ri Jnov, nakar je preplašeni storilec zbežal, raznih strankah manjše zneske denarja, Tretji vlom se je vršil danes ponoči v 29. februarja 1936 pa je izvabil od po- inesariji g. Detička v Jezdarski ulici, sestnika Ignaca Purgerja v Zgornji Pri- ^opet postali aktivnejši. Tako so danes Ponoči doslej še neznani vlomilci vdrli v pisarno studenške občinske uprave ter navrtali železno blagajno. Očividno pa bili vlomilci pri svojem delu prestrašili, kajti svojega posla niso do konca ^vršili ter so pobegnili. Pač pa so vlo- kjer so vdrli doslej še neznani tatovi ter n,'lci prebrskali vse predale in omare ( odnesli iz miznice 27 dinarjev in 8 ši- lcr očividno stikali za denarjem. V no-f,anjost pisarne so prišli na ta način, da razbili okno ter prepilili železni križ 'n se nato splazili v notranjost. Na me-vloma je prišla uradna komisija, ki Je ugotovila dejanski stan ter sc prečkava intenzivno nadaljuje. v Komisija oh zaključku lista še ni končala svojega dela in tudi še ni znano, kaj so vlomilci ukradli. Na lice mesta je Prišel tudi mariborski daktiloskop g. J. robin, ki je našel nekaj prstnih odti-®°V; Tudi je prvikrat stopil v akcijo poljski pes Dikoc od košaške orožniške Postajo. bil na Taborski cesti, Drugi vlom kicr g,-?kno v Usnika ter odnesel nekaj predmetov in J« je neki zlikovec spravil skozi , ........... delavnico krojaškega mojstra L.eš “ ... lingov gotovine. Da je storilec iskal samo denarja, potrjuje dejstvo, da ni ukradel niti klobase. Policija je sedaj mrzlično na delu, da izsledi rokomavhe. stikal za denarjem, saj je prebrskal vse stavi hranilno knjižico Posojilnice v Ptuju v znesku 19.700 dinarjev, pod oretvezo, da ho Purgerju ves znesek izplačan, in sieer polovico takoj, drugo polovico po treh mesecih. Plačal pa mn ni Erlač ničesar, pač pa je s hranilno knjižico izginil, dokler ga niso lani iz- Plan nsko veselje v Unionu Difindaj, gnječa, veselo razpoloženje, planinska pesem, muzika, plešoča starina in mladina. V znamenju vsega tega in šc drugega je potekel, tradicionalni in priljubljeni planinski ples, ki je v slikoviti pestrosti zbral v nabito polnih unionskih prostorih pripadnike vseh stanov in poklicev, da se za par uric v planinskem veselju razvedrijo in prijetno pozabavajo. Planinski večer je tudi letos nudil o-biskovalcem vse ugodnosti in udobnosti ter veselja, ki so ga na ta večer vsako leto deležni. Seveda so na to prireditev naših vrlih in neumorno delavnih planincev prihiteli tudi odlični predstavniki mariborskega javnega življenja. Višek po zornosti in zanimanja pa je zbudila druga številka pestre ter posrečeno urejene »Pohorske politike«, ki je bila v trenotku razgrabljena. Vrlim organizatorjem in pripravljavcem krasno uspelega planinskega večera gre vsa čast in priznanje za skrfmo požrtvovalnost in nesebično delo! —b— MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Sreda, 3. februarja: Zaprto. Četrtek, 4. februarja ob 20. uri: »Visokost pleše«. Red C. Znižane cene. Petek, 5. februarja: Zaprto. Sobota, 6. februarja ob 20. uri: >DR<«. — Red A. Primadona zagrebške opere Ančica Mitrovičeva gostuje v kratkem. Odlična u-metnica, svojčas primadona mariborske opere, je po odhodu iz Maribora delovala v Nemčiji ter je med drugim dosegla presenetljivo velik uspeh kot C a t me n na državni operi v Berlinu. V Mariboru nastopi v partiji Lidije v »Baronu Trento«. Mariborsko gledališče pripravlja v drami učinkovito Ortnerjevo ljudsko ig*o »Čevljar Anton Hit« v režiji Petra Male a. Naslovno ulogo igra Pavle (Kovič, a o-stale večje uloge Kraljeva, Gorinškova, Gorinšek. — Opereta pripravlja Lebarjevo divno delo »Zemlja smehljaja < v režiji A. Harastoviča in v deloma novi zasedbi. Večje vloge igrajo IgMčeva. Barbičeva, Sancin, Ver-donik, H a-rastovlč in Košuta. V soboto »DR« za red A. Ta izborna satira je obenem letošnja najuspeiejša dramska uprizoritev. Napolnila je pri o-beh dosedanjih predstavah gledališče ter je žela odobravanje in smeha, kakor m že dolgo ne pomnijo. Kfa» Union. Sijajna dunajska veseloigra »Kdo je nor?« Hans Moser, Paul Ho-Fbi-ger, Trude Marlen.__________________ taknili in zaprli. Ivan Erlač je bil za omenjene zločine obsojen na 1 leto in 8 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. ■ Smrtna kosa. V cvetu mladosti je preminila v tok. porodnišnici 30 letna delavka Marija Mahnetova. Žalujočim naše toplo sočutje! Na Mariborčana 106 litrov vode dnevno V preteklem letu je bilo v Mariboru po-'rabljene vode za 1.444.390 kub m., sicer je šlo iz vodovoda 1,381.680 kub. metrov, iz novega betnavskega studenca 62.025 kub. metrov, v mestnem kopališču pa 685 kub m. vode. Prebivalstvo je porabilo okoli 900,000 vode, za škropljenje cest pa je šlo 70.000 bub. metrov vode. Napoedinega je prišlo dnevno 1061 vode. Največja poraba vode je bila v juliju, najmanjša v februarju. Gori! V stanovanjskem poslopju posestnika Ferdinanda Justineka .v Zgor. Bistrici je iz doslej neznanega vzroka izbruhnil ogenj, ki se je razširil tudi na gospodarsko poslopje. Ognjeni zublji so, predno je prišla pomoč, do tal v pepel ib domačijo z vsem inventarjem vied in trpi posestnik Justinek radi požara nad 30.000 dinarjev škode. Lažni inkasant. Trgovec Franc Dobrajc v Tattenbachovi ulici je prijavil policiji, da je neki 28 letni Al ter t Živko pri raznih strankah na njegov račun inkasiral nad 800 dinarjev, ne da bi ga bil za to pooblastil. Živko, ki je šele pred nedavnim bil odpuščen iz tukajšnje kaznilnice, kjer je presedeval 5 letno zaporno kazen, je zaenkrat izginil brez sledu. Za njim poizveduje sedaj policija. Klic brezposelnih učiteljskih abiturien-tov. Prejeli smo s prošnjo za objavo: 1 o-r op ali smo že, da je samo v Dravski banovini ca 750 brezposelnih učiteljev. Prikazali smo tudi, kako je do tega prišlo in kaj bo z nami. Naše socialno stanje, ko si mora marsikdo z malo plačanim ročnim delom, ali z slabo plačanimi instruk-cijami zaslužiti nekoliko dinarjev, ko živimo po 2, 3, 4, pa tudi po 5 let na račun svojih povečini slabo situiranih staršev, namesto, da bi mi njim na stara leta pomagali, je tako, da z upravičenostjo opozarjamo javnost in merodajna mesta, da smo tu.O škodi, ki jo ima za šolski pouk, smo že govorili in mislimo, da je vsem dovelj jasno. Toda šolsko delo ni edino delo, ki ga opravlja učitelj. Ali je dovelj, da zna naš kmet le čitati, pisati, nekoliko računati in da dobi nekaj osnovnih pojmov tudi iz drugih ved? Ali to znanje zadošča za kulturni in gospodarski dvig naše vasi? Naš kmet potrebuje več znanja o racionalnem gospodarstvu, o, organizirani, prodaji pridelkov (zadruge) o ŽMfcje kitfm&M vesU mnmmmrgmamamaissssaamammmm^mammm 405 : 86 PARIZ, 3. februarja. V francoskem senatu je bila včeraj razburljiva debata radi desničarskih očitkov, da daje sedanja vlada potuho boljševizmu. Nekateri desničarski senatorji so skušali dokazati, da so se v Franciji organizirali kornu- zdravstvu, o nacionalnem iti drugih kulturnih vprašanjih itd. Orijentacija zlasti v nazadnje navedenih vprašanjih bi bila potrebna zlasti našemu obmejnemu kmetu, kjer so tujci pridno na delu, da bi našega človeka pridobili zase. Za vse to delo je poklican ravno učitelj. Kako naj ga zmore, če ima radi pomanjkanja učnih moči mnogokrat pouk ves dan, če poučuje neredko 70—90 otrok v razredu, zve čer pa ga čaka poprava zvezkov? Čemu, če čaka dela in kruha ostalih 750 brezposelnih učiteljskih moči...? Ob mesečno plačo ... je prišla služkinja Marija Pavčnikova, uslužbena v neki tuk. kavarni. Neki doslej še neizsledeni moški se je vtihotapil v njeno sobo v prvem nadstropju ter ji iz omare odnesel ročno torbico s 350 dinarji, ki jih je prejela malo preje od svojega gospodarja. Tatu je policija že za petami. Okradeni narodni poslanec. Narodni poslance in notar Karel Gajšek je prijavil policiji, da mu je bilo z mize. v unionski garderobi ukraden nov zimski plašč in šal v skupni vrednosti 4500 dinarjev. V nedeljo zjutraj pa so našli v Unionu neki slabi zimski plašč, ki ga je očividno pustil nekdo v garderobi, pa je mesto svojega, odnesel novi plašč g. Gajška. Zadevo razčiščuje sedaj policija. »Če bom izključen iz šole grem v Dravo-.-., tako jo dejal 13 letni dijak I. razreda tukajšnje realne gimnazije Mirko Škrbec svoji stanodajalki v Loški ulici 5. Fant zares ni prišel doslej domov in se bojijo, da je svojo grožnjo uresničil. Pr ep ode ni vlomilec. V noči na nedeljo je neki zlikovec poskusil vlomiti v stanovanje ravnatelja J. Loosa v Čopovi ul. 12. Ravnateljeva žena Sonja, ki je slišala ropot pri oknu, je napravila luč, kar je vlomilca prestrašilo, da je pobegnil. Obsojeni vlomilci. Pred malim kazenskim senatom mariborskega sodišča' jev ponedeljek dopoldne sedela na zatožni klopi skupina vlomilcev, ki so lani v na-škem podeželju izvršil celo vrsto vlomov in tatvin. Tako je 25 letni Anton Gumzej dne 29. novembra 19.36 vlomil pri posestniku Mihaelu Damišu v Vrhovlah ter mu odnesel za 1800 Din raznega blaga. Gumzej je bil radi tega obsojen na 10 mesecev strogega zapora. 33 letni Jurij Še-ueker iz Sp. Gašteraja pa je bil obsojen na 1 leto strogega zapora, ker je lani v decembru v Ploderšnici in Y.%. Porčiču izvršil nekaj vlomnih tatvin ter ukradel raizne predmete v skupni vrednosti okoli 1000 dinarjev. Kot tretji je bil obsojeni 26-letni delavec Josip Lenarčič izPetlovca, in sicer na t leto in 8 mesecev strogega zapora. Obsojeni Lenarčič ima na vesti več vlomov in tavin, ki jih je izvršil lani v poletju v okolici Gornje Radgone. Kradel je prav vse, kar mu je prišlo pod roko. Srake po veselicah. Neprijetne spomine na veselico bo imela kuharica Antoni- V EE££V. nistični organizacijski centri _ v svrho prevzema oblasti. Leon Blum je odločno odbil te trditve ter je izjavil, da ni v Franciji nikakšne komunistične zarote. Senat jc prešel na dnevni red brez glasovanja. PARIZ, 3. februarja. Zbornica je po zaključni debati o oboroževanju izrekla Blumovi vladi zaupnico s 405 proti 86 glasovom. Soproga komisarja Litvinova aretirana LONDON, 3. februarja. Po poročilih iz Moskve je bila po organih GPU aretirana soproga komisarja za zunanje zadeve Litvinova. Nahaja se pod nadzorstvom v svojem stanovanju, ki ga ne sme zapustiti. Osumljena je aktivnega sodelovanja pri trockističnem komplotu. Lit-vinov, ki se je vrnil v Moskvo, je odrekel predstavnikom listov vsakršno izjavo. j Milanski razgovori MILAN, 3. februarja. Turški zunanji minister Ruždi Aras je v spremstvu turškega poslanika v Rimu in turških ženevskih delegatov prispel sinoči v Milan. Na kolodvoru ga je pozdravil italijanski j zunanji minister Ciano. Ob prihodu so zasvirali obe državni himni. Po kratkem razgovoru v dvorski čakalnici se je turški zunanji minister podal v svoj hotel in so se danes dopoldne razgovori med obema državnikoma nadaljevali v palači grofa Durini de Monza. Opoldne je priredil zunanji minister Ciano na čast turškim gostom banket. Drevi bo v milan-i ski Scali na čast obeh ministrov slav-! nostna predstava. ANKARA, 3. januarja. Vse turško časopisje s pozornostjo poroča o milan-. skem sestanku ter izraža prepričanje, da bo Italija pristopila k dardanelskemu sporazumu, s čimer bo miru storjena no va velika usluga. Gertera« SCIeber ©dsiopii? LONDON. 3. februarja. General Klc-ber, sovjetski poveljnik im narodne brigade v Madridu, je odstopil. Zaplenjeni valencljski parnik LONDON, 3. februarja. Francovci so zaplenili vladni parnik »Arnabal Men-de«, na katerem so bile zaloge tobaka, petroleja in kolonialnega blaga. Parnik je skozi gibraltarsko ožino plul proti Valenciji. Punt na »Comoonarijl" BUKAREŠTA, 3. februarja. Kakor poročajo iz Galatza, sta kapetan in prvi častnik špansko-republikanskega parnika »Componaria« pribežala na kopno, ker se je moštvo uprlo. Romunska obla-stva so uvedla preiskavo. BUKAREŠTA, 3. februarja. Pri 01-teni je na daljavi 620 m nastal ogromen plaz, ki je zasul tri naselbine. Število žrtev ni znano. ja Pematova, ki je v soboto zvečer obiskalo neko prireditev. Neki tat ji je namreč odnesel 150 dinarjev vredno ročno torbico, v kateri je imela okoli 80 Din gotovine. hwU& Oni dan je bil v neki tukajšnji gostilni hud pretep in so morali dva poškodovanca prepeljati v splošno bolnišnico. — Jutri v četrtek predavata dr. Zbadač in dr. Pikač o zanimivih predpustnih zadevščinah. Vstop prost. 31. občni zbor svetolenarške gasilske čete je soglasno izvolil dosedanji četni odbor z zaslužnim predsednikom dr. Milanom Goriškom na čelu. Tudi je občni zbor izvolil za častnega člana gosp. Josipa Tu rka. Razno Najfinejše k vinu in čaju: ROBAUSOV SUHOR! 184 Prodam RADIO vreden Din 4500.— prodam ali zamenjam za motorno žago. Pismene ponudbe na upravo pod »Radio«. 542 Kupim HuikikouB V bele planine v Ribnico na Pohorje se lahko popeljete dne 6. februarja ob pri liki velikih pustnih prireditev na Seniorjevem domu. Odhod ob 15.000 urj izpred hotela »Orel«, povratek v Maribor 7. februarja ob ca. 20.00 uri. Cena le Din 45 za osebo. Redka priložnost prisostvovati svetov nemu prvenstvu v umetnem drsanju na ledu, mednarodnim hokejskim tekmam na ledu itd. se vam nudi ob priliki Potnikovega avtokarskega izleta ara Dunaj. Odhod iz Maribora dne 13. febr. ob 6.00 uri izpred hotela »Orel«, povratek v Maribor dne 15. februarja ob ca. 23.00 uri. Cena le Din 240,— za osebo. Na velezatrimive smuške skakalne tekme v Celovec vas popelje luksuzni kurjeni Putnikov avtokar dne 7. februarja ob 6.00 uri izpred hotela »Orel«. Povratek v Maribor ob cca. 23.00 uri. Cena vožnje le Din 120,— za osebo. Krojač, Zakaj pa zahtevate za mojo suknjo več blaga, kakor pa vaš tovariš iz Gosposke ulice? To je čisto naravno. Moji otroci so starejši kakor njegovi. Po najvišjih cenah kupuje STARO ZLATO Ant. Kiffmann, Aleksandrova cesta 11 323 Sobo odda Lepo opremljeno SOBO separirano, oddam. Koroška cesta 99. 541 Lepo, solnčno opremljeno SOBO. separiran izhod na stopnjiš&e takoj oddam. Vprašati Razlagova 25-1, levo. 540 LEPO, OPREMLJENO SOBO. veliko ali malo. z uporabo kopalnice oddam. StroBma-jerjeva ulica 28-11.. vrata 9-____________411 __________ Lepo, opremljeno, solnčno SOBO oddam za stalno. Hrovat, Gregorčičeva 26-11. 547 Stanovanie STANOVANJE. 4 sobe s pritiklinami oddam s 1. marcem mirni stranui. Več Tomšičeva 15-1. dnevno od 2—4 ure. 516 Službo išee GOSPODA sprejmem takoj v vso oskrbo Soba. separiran vhod. Fran-kopanova 23, pritličje. 548 DEKLE. staro 19 let. iz dežele, išče službe k mali družini. Naslov v upravi lista. 543 Službo dobi sprejmem RAZNAŠALCA KRUHA. Studenci, Slomškova ul. 9. a ,535 Zgublieno Zgubila se je LOVSKA KRATKODLAKA PSICA, marogaste barve, sliši na ime »Adi«. Odda naj se v hotelu »Orel«-______________ 539 Kupujte svoje po* trebščane prš naših inserentih t 3 Kako učinkuje dobra ktema na vašo kožo opazite šele pri gospodinjskem delu. N IVE A CREMA je zelo poceni! »OJV JUAN 22 Katinka sc ni radi te opazke gospe Rancove čutila nič kaj prizadeta. Ker pa je takoj omela, da mora imeti njena prijateljica gotove razloge, da se ne pokaže svojemu ruskemu rojaku, je Katinka stopila do vrat, kjer je dejanski še stala Her miona, in ji prijazno velela: «:Pojdi in se v sedi k mizi. Gospa Vera se ne počuti dobro in potrebuje moje nege.« »Ah, mati, mene je strah.« je vzkliknila 11 e rm iona. »Neumnost! Mar meniš, da se bo vsak mladi gospod takoj vate zaljubil? Pojdi jn se pametno obnašaj!« Hermiona k bila navajena ubogati. Judi sedaj je ubogala. Bilo je v grobem tonu njene mačehe nekaj, kar je vedno ža- lilo njen fini, tenkočutni občutek. Ko je stopila lepa Hermiona v veliko kajuto, kjer so bili že vsi mladi ljudje drugega spola zbrani pri večerji, je Her-miona nehote lahno zardela, ko se jc o-pravičujoč odsotnost obeh dam vsedlak mizi.. Njen sosed na desni jc bil skrivnostni Amerikanec, njen sosed na levi strani .pa novodošli potnik. Parobrodni kapetani Renaud pa je okoli sebe pustil prazna dva prostora za gospo Vero Ran-covo in za gospo Katinko Andrikosovo. RmvJand, ki ga je ganila zadrega mlade Hermione, se je napram njej obnašal z največjo obzirnostjo. Hotel jc s tem dokazati, da noče odsotnosti njene mame in gospe Rancove izrabiti za razgovor zaupljivejše vrste, (iovoril je samo naj- potrebnejše in je nezaupno opazoval mla dega, novega potnika, ki je takoj, čim mu je kapetan Renaud predstavil mlado lepo Herrniono, takoj pričel z največjo vnemo z zabavnim in razvedrilnim razgovorom, za katerega pa ni mogla v nronden-ski druščini tuja Hermiona najti primernih besedi. Gospod St. Rene, pod katerim imenom se je novodošli Rus izdajal in ki se ga je gospa Vera tako bala, je govoril tako gladko, perfektno francoščino, da ni Rovvlandu, ki mu niso bile dosegljive finoče francoskega jezika, niti na misel prišlo, da bi mogel ta St. Rene pripadati kakšni drugi naciji. Kapetan Re noud pa je z nekakšnim zasmehljivtm prezirom zrl na ncjvodošlega mladega človeka in z gotovo rezervo poslušal njegova pripovedovanja o lepotah in krasotah pariškega življenja in francoskih do godkov. Ta St. Rene, lep in krasno raščen rnož, je pripovedoval Hermioni razne svoje Jugoslav. P. Beiersdorf & Co. d. s. o, j., Maribor doživljaje in pustolovščine iz pariškega življenja. Tam pri Trocadoru sc jc bil spoznal z neko mlado, lepo Francozinjo, ki sc je ločila od svojega bogatega moža in šla z njim. V Petrogradu sta sc potem ločila in je odtlej ni videl. Bogve, kje je sedaj ta Hemieta, ki se je bila van. zaljubila s toliko močjo, da je rajši šla M nesrečo, kakor pa da bi zapustila njega. Tik Invalidnega doma jc nekoč v noč-nih urah srečal mlado dekle. Bila jc brez spremljevalca. Ko sc ji jc približal, j£ opazil, da je zelo lepa. Misli! je na prv; trenutek, da je revna hčerka noči in ulic Toda, ko jo je nagovoril, sc mu je z neverjetno zauplivostjo izročila, potem ld mu je pripovedovala gorje, ki jo jc doletelo, ker ni hotela poročili moža, ki so j ga hoteli doma usiliti. Rajši jc Šla z njim V Marseju pa ji je po več mesecih skupnega življenja pobegnil in je odtlej ni videl. Uboga Madelcine! (Dalje sledi.) Izdaja koittiOEoij »Jnitea« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru