Poštnina plačan§ v gotovini^ Štev. 20. V Ljubljani, dne 1?. maja 193?. Posamezna itčv. Din V** Leto XV. k MlfMS^m ' . "«•» llnriuniitun nnmnui n p" v I i nhl i a ni Knaflnvn nlirn 5 ■ a * .- w * _ ■ Naročnina za tnzemstvo: četrtletno 9 Din, polletno 18 Din, celoletno 36 Din; z« iso» llpravnistvo »uomovine V LjUDIjani, Knauova Ulica O fishals vsak SfštftS§€ »■»"• ""» Četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din? Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 " .-Z^z * Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, št. 10.711.' Svrha nove vsedržavne stranke je zadovoljnost naroda Kakor po drugih banovinah tako je tudi v naši dravski banovini živahno politično življenje. Nova vsedržavna stranka Jugoslovenska radikalna kmetska demokracija pridobiva vedno več somišljenikov. Vsi trezno misleči ljudje se ji pridružujejo, saj vidijo, da voditelji in krmilarji države, ki so započeli to stranko, delajo nesebično le za blagor naroda in države. Dokaze za to nesebično in iskreno delo imamo v številnih novih zakonih, katerih svrha je predvsem obvarovanje malega človeka pred najhujšimi posledicami vsesplošnih svetovnih gospodarskih težav. Obenem pa bo s ščitenjem malega človeka pomagano vsem drugim slojem, saj ima nova stranka v programu složno sodelovanje vseh stanov. Sedanje razmere bolj kakor kdaj prej potrjujejo našo staro pri-slovico: «Ako nimata kmet in delavec denarja, ga nimajo tudi drugi sloji.> Pridružimo se vsi novi stranki in ne dajmo se begati od mračnjakov, ki nam morda govore o kakih izpremembah. Ne bo izpremeiub. Vlada in narodno predstavništvo sta pokazala, da zmoreta naloge, ki sta si jih nadela. Kar sta doslej storila, je vse le v prid naroda. Ako malo pomislimo, moramo vsi, ki mirno razsojamo, priznati, da bi tako neumorno in uspešno delo, kakor ga vidimo sedaj, pri razmerah, kakršne so bile pred 6. januarjem, ne bilo mogoče. Hude gospodarske težave, ki so kakor morski val obrežje preplavile preko inozemstva našo domovino, se bodo omilile le z vztrajnim delom in reči moramo, da se že kažejo znaki rahlega boljšanja. Nihče ne more utajiti, da je to zasluga naših državnih krmilarjev, ki so čvrsto odločeni, da varujejo tudi ustaljenost dinarja. Z zaupanjem na delo! Odločnost, neustraše-nost in trezno presojanje naj bodo naši spremljevalci. Vsi nešteti zbori krajevnih in sreskih organizacij JRKD nam pričajo, da naši ljudje ne zapadajo v malodušnost. Z vztrajnim delom bo napredovala JRKD v blagor nas vseh in vse naše države. * * * LEPO OBISKAN ZBOR ORGANIZACIJE JRKD ZA LJUBLJANSKO OKOLICO. Ljubljana, maja. Tudi v ljubljanski okolici je zavzela .1RKD lep razmah, kar se je pokazalo zlasti v nedeljo na prvi redni skupščini sreske organizacije, ki se je vršila dopoldne v restavraciji «Zvezdi». Zbor je bil izredno dobro obiskan, saj je bilo od 37 občin sreza zastopanih 27. Skupščino je otvoril predsednik sreske organizacije g. Ivan Pipan, posestnik iz Vižmarij. Po predsednikovem nagovoru je podal tajnik g. Pavel Borštnik, državni uradnik z Gline, sliko razmaha nove vsedržavne stranke v srezu. Srez šteje doslej 33 organizacij za 37 občin in so Imele takoj ob ustanovitvi skupno okrog 2000 članov. Po odobritvi tajnikovega poročila je po-ml., državni uradnik z Grosupljega. Predsednik ml., državni uradnik iz Grosupljega. Predsednik ž. Pipan je predlagal pohvalno priznanje tajniku in blagajniku, kar je bilo sprejeto s splošnim odobravanjem, nato pa je, ker je moral zaradi nujnih poslov zapustiti zbor, izročil vodstvo skupščine podpredsedniku g. Jožetu Mesecu, posestniku z Viča. Pri volitvah je bilo izvoljeno dosedanje predsedstvo^ predsednik Ivan Pipan iz Vižmarij, podpredsednik Jože Mesec z Viča, tajnik Ivan Borštnik z Gline in blagajnik Ivan Rus ml. z Grosupljega. Odborniki so: za Brezovico, Dobrovo, Log in Polhov gradeč: posestnik Stanko Vrhovec z Dobrove in posestnik Ivan Remžgar iz Loga; za Borovnico in Preserje: posestnik Ivan Suhadol-nik iz Borovnice; za Črnuče in Ježico: šolski upravitelj Anton Germek z Ježice; za Devico Marijo v Polju, Dobrunje in Moste: posestnik Ivan Gantar od Device Marije v Polju, posestnik Ivan Bricelj iz Štepanje vasi in tovarnar Ivan Lapajne iz Most; za Dol, Dolsko in Podgorico: posestnik Ivan Grad z Beričevega; za Grosuplje, Račno, Škofljico, Šmarje, Št. Jurij in Slivnico: posestnik in gostilničar Ivan Rus st. z Grosupljega in posestnik Jakob Perovšek iz Šmarja; za Želimlje, Pijavo gorico, Ig, Iško vas, Iško Loko in Vrbljene: posestnik Jakob Modic iz Bresta, posestnik Anton Rupert z Iga in župan Jože Hitejc z Iga; za Medvode: posestnik Franc Šušteršič iz Svetja in posestnik Valentin Janhar iz Žej; za Rudnik in Laverco: posestnik in trgovec Ivan Ogrin iz Laverce; za Šmartno pod Šmarno goro, Št. Vid in Zgornjo Šiško: posestnik Valentin Babnik iz Zgornje Šiške in posestnik Martin Kališ iz Srednjih Gameljnov; za Vrhniko: tovarnar Jože Jelovšek in posestnik Jože Verbič ml., oba z Vrhnike; za Vič: tovarnar Anton Kovačič z Viča. Nadzorni odbor sestavljajo: gostilničar Miroslav Medved z Dolskega, šolski upravitelj Andrej Flajs iz Zelimelj, posestnik Fran Šušteršič iz Zapuž in posestnik in župan Zakotnik iz Zgornje Šiške. Eksekutivo sestavljajo poleg predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika trgovec Franc Zebal z Rudnika in Jože Jelovšek z Vrhnike. Delegati za banovin-sko skupščino so poleg predsednika, podpredsednika in tajnika še posestnik in župan Jože Šušteršič iz Medvod, Ivan Rus st. z Grosupljega, Jože Verbič ml. z Vrhnike. Delegati za strankin kongres v Beogradu so poleg predsednika, tajnika in blagajnika Jože Jelovšek z Vrhnike, posestnik Martin Pire iz Matene, delavec Pavel Mihelič z Viča in Ivan Grad z Beričevega. Sledilo je obširno poročilo sreskega poslanca g. Albina K o m a n a o političnem in gospodarskem položaju v državi in o delu narodne skupščine. G. poslanec je v uvodu poudarjal, da gredo vsi ukrepi vlade in sklepi narodne skupščine za tem, da se olajšajo gospodarske težave. Znižan je bil državni proračun, odpravljen banovinski kuluk, znižan zemljiški davek, odpuščene troša-rinske kazni in delno odpuščeni davčni zaostanki. Ukinjenje žitnega monopola je imelo najugodnejše posledice: pocenila se je moka. Poslanci in senatorji dravske banovine imajo mnogo zaslug na tem, da je bil ukinjen žitni monopol. Minister za trgovino in industrijo g. dr. Albert Kramer se je požuril in osnutek zakona o ukinjenju žitnega režima v najkrajšem času predložil narodni skupščini (splošno odobravanje zborovalcev). Po navdušenem odobravanju izvajanj gospoda poslanca je predlagal podpredsednik g. Mesec zaupnico sreskemu poslancu g. Komanu in obema ministroma iz dravske banovine gg. dr. Kramerju in Puclju, kar je bilo soglasno sprejeto. Banovinski svetnik g. Valentin Babnik je na kratko orisal delovanje banovinskega sveta in glede na trošarinski zakon prosil poslanca g. Ko-mana, naj se zavzame za dopolnilo k zakonu v tem smislu, da bi vsaka banovina zase smela povišati vinsko trošarino. Odposlanec banovinske organizacije direktor g. Anton J u g je pozdravil zbor, ki je izpričal veliko zanimanje za organizacijo, živahnost in zanimanje na reševanju važnih vprašanj. Močna organizacija JRKD pomeni okrepitev države. Pri točki o predlogih posameznih organizacij se je sklenilo, naj organizacije stavijo svoje predloge pismeno, da se bo potem razpravljalo o njih na posebni seji. Vendar so se nekateri predlogi ob živahni debati obravnavali že na zboru. Med drugim se je sklenilo, da organizacija podpre akcijo, ki gre za tem, da bodo tudi državni uslužbenci oproščeni plačevanja za kuluk. Vrhniška organizacija je zahtevala ostrejše ukrepe proti defetistom. Dalje se je sklenilo, naj organizacija posreduje, da bodo visele na ljubljanskih mitnicah tabele za mestno užitnino, in da bi se v troša-rinskem zakonu popravila točka glede občinske trošarine, ki naj se maksimira od 1 do 1'50 Din za liter vina. Prav tako naj se uredi trošarina na žganje. * * ODLIČEN USPEH SRESKE SKUPŠČINE V KRŠKEM. K r š k o, maja. V nedeljo dopoldne so se zbrali v vseh prostorih Gregoričevega hotela odposlanci 16 krajevnih organizacij, da izberejo za dobo dveh let redni sreski odbor za krški srez. Prisotstvovali so zboru tudi senator g. dr. Rajer, narodni poslanec za krški srez g. Alojzij Drmelj in tajnik banovinske organizacije g. dr. Marijan Zi-jc. " Skupščino je otvoril predsednik začasnega sreskega odbora g. Anton Gliha. Banovinski tajnik g. dr. Zaje je poudarjal, da je JRKD predvsem stranka malega človeka, zagovorja pa složno sodelovanje vseh stanov. Nova vsedržavna stranka v naši banovini je skoro že popolnoma organizirana. Slovenski poslanci, ki so prisotstvovali velikemu zborovanju v Skoplju, pripovedujejo o navdušenju med tamošnjim ljudstvom za novo stranko. Senator g. dr. Janko Rajer se je podrobno bavil s političnim položajem in razložil pomen \lade dr. Marinkoviča, ki si je stavila za prvo nalogo, da organizira stranko po vsej državi. Upa, da bo stranka organizirana že do jeseni, ko bo sklican državni kongres v Beogradu, ki bo končno določil ime in program stranke. Vladavina bo ostala ista in v doglednem času ni pričakovati nikakih izprememb. Gospodarska kriza je že dosegla vrhunec jn se bodo razmere počasi boljšale. brenje ustanovna skupščina sreske organizacije JRKD za srez Logatec, katere se je udeležil tudi poslanec logaškega sreza g. dr. Stane Rape. "Vse krajevne organizacije razen štirih so poslale svoje odposlance. Hotedršica pa se je brzojavno opravičila. Zborovalce je pozdravil predsednik začasnega sreskega odbora JRKD notar g. Franjo Tavzes iz Gorenjega Logatca in jim obrazložil svrho in pomen sestanka. Sledilo je obširno in skrbno sestavljeno poročilo tajnika g. Franja Tavčarja z Rakeka, iz katerega je razvidno, da je 6. marca izvoljeni začasni sreski odbor častno izvršil svojo nalogo. Stanje nove stranke v srezu je povoljno. Do sedaj so bile ustanovljene krajevne organizacije v vse občinah z izjemo Begunj nad Cerknico. V Cerknici in Planini sta celo že po dve organizaciji. V stranki je včlanjeno že častno število Volilcev, uspeh in napredek pa sta odvisna seveda tudi od dela irr uspeha narodnih poslancev, senatorjev, banovinskih svetnikov in županov. G. tajnik se je iskreno zahvalil poslancu g. dr. Rapetu za njegov trud in požrtvovalnost pri ustanavljanju organizacije, nato pa je podal že nekaj svojih misli glede bodočega udejstvo-vanja stranke predvsem na gospodarskem in prosvetnem polju. Pri volitvah v odbor sreske organizacije JRKD so bili soglasno izvoljeni: preisednik Tavzes Franjo, notar iz Gorenjega Logatca; prvi podpredsednik De Gieria Antun iz Gorenjega Logatca; tajnik Tavčar Franio i Rakeka; odborniki: za Ž i r i: Naglic Leopold, Kavčič Ivan in Demšar Vinko; za Rovte: Kuuc Anton; za Dolenji Logatec: dr. Papež Milan; za Gorenji Logatec; Puppis Miroslav; za H o t e d r š i c o: Albreht Ivan; za Planino: Blažon Josip; za Laze: Petrič Emauuel; za Rakek: Šušteršič Jože; za Cerknico: Bra-niselj Jože:; za Žirovnico: Vrhovmk Alojz z Martinjrka; za GorenjeOtave: Zal ar Jože; za Lož: Skrbeč Franjo; za Stari trg: Kovač Karel in Primšar Anton; za Novo vas: Rudolf Jožko in Lenarčič Stanko. Po svojem položaju pridejo v odbor nadalje še poslanec dr. Stane Rape, banovinski svetnik Remžgar Ivan, načelnik sreskega cestnega odbora Tršar Gregor in župan iz Begunj Meden Anton. Po volitvah je podal narodni poslanec gosp. dr. Stane Rape kratko poročilo o političnem položaju in o dosedanjem uspešnem delu narodne skupščine. Krasno uspelo skupščino je zaključil notar g. Tavzes z zaupnico obema ministroma iz dravske banovine in z zahvalo prisotnim za številno udeležbo. * * * USPEL ZBOR V KOČEVJU. Kočevje, maja. Na sreski skupščini, ki se je vršila v nedeljo v Kočevja, je 63 odposlancev zastopalo 28 krajevnih organizacij in 4385 članov. Zborovanju so prisotstvovali tudi minister g. Ivan Pucelj in banovinska svetnika gg. dr. Ivan Sajovic in Ivan Rus. G. minister je podal izčrpno poročilo o političnem položaju v državi. Pri volitvah so bili izvoljeni v sreski odbor: Ivan Rus iz Loškega potoka za predsednika, dr. Hans Arko,_odvetnik iz Kočevja, za prvega podpredsednika, Ivan Kljun iz Ribnice za drugega podpredsednika, Franc Hočevar iz Velikih Lašč za tretjega podpredsednika, Božo Betriani, sreski šolski nadzornik, za tajnika, Franc Huber, trgovee v Kočevju, za blagajnika. Vsi zborovalci so poudarjali hude gospodarske prilike, v katerih živijo delavci in kmeti, z- željo, da bi vlada s primernimi ukrepi omilila krizo. Navdušeno so pozdravljali ustanovitev nove stranke in izjavljali, da je treba organizirano nastopiti za državno in narodno edinstvo. * * * OBČNI ZBOR SRESKE ORGANIZACIJE V BREŽICAH. Brežice, maja. V nedeljo dopoldne so se zbrali v dvorani Narodnega doma v Brežicah odposlanci vseh krajevnih organizacij JRKD v brežiškem srezu. Zborovanje je vodil predsednik sreskega pripravljalnega odbora JRKD g. dr. Drnovšek Janko in je pojasnil pomen te nove organizacije, ki hoče varovati v glavnem kmetijski in delavski stan. Narodni poslanec g. Ivan Urek je v uvodu pojasnil posamezne člene novega trošarinskega zakona, nato pa poročal o političnem položaju ter zavračal zlasti vesti, ki jih razširjajo bivši strankarski nestrpniki z zlobnim namenom. Tajnik banovinske organizacije g. dr. Marjan Zaje iz Ljubljane je poročal o nalogah nove organizacije, opozarjajoč zlasti na to, da je od močnega števila pristašev JRKD odvisen tudi naš ugled v Beogradu. Narodni poslanec g. Alojzij Drmelj je zlasti poudarjal, da še nobena jugoslovenska vlada ni toliko storila za kmeta kakor sedanja, In je v j.vezi s tem razložil veliki pomen novega zakona s a zaščito kmetov, novi trošarinski zakon, znižanje zemljiškega davka, odpravo žitnega monopola in odpravo banovinskega kuluka. Novinar g. Oton Ambrož se je obširno bavil z gospodarskim položajem naše države, ki je mnogo" boljši, kakor se splošno misli. Ustaljenost dinarja je naša država dosegla z velikimi žrtvami in zato ni niti govora, da bi opustila zlato podlago. Obširno je prikazal tudi uspešno delovanje začasnega sreskega odbora in posebno še požrtvovalno delovanje predsednika g. Antona G lihe, ki mu je skupščina soglasno izrekla zaliv alo. Redni sreski odbor JRKD za krški srez je sestavljen takole: predsednik Anton Gliha, posestnik iz Krškega; podpredsedniki Jožko Pfeifer, župan iz Krškega, Anton Polanc, župan iz Radeč, 3-avoslav Bučar, posestnik iz Kostanjevice, Anton Jtadkovič, župan iz Št. Jerueja; tajnika inž. Dinko Cerjak in novinar Oton Ambrož; blagajnik Franc IvfUdla, višji upravitelj v pokoju; odposlanci za brnovinsko skupščino in državni kongres: novinar Oton Ambrož, župan Anton Polanc, Ivan Glo-bevnik (Skocijan), Lavoslav Bučar (Kostanjevica); namestniki: Franc Rendla, Franjo Černe, Ivan ?*~jcen, župan Martin Horvatič. Odborniki: za krški sodni okraj: Anton Grebene (Rrezje), župan Martin Horvatič (Krška vas), Alojz Jane (Studenec); za sodni okraj ra deški: Franjo Čeme, Fric Tepečnik ml., Robert Premerstein, 3v;.nRožman (Boštanj), Anton Zupančič (Krmelj); za sodni okraj kostanjeviški: župan Martin Radej (Čatež), Ban (Št. Jernej), Zerlič (Velika dolina); za sodni okraj mohronoški: ivan Majcen (Št. Janž), Ivan Globevnik (Škoci-jan), Božidar Zajec (Bistrica), župan Franc Kle-menčič (Trebelno). Nadzorni odbor: dr. Vlado Borštnik (Krško), Maks Vale (Št. Jernej), Albert Mozer (Radeče). * * * USTANOVITEV SRESKE ORGANIZACIJE ZA LOGAŠKI OKRAJ. Logatec, maja. Ob lepi udeležbi odposlancev krajevnih organizacij JRKD v logaškem srezu se je vršila v nedeljo na Rakeku v dvorani restavracije g. Ga- S o t e š č a n : Trnjeua pot ljubezni Povest iz starih časov. Cesta, po kateri so se vozili, je zavila v ozko dolino. Na obeh straneh je bila zavarovana z zelenimi griči. Tu se je pričelo gorovje, ki se je dvigalo čedalje više in kazalo gola rebra. Voz je dospel pod grič, na katerem je sivelo starodavno zidovje. Navzgor je držala cesta, posuta z drobnim peskom. Spretno se je ovijala griča in prilezla v gostih vijugah pred poslopje. Konj se je ustavil na vrhu griča, voznik je odprl kočijo Oton je izstopil in namignil, naj mu pomaga. Prijela sta mladenko za roko ter jo vedla pred visoka vrata. Znotraj za omreženim oknom se je pojavil okrogel obraz kakor luna za tankim oblakom. Vitez je stopil k oknu ter se priklonil. To je zadostovalo, da so se takoj odprla na stežaj veliki železna vrata. Ženska, ki je prej pogledala skozi okno, je obstala na pragu z v bok uprtimi rokami. Napravljena je bila v črno redovniško obleko in prepasana z belim trakom. Na glavi je nosila belo pečo. ♦A, to je tista sirotica*, je pomilovalno gledala Mileno. Brž je pograbila leseno kladivo in udarila na železno ploščo, ki je slonela pri vratih. Po dvorišču jo kar zazvenelc. Sestre so nemirno tekale po hodnikih in rožljale z dolgimi lesenimi molki. K rejeni vratarici sta prihiteli redovnici v enakem oblačilu. Bili sta vitke postave in drob-nejšega obraza. Vsaki je visel na pasu molek z debelimi jagodami, nabranimi na vrvici. Roke sta ponižno prekrižali na prsih in čakali na ukaze. «Na$prej jo vedita v obednico. Revica je lačna in trudna od dolge vožnje.* Tako jima je velela vratarica, ki je imela nedvomno več besede. Redovnice .-so se namreč delile v dve vrsti.: prva je ukazovala in druga je morala delati in molčati. Prijeli sta jo poslušno za roko ter jo odvedli po mračnem hodniku. Milena je stopala med njima kot ovčica. Vratarica je povabila viteza v sprejemno sobo. Ponudila mu je stol in poklicala predstojnico samostana. Predstojnica je bila srednje rasti in plemenitega obraza. Njeno vedenje je bilo pravilno in prikupljivo. Na prsih se ji je svetil srebrni križec, viseč na rumeni verižici. Njena redovniška obleka je bila iz boljšega blaga ter ji je bila skrbno prikrojena. Z vitezom sta se pozdravila kot stara znanca. To je dokazovalo, da je izšla iz plemenitega rodu z bleščečim naslovom. Morda je sledila poklicu ali pa so jo prisilile okolnosti, da se je odpovedala svetu in pribežala v samoto samostanskega zidovja. Sedla je k mizi, tako da sta gledala drug drugemu v obličje. Pripravila je gosje pero in listič za pisanje. Želela je podatkov, da bi jih otela pozabljenju. Pričela ga je radovedno vpraševati. Ošabni Aržiščan ni znal biti samo hudoben, ampak tudi pobožen. Nedolžno je naslonil glavo na desno ramo, preden je začel pripovedovati. S pravim hinavstvom ji je opisoval izmišljeno nesrečo svoje žrtve. Skoro mu je uhajalo na jok, tako spretno ji je prikrival svojo hudobnost. V redovnici je izzvalo njegovo pripovedovanje globoko sočutje. Zdaj pa zdaj si je utrnila solzo; njene besede so bile polne pomilovanja. Vendar ni mogla prehvaliti njenega vedenja. S tem je skoro pobijala njegovo trditev, zato ji je začel pojasnjevati: «Revica trpi na hudih živčnih napadih. Tedaj si domišlja, da je podedovala graščino in kliče zaročenca. Sanja tudi o nasilstvu, češ, da jo nekdo preganja. Nepretrgano vzdihuje, da trpi krivico. Taki so izroditi njene bolne domišljije.* «Ali so njeni sorodniki privolili, naj ostane tukaj skrita vse življenje?* je dvomljivo poizvedovala. «Vsi se strinjamo s tem ukrepom. Zbiramo celo denarni sklad, ki ga vam izročimo kot odškodnino za vzdrževanje. S tem bomio pokazali vašemu zavodu veliko hvaležnost. Zahtevamo pa, da jo čuvate tako, kakor se spodobi. Njeno bivališče mora ostati skrito; nihče ne sme izvedeti, kam smo jo odstranili.* «Zakaj pa to?* je bila prednica radovedna. ♦Zaradi ljudi, da ne porečejo, lkako smo se pregrešili. Tisti, ki ne poznajo razzmer, bi nas * Pri volitvah je bil soglasno izvoljen naslednji sreski odbor: predsednik Martin Rožman, župan iz Artič; prvi podpredsednik dr. Drnovšek Janko, odvetnik iz Brežic; drugi Toupej Franc, posestnik iz Sevnice; blagajnik Slanic Martin; tajnik Sancin Drago, učitelj iz Brežic; odborniki: Se-nica Jože, župan iz Zabukovja; Jeriček Blaž, trgovec iz Rajhenburga; dr. Benedičič Franc, župan s Senovega; Molan Jože, posestnik iz Artič; Pečnik Franc, posestnik z Bizeljskega; Medved Jakob, šolski upravitelj v pokoju iz Pisec; Zupan Ignac, župan iz Brežic; Urek Franc, posestnik iz Kapel; Godler Jože, trgovec z Vidma; Pinterič Franc iz Dobove; Bertole Ivan iz Sromelj; Kržan Franc iz Globokega; Divjak Mihael, lesni trgovec z Blance; Ušlaker Ivan, notar iz Sevnice; Ravtar Franc, župan s Planine; nadzorstveni odbor: Umek Anton, posestnik iz Brežic; Jakil Niko, industrijec iz Sevnice; Gorišek Jože, ravnatelj meščanske šole s Senovega; odposlanci za banovinsko skupščino so poleg predsednika, podpredsednika in tajnika še Jakil Niko, dr. Benedičič Franc, Pinterič Franc in Zupan Ignacij. * * * DVA LEPA SHODA POSLANCA PREKORŠKA. Celje, maja. V nedeljo zjutraj po rani maši se je vršil ob številni udeležbi volilcev javen shod v narodni šoli na Frankolovem, ki ga je otvoril in vodil tamkajšnji šolski upravitelj g. Pejha. Poslanec celjskega okraja g. Ivan-Prckoršek je zbranim možem v poljudnem govoru opisal dosedanje delo narodne skupščine, raztolmačil nove zakone, ki jih je skupščina sprejela in se podrobno pečal z današnjim gospodarskim stanjem v državi, ki je sicer res težavno, nikakor pa ne tako, kakor ga slikajo gotovi ljudje z namenom, da bi ustvarili med narodom nialodušnost in nezadovoljstvo. Podrobno poročilo je podal g. poslanec popoldne na shodu v gostilni «Pri Marku» v Novi cerkvi, ki ga je vodil tamkajšnji domači župan g. Ivan Pader. Oba shoda sta potekla v najlepšem redu in so odnesli udeleženci najboljši vtis na svoje domove. Lep uspeh obeh shodov je jasen dokaz, da si naše ljudstvo iskreno želi složnega sodelovanja vseh državljanov in se odkrito veseli, da so naposled prenehale stare politične borbe. | Odstranite irajno zobni kamen. ker je on često vzrok, da se zobje majajo in končno izpadejo. Sargov Kalodont odstrani zobni kamen, ker je edina zobna krema, katera vsebuje učinkoviti sul-foricinoleat po Dr. Braunlichu. Polagoma, ne da bi škodoval zobem, razkroji organske substance, ki tvorijo zobni kamen, S tem izgubi zobni kamen svoje oporišče, se zdrobi in se z lahkoto odstrani z 2obno ščetko. Ako redno uporabljate Sargov Kalodont, boste na najudobnejši način ohranili Vaše zobe zdrave in trdne. Proti zobnemu kamnu SHODI POSLANCA SPINDLERJA. Š m a r j e, maja. Narodni poslanec g. Vekoslav Spindler se je tudi minili teden mudil v našem srezu. V nedeljo 1. t. m. je prisotstvoval otvoritvi vinske razstave in vinskega sejma v š m a r j u. Na praznik 5. t. m. je priredil prav tam (v sokolski dvorani pri g. Habjanu v Šmarju) velik javen shod, ki se ga je udeležilo nad 3C0 kmetov in kmetskih sinov iz Šmarja in okolice in nekaj tržanov. Ril je eden največjih in najlepših shodov, kar jih je videlo Šmarje v zadnjih letih. Zborovanje je vodil posestnki g. Miha Skale, okoliški župan in predsednik začasnega sreskega odbora JRKD. Ob izredni pozornosti zborovalcev je g. Spindler v dveurnem govoru orisal položaj v državi in delo v narodni skupščini ter podčrtal potrebo organiziranja celotnega naroda, z'asti pa kmet-skega ljudstva, v veliki vsedržavni JRKD. Ker je že okrog 2C0 občanov iz okolice in trga z lastnimi podpisi prijavilo svoj vstop v organizacijo, se je na zborovanju tudi ustanovil krajevni odbor JRKD za obe občini skupno pod predsed- morda sramotili. Zato naj ubožica izgine tako, kakor bi je ne bilo več na svetu .. .* Predstojnica je obetala: «Molčali bomo kakor V spovednici. «Siroti bomo dali drugo ime ter ji nadeli redovniško obleko. Z zunanjim svetom ne bo občevala. Sestre ji bodo govorile le o rečeh, ki bodo mirile njeno domišljijo. Mir in samota bosta blažilno delovali. Nedostajalo ji ne bo ne dušne ne telesne hrane.» Vitez je bil zadovoljen. Peklenski načrt še mu je obnesel. Prevaral je redovnico z izmišljenimi podatki. Ker mu je šla na limanice, ji je podaril mošnjo denarja. Spoštljivo ji je poljubil roko ter ji zabičal pred odhodom: «Pazite, da vam ne pobegne. Tožilo se ii. bo po domu ter bo poizkušala uiti. Glejte, da ne pride tako daleč!» «To se ne bo nikdar zgodilo», mu je zatrjevala. Vrt okrog samostana je visoko obzidan. Sprehajala se bo med gredicami, dali ji bomo tudi primerno lahka delo. Kadar bo sama, tedaj jo bomo skrivaj opazovali. Dali ji bomo udobno celico z omreženim oknom. Varstvo, ki ga je slikala redovnica, je hinavcu zelo ugajalo. Preden je odšel, je še naročil: «Ne pojasnjujte nikomur ničesar; predvsem Kaj ostane tajno, kdo je siroto semkaj privedel.* Redovnica se je poslušno priklonila. Ponovno se je zahvalila za darilo ter mu želela srečno vožnjo. V potrdilo stroge molčečnosti je položila prst na usta. Zunaj ga je čakal voznik in konj je nemirno udarjal s kopiti. Vitez mu je pogladil grivo — dokaz, da se je vrnil izredno dobre volje. Kadar mu je kaj spodletelo, tedaj je robantil, da se je kar kadilo. Sedel je na voz ter se zadovoljno obliznil. Zvijača mu je uspela: njegova žrtev je pokopana pod zidovje gorskega samostana daleč od Višavja. Le iščejo naj jo in poizvedujejo, tukaj je ne bodo nikdar izsledili. Njegovo zlobno srce se je radovalo v zavesti zmage in snovalo nove načrte. VI. Po ozki beli cesti med zelenimi travniki in rodovitnim poljem je jezdil Adolf zlatogorski v silovitem diru. Spremljal ga je oblaček prahu, ki je nastajal pod konjskimi kopiti. Jezdec je bil ves utrujen in oznojen; vendar ga hladne sence niso mogle ustaviti in privabiti v svojo bližino. Hitel je nepretrgano naprej, ne meneč se za vročino. Podila ga je nevidna moč — skrb, kaj se godi na Višavju. Zakaj ga je izkušena vzgojiteljica Ililda tako nernudno pozvala? Pa da mu ni pisala Milena kakor po navadi! cTukaj ni vse v redu*, ga je nekaj begalo. ,«Mileni se j-? nekaj pripetilo.* Zaman je ugibal in premišljal. Poti iti ceste so bile prazne, ko je prijezdil pod Višavje. Nikjer ni mogel izvedeti, kaj -e je ,godi'o. Na njivah ni bilo več tlačanov. Preproste vasice so se skrivale med drevjem in molčale. Videlo se mu je, kakor da bi vsa okolica žalovala. Ves upehan je prispel pred graščino. Vratar mu je odprl vrata in odvedel konja, iz katerega se je kar kadilo. Vselej mu je prihitela naproti Milena, a danes se ni prikazala. «Kje je?» ga je strašilo. «Kaj jo je zadržalo?* . «Kaj je novega?* je vprašal vratarja. To je bilo njegovo prvo vprašanje. «Grozovita nesreča ...» je odgovoril jecljaje. Več ni mogel izpregovoriti. «Milena mrtva?* se je izvilo Adolfu iz prsi. «Še huje ...» «Kaj je litije kot smrt? Govori!* «Ne morem ...» Na dvorišču se je pojavila Hilda v žalnem oblačilu. Ko je zagledala Adolfa, je bridko zapla-kala. c-Hilda!* ji je zaklical. «K*aj vse to pomeni? Odkod ta čudna izprefliemba?* «Oh, Adolfb ga je milo pogledala. Plemič je zapazil njene udrte oči in pi^padeno lice. «Ali je res to Hilda?* je osupnil. cKornaj ji je še podobna .. .* • «Kje je Milena?* je dahnil trepetaje. «Milena, moja zlata Milena!* Hilda je sklenila roke in omagovala. Adolf jo je opiral, da se ni zgrudila. » «Povejte, kaj je z Mileno. Ali je umrla? Morda ste jo že pokopali?* <-Oh, če bi bila vsaj v grobnici — tam doli pri očetu! Kako bi bila hvaležna!* «Kje pa je?* je vprašal z bolestnim glasom. » etvom župana g. Skaleta. V odboru je okrog 20 najuglednejših občanov iz obeh občin. V nedeljo 8. t. m. je zboroval poslanec gospod Spindler v Zagorju pri Kozjem. Kljub silni nevihti z nalivom, ki je nastala prav ob času, določenem za početek shoda, in ki je trajala dolgo čez poldne ter ljudi delno zadržala v cerkvi, delno pa jih razpršila na domove, se je vendar zbralo pri županu in predsedniku tamošnjega krajevnega odbora JRKD g. Romihu toliko naroda, da so bili prostori natlačeno polni. Po svojem poročilu je imel g. poslanec še daljše razgovore z zborovalci o raznih vprašanjih, ki so jih stavili. Ker se je zborovanje zaradi nevihte zakesnilo in je trajalo do pol 4. popoldne, je moral g. poslanec shod v Prevorju, napovedan za drugo uro, od-goditi za nekaj nedelj. Nadaljnja zborovanja bodo: 2 2. t. m. zjutraj po maši na Sladki gori v šoli, popoldne v L e m b e r g u; 2 6. t. m. na praznik pri Svetem Križu in v R o g a t c u; 29. t. m. pa pri S v e t i E m i v šoli zjutraj po maši in na Sedlarjevem popoldne. * * * NARODNI POSLANEC DR. RAPE MED ŽIROVCI. Z i r i, maja. V nedeljo zjutraj se je zbralo v Sokolskem domu okrog 200 zavednih Žirovcev, ki so pazljivo sledili govoru poslanca g. dr. Rapeta, ki je podal poročilo o dosedanjem delu v narodni skupščini in o splošnem političnem položaju, Zborovalci so z medklici in s pritrjevanjem pokazali zaupanje v sreskega poslanca g. dr. Rapeta, ki je zastavil vse svoje sile v dobro svojega okrožja. Izrekli so tudi zaupnico sedanji vladi. Veseli nas, da prihajajo narodni poslanci med narod z izvršenimi dejstvi, a ne kakor za časa nesrečnih strankarskih bojev, ko so obljubljali vse mogoče in nemogoče, a ničesar storili. Prisrčno pozdravljen nas je moral g. dr. Rape takoj po svojem govoru zapustiti, ker je imel še istega dne shoda v Rovtah in na Rakeku Sledile so nato volitve novega odbora, ki je naslednji: predsednik Naglic Leopold, župan iz Žirov; podpredsednik Kavčič Ivan, posestnik in gostilničar iz Zirov; tajnik Oblak Janez, knjigovodja iz Stare vasi; blagajnik Strlič Jakob, čevljar iz Žirov; odborniki: Mrovlje Tomaž, posestnik iz Ledince; Rupert Franc, pek iz Nove vasi; Bogataj Janez, posestnik iz Sela; Grošelj Pavel, posestnik iz Dobračeve; Zakelj Vinko, posestnik iz Dobračeve; Jereb Lovro, tesarski mojster iz Račeve; Demšar Vinko, posestnik in mesar iz Stare vasi; Poljanšek Franc, čevljar iz Žirov; Se-ljak Maks, posestnik iz So vre; Kavčič Lovro, posestnik z Zirovskega vrha; Jurca Matija, posestnik iz Brekovc; Dermota Rudolf, čevljarski pomočnik iz Dobračeve; Poljanšek Jakob, avtomobilski podjetnik iz Zirov; namestniki: Mlinar Leander, čevljar iz Zirov; Demšar Jakob mL, posestnik z Zirovskega vrha; Novak Ivan, posestnik iz Račeve; Mrovlje Delfin, čevljarski pomočnik iz Dobračeve; nadzorni odbor: Kavčič Franc, posestnik in gostilničar iz Nove vasi; Hribernik Edi, šolski upravitelj iz Žirov; Blažič Ivan, posestnik in gostilničar iz'Dobračeve; dopisnik Justin Ciril, učitelj iz Zirov. Pred zborom in po njem se je priglasilo k organizaciji prav lepo število članov. Gotovo pa se bo .število članov še zelo zvišalo. Članarina se je določila na letne 3 Din. V nedeljo zvečer so se udeležili sreskega občnega zbora na Rakeku predsednik, tajnik, blagajnik in dva odbornika. Vsekakor lepo število, V soboto so se pričeli v Ptuju veliki kongresni dnevi, posvečeni našemu vinogradništvu. Zvečer se je vršil v Narodnem domu VI. občni zbor Vinarskega društva za dravsko banovino, ki ga je vodil predsednik, narodni poslanec gospod Lovro P e t o v a r. Odposlanci so obravnavali vse težnje našega vinogradništva. Živahna razprava se je razvila glede izvoznih premij, prevoza grozdja v železniških vagonih, nadalje o vinotočih, šmarnici, deviznih predpisih, cenah galice, o zemljiškem davku in o drugih zadevah. Občni zbor je med drugim sklenil, da ostane članarina za letos enaka kakor lani (do treh oralov 10 Din, za Vsak nadaljnji oral pa 5 Din). Novim podružnicam, ki so bile letos ustanovljene, se prepusti za kritje stroškov polovica članskih prispevkov. V nedeljo dopoldne je bil ob veliki udeležbi v zgornji dvorani Narodnega doma IV. vinarski kongres, ki je soglasno sprejel naslednjo resolucijo: 1.) Vinogradi spadajo samo na izrazito vino-gradne lege; ukrene naj se torej vse potrebno, da se vinogradniška površina zmanjša. Zaenkrat smatramo kot najpotrebnejšo zakonito določbo, da je na ravninah in drugih za vinogradništvo ako pomislimo na oddaljenost iz Zirov do Rakeka. Pozivamo vse narodno zavedne Zirovce, da stopijo v strnjene vrste novoustanovljene vse-državne stranke, ki je razprostrla svoje peroti od Triglava do Vardarja in ki bo vedno gledala , na blagor vsega jugoslo venskega naroda. * * * PRED VELIKIM JAVNIM SHODOM JRKD V SREDIŠČU. Središče ob Dravi, maja. Na binkoštni ponedeljek 16. t. m. bo ob 2. url popoldne v Središču v Sokolskem domu velik javen shod, na katerem bodo poročali poleg domačega narodnega poslanca g. Petovarja tudi še drugi narodni poslanci. Prijavili so svojo udeležbo narodni poslanci gg. Barle, Benko, Hajdinjak, dr. Rape, Mravlje in drugi. Shoda se udeležijo tudi nekateri hrvatski narodni poslanci. Vabimo na ta shod vse, ki se zanimajo za gospodarska in politična vprašanja. neprimernih legah opustiti vsako prenavljanje vinogradov, povsem prepovedana pa naj bo ureditev novih nasadov v takih legah. 2.) Zakon o vinu in pravilnik k temu zakonu naj se najstrože izvajata. 3.) Država in banovina naj pospešujeta v največji meri produktivno vinarsko zadružništvo. Le skupna zadružna predelava grozdja in prodaja pridelanih vin enotnega tipa moreta rešiti malega in srednjega vinogradnika. Ker pa se morejo take produktivne zadruge ustanoviti zaradi velikih stroškov le z javnimi podporami, naj se v to svrho v državni kakor tu,di banovinski proračun vnesejo primerni zneski. 4.) Zakon o pobijanju draginje naj se tudi pri vinu strogo izvaja, da ne bo preveč razlike nned ceno, po kateri vinogradnik vino prodaja, in rmed ceno, ki jo mora plačati pivec v točilnici. 5.) Pri vseh trgovinskih pogajanjih z inozemstvom naj se gleda na to, da se dosežejo čim večje ugodnosti za izvoz našega namiznega grozdja in vina. 6.) Ukine naj se vsaka carina na galico, žveplo in sploh na vsa sredstva za pokončavanje trsnih škodljivcev. 7.) Nad celotno produkcijo in nad prometom trsnih cepljenk naj se vrši najstrožja kontrola. 8.) V olajšanje hude vinarske krize naj se nakup vina za zmerno uživanje v vojski tudi Zahteve in težnje naših vinogradnikov «Ne vemo.* Njen glas je izražal strašno bolečino. «Zakaj nisem ostal doma, da bi jo bil čuval in branil! O, kako sem nesrečen!* «Milena, moja nesrečna golobica!* Povedla ga je v sobo, kjer sta se v usodni noči še zabavali z Mileno. Omahnila je od žalosti v naslafljač in ni mogla dalje govoriti. «Hilda, zakaj me mučite z molčanjem. Ali mi ne zaupate?* ji je očital. ^Olajšajte mi bolečino ... Srce mi bo izkrvavelo.. .* Pokazala mu je na mizi listič, na katerem je bila zapisana njena smrtna obsodba. Opozorila ga je na skrivnost molčanja. Plemič je prečital in osupnil: «Hilda, kdo je to napisal?* ;«Ne smem povedali*, je ponovila in mu namignila na listič, na oporoko njegove zaročenke. Prebral jo je in rekel: «Pisava je sicer njena, a se ji pozna tresoča se roka... Tu se je godilo nasilje ... Kdo se je. predrznil?* «Adolf, povedala sem, kaj me čaka, ako bi izdala .. .* ;«Ne bojte se nikogar! Jaz sem tukaj. Kar je zapisano, ni drugo kakor prazne grožnje.* «Prav za prav me veže dolžnost*, je izpre-videla, da ne sme molčati. Tudi ne, ako bi morala takoj umreti. «Morda pa je rešitel le še mogoča, ako se nemudno odpravimo na delo.. .* «To je vse, kar nameravam. Poprej pa moram vedeti, kje in kako je treba začeti. Ako Iju-iile Mileno, mi pomagajte!?: j- «Rada sem vam na uslugo. Toda, kar vam morem povedati, je malo in nepopolno .. .* «Pa vendar bolje ko nič. Povejte mi torej bre zstrahu, kako je prišlo do tega, da je Milena napravila oporoko. Kdo jo je prisilil in s kakšno pretvezo?* «Razbojniki z golim mečem.* Natančno mu je opisala ves potek usodnega večera. Navedla mu je vse podrobnosti grozovitega dogodka. Med pripovedovanjem jo je večkrat posilil jok ter ni mogla takoj nadaljevati. Silna žalost ji je vzela besedo. Naposled je prišla do prizora, kjer jo je premagala bolečina. «Mileno so odvedli*, je še povedala in omedlela. «Kam so jo odvedli?* Plemič je kar priskočil, tako ga je zabolelo. «Ne vem*, je počasi nadaljevala. «Ko sem se zavedla, sem bila sama.. .* Hilda js govorila po tihem, da se je komaj razumela. «Sreča, da niste umrli od strahu*, je govoril plemič poln sočutja. «Milena, Milena! Koliko si morala prestati!* ^Pomislite, pa še ponoči ob enajsti uri! Osk: bnik je bil s hlapci na Pristavi.. .* 'cčudno.* Plemič ni mogel razumeti. «Kako so prišli lopovi na dvorišče? Kdo jim je odprl vrata?*: iNeznanec je prevaral vratarja, češ, da prodaja zdravilna zelišča. Nato ga je omamil., ,*. , malce zaničljivo pove Kotnik, «da ji je stari ženina pregnal. «Zenin njen da je bil?* izbuli Mina oči. Zalka pove, kako sta bojda bila domenjena, da kakor danes pride snubit. «Ali ji je zaspala?> se medtem v izbici ozre mati po hčeri, ki jo spričo vsega, kar čuje, muči silna bolečina. «Kar brez skrbi, mati Tršarjeva*, prikima Cinclja, a gospodinja po prstih odide, češ: «Moram iti pogledat, kako se kaj kuha.* Cinclja zaklene vrata za njo in sede k dekletu na posteljo: «Nič ne maraj!* Zinka pogleda. Čisto motne oči ima. «Kaj mi je storiti ?» se ji tresejo ustnice. «Premagaj se in potrpi b se ji tresejo ustnice. «Premagaj se in potrpi!* šepeče gostačka. *Ta te ni bil vreden. Saj še ni vseh dni konec!* Dekle gleda, si grize ustna in je naenkrat rosno po obrazu. Vesti, ki jih čuje, so vedno strašnejše. Da bi jo bil res tako brezmejno varal in na tak način teptal njeno ljubezen? «Zame ni pomoči», se zagleda skozi okno. Cinclja jo boža in gleda in gladi in ljubkuje kakor dete. Tik nad obraz se ji skloni in sika šušljaje: «Potrpi, rožica, ko vidiš, da sem jaz pri tebi! Dokler imaš mene, še vse lahko uravnamo.* «Samo smrt bo vse uravnala. «Potrpi! Zate je dovolj ženinov. Samo inig-reš! Ali si ob pamet? Ti nisi kriva, otrok ne bo kriv: očeta mu je treba najti.> Zinka začuti bodljaj in se hoče odmakniti, toda zaman: ženska jo je ukltnTa! Bolestno in z neznatnim odporom, a že čisto brez studa misli za Cincljo: «Očeta mu je treba, očeta, da ...» Potlej vzdihne: «Cinclja...» Ženska ji ne da govoriti. «Nič ne premišljuj! Medve sva hoteli dobro, Bog spet drugače*, sklene roke in zavije oči. «Bog je hotel?* se čudi Zinka. «Čemu?* Cinclja zmaguje: «Kdo naj ve, kako je vse to! Določeno je človeku: usoda je taka. Zakaj plane včasi iz višine kragulj in vzame piščetom mater? Ali veš ti? Ali vem jaz? Krivi nisva medve, samo to veva.» Nato ji nalahno privzdigne glavo z desnico: «Name si bila jezna?* Dekle skriva oči. «I\ar povej!* Bala sem se vas», zadrhti Zinka. «Se me še bojiš?* Zinka pogleda: «Ne vem. Mogoče. Danes me je vsega strah.» Nato Cinclja: «Vidiš, meni je že včeraj nekaj reklo, kaj bo. Rada bi bila govorila s teboj, pa si se mi izmaknila. V srcu mi je dejalo, a nisem potlej Neprijetni duh v ustih preprečite z grgranjem z odlično Chlorodont ustno vodo. Poskus Vas bo prepričal. Steklenica 16 Din. Kratke vesti = Vlada bo brezpogojno držala dinar na sedanji vrednosti. Društvo bančnih zavodov dravske banovine je poslalo časopisom: «G. finančni minister je 4. t. m. sprejel predsednika Društva bančnih zavodov dravske banovine, generalnega ravnatelja g. dr. Ivana Slokarja, in mu pri tej priliki odločno izjavil, da je bojazen pred inflacijo v Jugoslaviji brez vsake podlage. Kraljevska vlada inflacije niti v najmanjšem obsegu ne bo dopustila in bo brezpogojno držala dinar-s-ko valuto na mednarodni vrednosti, ki ustrezal kritju v zlatu in devizah, določenemu v zakonu o denarju. Obenem je g. minister pooblastil predsednika g. dr. Slokarja, da sme to njegovo izjavo vsakomur sporočili in tudi objaviti. Ta najodloč-nejša izjava finančnega ministra je ze!o dragocena in bo obvarovala veliko število ljudi pred občutnimi izgubanui, kakršne' so že pretrpeli tisti, ki so iz same bojazni pred inflacijo plačevali za nepremičnine in drugo blago visoko pretirane cene.* = Iz dravske banovine smo lani izvoisili 1600 vagonov jabolk. «Glasnik zavoda za pospeševanje zunanje trgovine* objavlja v svoji najnovejši številki podatke o izvozu sadja. Ti podatki so zlasti zanimivi zaradi tega, ker so za glavne vrste sadja, ki ga izvažamo, ločeni po banovinah. Iz objavljenih številk vidimo, da pride pretežni del lanskega izvoza jabolk na dravsko banovino. Skupni izvoz jabolk je lani znašal 1887 vagonov, od tega je odpadlo na izvoz iz dravske banovine nič manj kakor 1600 vagonov. Pri izvozu ostalih vrst sadja pa naša banovina ne prihaja v večji meri v poštev. Grozdje se izvaža skoro z malimi izjemami le iz dunavske banovine (230 vagonov). Prav tako pride na to banovino pretežni del našega izvoza orehov, namreč 475 vagonov od skup, nega izvoza 600 vagonov. Pri izvozu svežih če-špelj pa je na prvem mestu drinska banovina, mnogo pa se češpelj izvaža tudi iz dunavske in vardarske banovine. Izvoz hrušk ni bil pomemben. Izvoženih je bilo 125 vagonov, od tega 80 vagonov iz vardarske banovine in 100 vagonov ia dravske banovine. = Na letošnjem XII. velesejmu v Ljubljani od 4. do 13. junija bo zopet zastopano naše po- marala siliti za teboj, ker sem vedela, da si jezna. Vzlic temu me je skrbelo; kajti, Zinka, jaz sem ti sproti vse odpustila.* «Čudno», misli dekle in že prav za prav to: ni več misel, ampak togo občutje popolne nemoči. -1 Cinclja jo poljubi na oznojeno čelo, nato pa se izgubi mladenka v brezčutno spanje. Gostačka se splazi iz izbice in se pridruži onim na dvorišču, ki še vedno govorijo zgolj o Parapatu, Meti in o nerodnem Jerebu. Nekaj časa poslušaj potlej stopi h gospodinji v kuhinjo in pove, kako je z dekletom. «Bom že prišla kaj pogledat*, se hoče na' kratko posloviti, a Tršarica ima še stotero vprašanj, ki jih prepodi šele Dolfe, ko pritrka v kuhinjo: «Ga že peljejo v Golševo!* «Kam?* hiti gospodinja venkaj-in s tokom zbrane gruče na tnalo, odkoder je videti na cesto. Na senenem vozu, obloženem z vejevjem, leži v rjuhe zaviti ponesrečenec. Spredaj sedi lajnar-jev hlapec, zadaj orožnik. Nikogar ni, ki bi prižgal vsaj eno samo svečico, nikogar, ki bi v žalosti stopal za vozom, samo pri podružnici jokajo zvonovi. Medtem ko je vse zaiverovano v prizor na cesti, se Cinclja kakor gosenica izlušči iz gneče in hiti v bajto. Gostačka je bila uverjena, da jo pride Jere-. bovka prosit pomoči. Jela je hlastno prebirati pismo, ki ga je bila ukradla Zinki. Zdaj je razumela dekletovo veselost zadnjih dveh dni, a Parapatu se je čudila. Ali je bflo pisarče res / hištveno mizarstvo v širšem obsegu. Pohištveni mizarji iz Ljubljane, Št. Vida in Vižmarij pri Ljubljani in ostalih krajev Slovenije bodo imeli priliko pokazati svoje zmožnosti in napredovanje v izdelovanju pohištvenega mizarstva. Razstava bo nudila vsakomur možnost, da zadosti vsem svoji; i zahtevam na polju umetnosti in solidnosti, ker bo razstavljeno blago po kakovosti prvovrstno, cene pa primerne. = Vinski zakon in kletarski vedež. Andrej Žmavc, ravnatelj vinarske šole v pokoju in vršilec dolžnosti kletarskega nadzornika dravske banovine v Mariboru, je izdal knjigo «Vinski zakon in kletarski vedež*. Knjiga vsebuje zanimiv uvod, ki navaja razmere v našem vinarstvu in kletarstvu, nadalje, zakaj se lani v naši banovini ni izdalo splošno dovoljenje za slajenje mošta. V devetih mesecih lani (od 1. aprila dalje) je bilo v naši banovini 76 tožb zaradi nad 100.000 hI oporečnih vinskih proizvodov. Nadalje vsebuje knjiga celoten zakon o vi iu s strokovnimi pojasnili in pravilnik za izvrševanje zakona o vinu. Naposled ima knjiga celo vrsto strokovnih razprav, med katerimi navajamo: «Samorodnice najhujše zlo», «Kletarjenje po vinskem zakonu*, 'cVinske bolezni in napake», «,Sodi, klet in usu-£ek*, cCiščenje ali bistrenje vina*, priredi na binkoštni ponedeljek v društveni dvorani materinsko proslavo. Šolska deca uprizori igrico s petjem «Potoček» in deklamacije, Bralno društvo pa lepo igro «Mati in sin». Ker bo prireditev zelo lepa, vabimo vse k obilni udeležbi. Najlepši majski izlet bo, če pridete vsi na to prireditev k Veliki Nedelji. Začne se ob 15. uri. Vstopnina prosta. ŽELIMLJE. (S m r t n a k o s a.) Smrt je imela zadnje dni pri nas obilno žetev. Zavratna jetika nam je ugrabila podžupaua in predsednika krajevnega šolskega odbora g. Ivana Hribarja. Pokojnik zapušča šest nedoraslih in nepreskrbljenih otročičev in 86 let staro mater. Sirote so sedaj brez staršev in žive v veliki revščini. — V četrtek 5. t. m. smo položili k večnemu počitku na tukajšnjem pokopališču v valovih Krke pre-minilega dijaka novomeške gimnazije Cirila Rusa. Pogreba se je udeležilo zelo številno občinstvo in celokupna šolska mladina z učitelj-stvom. Nesrečni deček je preživel svoja mlada leta v naši vasi in pcsečal tukajšnjo osnovno šolo. Bil je prijazen in vesel deček. Priljubljen je bil pri vseh, posebno pa med šolsko mladino. Ob odprtem grobu se je poslovil od njega z ganljivim govorom tukajšnji šolski upravitelj g. Andrej Flajs. — V torek 3. t. m nas je zapustil za vedno sivolasi Truški oče Jožef Mikolič. Bil je dober gospodar in blag mož. Dosegel je osemdeset let. — Vsem pokojnikom blag spomin! Ijene , posebno pa ljubkim slovenskim dekletom: čop Janko (Spodnje Gorje pri Bledu), Plavček Franc (Sv. Florijan pri Rogatcu), Strmecki Jožef (Bizeljsko), Srebot Josip (Gober-nik pri Mariboru), Majcen Jožko, (Sv. Tomaž pri Ormožu), Vršnjak Vencelj (Rečica ob Savinji) in Čretnik Pavel (Krašnja). Zaječar. Vesele binkošti žele slovenski fantje vojaki vsem slovenskim fantom in dekletom in sorodnikom: Mihael Hotko, Janez Grame, Janez Kramer in Janez Dobravec. Binkosfni pozčraui Maribor. Želimo vsem bralkam in bralcem zabavne binkoštne praznike vojaki, služeči pri motornobiciklističnem bataljonu: Kužner Andrej, Medved Alojz, Okrošk Jože in Strašek Jože (Rogaška Slatina). Ptuj. Zdrave binkoštne praznike želijo slovenski fantje pontonirji, ki služijo v Ptuju: Kel-ner Štefan (Stanetinci), Tomažič Jožko (Vitan), Prosnik Stanko (Središče ob Dravi). Ruše. Čitateljem in čitateljicam «Domovine> želita vesele binkoštne praznike žandarmerijska kapi a rja Franjo Lončarič in Milan Ivoševič. Djakovica. Slovenski fantje, službujoči pri mitraljeski četi v Djakovici, želijo vesele binkoštne praznike vsem bralcem in bralkam ^Domovine-: Duh Alojzij (Št. Jernej), Gabron Alojzij (Bizeljsko), Zorko Karel (Raka), Rebernik Franc (Bizeljsko), Fijolič Jože (Bizeljsko), Bogo-vič Ivan (Sromlje), Horvatič Anton (Dobova), Romih Anton (Zagorje), Polšak Anton (Pre-vorje), Seničar Anton (Sevnica), Pavlič Jože (Polje), Šket Ivan (Loče), Dornik Jože (Lesko-vec pri Krškem). Kragujevac. Slovenski fantje, služeči kadrski rok v artilerijskem polku, žele vesele binkošti bralcem in bralkam «Doniovine»: Josip Zemljak (Stolovnik pri Rajhenburgu), Franc Rezec (Raj-henburg), Josip Šoln (Spodnji Leskovec pri Rajhenburgu), Janez Jug (Sv. Jurj), Vinko Medved (Polšnik pri Litiji), Maks Uhan (Vesela gora pri Mokronogu), Albin Vidmar (Litija), Miloš Vovk (Zagorje), Franc Potokar (Višnja gora), Franc Kebar (Št. Janž), Franc Pire (Tržišče), Anton Kolman (Sevnica), Miha Centrih (Zagorje), Franc Kočevar (Škocijan) in Sotler (št. Janž). Veliki Bečkerek. Slovenski fantje orožniki, raztreseni po dimavski banovini, a zdaj zbrani v orožniški šoli v Velikem Bečkereku, pošiljajo pozdrave za binkošti vsem čitateljem priljub- * Prijazne binkošti vsem bralcem in bralkam «Domovine»! * Materinski dan. Nedelja 8. t. m. je bila po vsem svetu posvečena materi in njenemu materinskemu poslanstvu. Tudi pri nas so bile prav povsod prisrčne materinske proslave, združene marsikje z dobrodelnimi prireditvami. Zlasti v današnjih trdih časih so take proslave zelo potrebne, da se v mladini uveljavijo blažja čuvstva in da se utrdi v njih hvaležnost do matere. * Okrepitev dinarja. Beograjsko «Vreme» objavlja naslednje zanimivo poročilo iz Curiha: V borznih krogih pripisujejo posebno važnost okrepitvi, ki jo kaže dinar v zadnjem času, ko se je njegov tečaj na curiški bor/i dvignil od 8-95 na 9-05. Tudi na novi višini je tečaj ostal nadalje čvrst, kar je tem bolj značilno, ker kažejo tečaji drugih deviz, zlasti dolar, precejšnjo slabost. Okrepitev dinarja pripisujejo povečanemu povpraševanju po dinarski devizi, ki se je pojavilo tudi kot posledica sklenjenega klirinškega sporazuma med Švico in Jugoslavijo. Nič manj ni na okrepitev vplivalo dejstvo, da so se švicarski finančniki in borzniki prepričali, da v Jugoslaviji nihče noče inflacije v kakršnemkoli cilju. Ugodno vpliva tudi okolnost, da Jugoslavija redno in točno izpolnjuje svoje obveznosti v inozemstvu za zunanja posojila in da jugoslovenska vlada ni zahtevala olajšav ali odložitve tekočih vsakoletnih obročnih plačil, dočim so nekatere druge države zahtevale in dobile take olajšave. * Prepoved nadaljnjih Koroščevih proslav. «Jutro» poroča: V nedeljo se je vršila v «Unionu» v Ljubljani javna proslava 60Ietnice bivšega ministrskega predsednika g. dr. Antona Korošca. Banska uprava jo je dovolila, ker je prireditveni odbor odločno izjavil, da «na kake politične demonstracije nikakor ne misli in jih bo ljudem tudi odsvetoval, ker mu je na tem, da se morejo v redu izvršiti proslave tudi drugod po deželi». Predsednik pripravljalnega odbora je celo sam osebno prevzel razdeljevanje in prodajo vstopnic za proslavo v Ljubljani v svoji pisarni ter imel po zaupnikih pri vhodu v proslavno dvorano točen pregled vseh udeležencev. Kljub temu pa je pri proslavi nekaj desetin povabljenih udeležencev provzročilo izgrede in pozivalo na izpade, ki so v nasprotju z danim jamstvom in tudi niso v skladu z obstoječimi zakoni in iskrenim čuv-stvovanjem naroda. Ker se je s-tem kalil resnični pomen proslave in se je pokazalo, da pripravljalni odbor ni zmožen izpolniti svojega jamstva, je kraljevska banska uprava prepovedala vse na-daljne tozadevne prireditve. * Važne olajšave za savinjske snlavarje. Narodni poslanec za gornjegrajski srez g. Rasto Pustoslemšek je izposloval za splavarje v Gornji Savinjski dolini vozne olajšave na železnici, ki so jih uživali do leta 1928. in so jim bile odvzete, ko je bil ministrski predsednik dr. Anton Korošec. Ministrstvo za promet je namreč z odlokom od 21. aprila letos dovolilo splavarjem Kako postanem dober godbenik. To brezplačno knjižico pošlje tovarna glasbil MEINEL & IIEROLD v Mariboru Št. 104-B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali iz-vežbanemu godbeniku. Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnico! polovično vožnjo po železnici na povratku. Vsak splavar pa mora imeti osebno legitimacijo s fotografijo, ki jo overi občina in potrdi železniška direkcija. Legitimacija velja za 32 voženj. j, * Sprejem v banovinsko kmetijsko šolo na Grmu. Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu razpisuje sprejem učencev v pripravljalni tečaj in podaljšuje rok za vlaganje prošenj do 15. t. m. V pripravljalni gospodarski tečaj, ki se začne 1. junija in bo trajal do 15. oktobra, se sprejme 20 učencev. Pogoje za sprejem smo že objavili. * Ljubljanska radijska postaja se dobro čuje v Južno Ameriko. Radijski časopis piše, da so bili poslušalci ljubljanske postaje v Južni Ameriki nedavno zadivijeni nad polnozvočnostjo te sijajne jugoslovenske postaje.' Celo na Fayerlandskih otokih, kakor poročajo ondotna poročila, se ljubljanska postaja razločno sliši. Pravkar se tudi vrše pogajanja z g. dr. Ma-xom Jordanom, ravnateljem National Broad« casting Co. v New Yorku, in med jugosloven-* skimi postajami za medsebojno izmenjavo pro* gramov. Izmenjava bi se vršila ali s pomočjo trgovinskega kabla ali pa s pomočjo ženevske postaje, ki bi naš program oddajala ameriškim postajam v New Yorku s pomočjo kratkih valovi Radio bo na ta način le še poglobil zveze med Jugoslavijo in njenimi izseljenci v Ameriki. ji * Banovinska podkovska šola v Ljubljani se je preselila iz sedanjih prostorov na Poljanski cesti v banovinsko žrebčarno na Selu (Zaloška cesta). -i * Smrt starega umnega vinogradnika. Na Brezovici pri Mokronogu je vinogradi! in sadjaril stari France Kolar, mož obilnih izkušenj. Dne 3. t. m. bi praznoval 811etnico, a je že nekaj dni prej preminil. Rodil se je v Ponikvah pri Trebnjem. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu in Ljubljani, Nato se je naselil pol ure od Mokronoga na prijazni Brezovici in se popolnoma posvetil zemlji. Njegov skrbno negovani vinograd je rodil prvovrstno vino. V prostem času se je' pokojnik posvečal knjigi. Kot zelo izobražen kmet je bil dober svetovalec svojim sosedom^' * Do 20. t. m. je še čas, da se prijavite za brezplačen izlet z ladjo po morju s Sušaka na otok Krk. Izlet priredi Sveta vojska zadnjo nedeljo maja ob priliki vsakoletnega romanja na Trsat. V soboto 28. t. m. zjutraj bo vozil posebni vlak iz Ljubljane in iz Maribora, ki bo sprejemal udeležence na vsaki postaji. Izkaznice za polovično vožnjo po železnici so po 40 Din. List «Pre-porod», kjer so vsa nadaljnja pojasnila, se pošlje vsakomur zastonj. Pišite takoj na naslov: Sveta vojska, izletni odsek, Ljubljana, Dunajska cesta št. 17. * Po nesreči je ustrelil v Ljubljani gimnazijec osmošolec Vito Zupan svojega tovariša sedmo-šolca Fedorja Senekoviča, ko sta bila oba na obisku pri gojenki 3. letnika učiteljišča Vandi Hor-vatovi. Zupan se je igral z revolverjem, o katerem ni vedel, da je nabasan. * O levški avtobusni nesreči, ki je zahtevala lani 10. decembra 13 smrtnih žrtev, ker je zdrobil savinjski vlak celjski mestni avtobus, se je vršila minilo sredo razprava proti šoferju Francu Bučarju pred celjskim sodiščem. Upoštevajoč vse olajševalne okoliščine, je sodišče obsodilo šoferja na tri mesece zapora. \ * Smrtni skok žene z voza. V Mostah pri Ljubljani se je pripetila huda nesreča. Posestnik Ivan Peterka iz Laz pri Ljubljani se je pripeljal v spremstvu svoje žene z vozom v Ljubljano po nekih opravkih. Ko se je vračal skozi Vod mat v Moste nazaj proti domu, se je plašljivi konj ustrašil avtomobila, zaradi česar je žena, 251etna Frančiški, stopila z voza in hodila nekaj časa peš ob vozu, dočim je mož obsedel na vozu. Konj se je kmalu pomiril in je tinto žena zopet prisedla k možu. Na Zaloški cesti pa je privozil nasproti neznan avtomobil in razdraženi konj je pričel spet divje poskakovati, žena je takrat nenadno v strahu spet odškočila z voza, a je padla tako nesrečno, da je obležala na mestu. Prestrašeni mož je konja le s težavo pomiril, medtem pa so se zbrali na kraju nesreče že drugi ljudje. Nekdo je skočil k bližnjemu telefonu in pozval reševalni avto. Nezavestno ženo so takoj prepeljali v bolnišnico, a nesrečnica je pred vrati izdihnila. Zdravnik je ugotovil, da si je Peterkova pri padcu zlomila tilnik. * Tragika težavnega splavarskega poklica. Te dni je bil v Krškem Florijanov sejem, ki je privabil posebno mnogo splavarjev. Vzdolž obrežja so stali splavi savinjskih mornarjev. Vsak izmed njih dobro pozna krški most, ki je zahteval že mnogo žrtev. Tako je tudi ta dan postal žrtev pilotov krškega mostu preizkušen splavar, gospodar, po domače Beštelak iz Okonjine pri Mozirju. Gospodar splava Beštelak je s svojim krmarjem nadaljeval vožnjo proti Brežicam. Usodno je bilo to, da sta s krmarjem izbrala prehod pod krškim mostom pri pilotih ob desnem bregu in ne, kakor ga splavarji običajno uporabljajo, pri levih pilotih. Ob desnem bregu dela Sava brzico, ki je fcplavarjem skrajno nevarna. Tok Save je gnal splav proti oddaljenim pilotom, splavarja pa sta ga naravnala proti bližnjim. Zgodilo se je, da Je prvi del splava, na katerem je bil krmar, srečno prešel prehod, že v naslednjem trenutku pa je brzica pritisnila zadnji del splava z močnim sunkom ob pilot, da se je razbil, gospodarja Beštelaka pa je vznak vrglo v valove. Dasi nekoliko omamljen po udarcu, je Beštelak sredi raz-divjanih valov še plaval in prišel med prednji in zaostali drugi del splava. Krmar z odtrganega splava mu je v vsej naglici priskočil na pomoč z desko, katere se je Beštelak še oprijel, jo pa že v naslednjem trenutku izpustil in izginil pod valovi. Medtem je priplaval na mesto tudi razbiti del splava, ki je nesrečnika pokril, da jQ bila rešitev nemogoča. * Izginili so brez sledu. Posestnica Terezija Uršičeva s Srebrnika pri Sv. Petru pod Svetimi gorami je prijavila oblaštvom, da je izginil od doma po manjšem domačem prepiru njen 451etni mož Matija, ki je srednjemočne postave, okroglega rdečega obraz?, črnolas in ki je nosil črn klobuk, rjavo obleko iii čevlje na zadrego. Prav tako ■je prijavila posestnica Karoliua Babičeva z Resice pri Laškem, da je že v novembru lan iizginil brez sledu njen 471etni mož Blaž, ki je srednje postave, podolgovatega obraza, ima velik nos, slabe, črne prednje zobe, črne oči in velike sive brke, oblečen pa je bil v rižasto obleko, črn klobuk in nosil je močno podkovane čevlje. — Pri nekem posestniku v okolici Velike Nedelje se je oglasil v začetku aprila lSletni delavkin sin Franc Koroša iz Gabrja pri Celju, ki je pobegnil z doma 28. marca letos. Pri posestniku je ostal do 21. aprila, ko je zopet pobegnil brez sledu. Deček je visoke, šibke postave, črnih las in črnih oči, podolgovatega obraza in nosi rjavkasto obleko in rjave čevlje-gojzerje. — Vajenec pri brivcu g. Liscu v Trbovljah, Stanko Šober iz Braslovč, bi bil v kratkem postal pomočnik. Te dni zvečer je odšel iz delavnice in spremljal domov neko mojstrovo vajenko. Drugi dan so našli na savskem mostu njegovo čepico in še nekatere predmete, ki jih je imel pri sebi, poleg pa je ležalo pismo, iz katerega je razvidno, da se je mladenič bavil s samomorilnimi mislimi, V pismu se je poslovil tudi od matere. Ali je Šober res izvršil samomor ali pa je odšel kam drrgam, se še ni moglo dognati. * Smrtna nesreča vojaka novinca. V ponedeljek ob tri četrt na 9. se je na osebnem kolodvoru na Zidanem mostu pripetila huda nesreča. y neposredni bližini perona je bil do smrti povožen vojaški novinec Miha Slopšek iz Brezinj. V teh dneh odhajajo naši fantje k vojakom. Iz krajev ob Posavju so se poslavljali fantje v ponedeljek in odhajali v spremstvu občinskih mož z osebnim vlakom, ki vozi zgodaj zjutraj iz Zagreba proti Ljubljani. V Brežicah je vstopila na ta vlak večja skupina fantov, med njimi tudi Slopšek. Vsi so bili židane volje, najbolj razposajen pa je bil Slopšek. Novinci so na Zidanem mostu izstopili. Tu jim je postaja dala na razpolago več udobnih osebnih vagonov, v katere so fantje vstopili. Ko so sprevodniki vsa vrata va- gonov zapahnili, je stroj vozove potegnil proti Hrastniku. Vožnjo vagonov proti Hrastniku je opazil Slopšek, ki se je iz neznanega vzroka zamudil na peronu. Pogual se je s perona za vlakom. Več železničarjev ga je izkušalo s klici iu tudi dejanski zadržati, toda Slopšek se je vsem iztrgal in je tekel ob vlaku, da skoči nanj. Tedaj pa se je spotaknil in padel tako nesrečno pod zadnji voz, da mu je šlo zadnje kolo čez trebuh. Vsaka pomoč je bila zaman in je mladenič v nekaj minutah izdihnil. Nesreča je vsekakor posledica preveč zaužitega alkohola. Slopšek v vinjenosti ni ubogal železničarjev, kar je plačal s svojim mladim življenjem. Nepojmljivo pa je dejstvo, da vinjenim tovarišem ponesrečenca ni segla ta strašna nesreča do srca. Fantje so dalje rjoveli in prepevali, kakor da se ni zgodilo nič posebnega. Tej neverjetni brezsrčnosti je pač edini vzrok alkohol, ki zastruplja našo mladino. * Tri nesreče v Selški dolini. Mirne prebivalce Selške doline so močno presunile tri hude nesreče. Bridka usoda je najprej posegla na dom posestnika Tolarja v Zalem logu. Lani mu je požar uničil malone vso domačijo z gospodarskimi poslopji vred. To je mladega in čvrstega gospodarja tako potrlo, da je postal ves zamišljen. Bržkone v popolni duševni potrtosti si je sam končal življenje. Našli so ga obešenega. — Huda nesreča se je primerila uglednemu trgovcu in posestniku g. Žbontarju v Rudnem pri Dražgošah. Dasi sta roditelja posvečala vso pažnjo svojemu otroku, petletnemu edincu, je hotela usoda drugače. Ko so Zbontarjevi za nekaj trenutkov pustili otroka samega, se je napotil k bližnji škarpi in padel v vodo. Ko deteta ni bilo od nikoder, so ga pričeli iskati, dokler niso našli trupelca v nizki vodi. — Tretja žrtev nesreče je postal neki voznik, uslužben pri industrijcu Heinricharju na Trati pri Škofji Loki. Voznik je prišel pod voz in so mu kolesa šla čez obe nogi. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico. * Čuden samomor. V nedeljo zjutraj po prihodu vlaka, ki vozi proti Ljubljani, so opazili potniki v Trbovljah v Savi precej daleč od brega nekega mladeniča in so najprej vsi mislili, da je to kak posebno utrjeni zgodnji kopalec. Nekateri so pristopili bliže, mladenič pa jim je klical iz vode, naj se ne brigajo zanj, ker se hoče utopiti. Ko se je nekdo približal, da bi mu pomagal iz vode, se je mladenič pognal med valove, ki so ga odnesli. Nekajkrat se je še pokazal na površju, potem pa je izginil. Nekateri izmed gledalcev so spoznali v njem Trboveljčana Ivana Komata, ki je prišel kot vojak na dopust. Komat je bil znan kot miren in trezen mladenič ter si nihče ne more razložiti, kaj ga je gnalo v smrt. * Neurje v Slovenskih goricah. Nad Mariborom in Slovenskimi goricami se je v nedeljo popoldne nenadno potemnilo nebo in med viharjem in bliski se je vlila strašna ploha. V Mariboru in okolici je napravil vihar mnogo škode; pometal je opeko s streh, polomil vejevje na drevju, vendar je kmalu ponehal. Mnogo huje se je razbes-nel po Slovenskih goricah, zlasti okrog Sv. Antona in okoliških holmov. Raz antoirovsko župno cerkev je odnesel polovico opeke. Kozolci in šupe so se ponekod zaman upirali sili viharja in so se naposled s hreščanjem in pokanjem tramov vdali ter se sesuli na kup. Najhuje pa je trpelo ubogo sadno drevje, ki se je nahajalo baš sedaj v najlepšem cvetju. Drevesa so izruvana in razmetana križem, druga so oropana najlepših vej, tla pa so pokrita s cvetjem. Od vseh strani sti-skanega kmeta je zadela sedaj še vremenska nesreča. * Toča je zbila setve in nasade v Beli Krajini. V nedeljo okrog 11. je zadela mesto Črnomelj in njegovo okolico velika nesreča. Izza Vi;:ice so se pripodili ogromni črni oblaki, ki so se razprostrli nad vso Belo Krajino. Med grmenjem in bliskanjem je nastal na mah strašen naliv. Začela je padati gosta in kakor orehi debela toča, ki je obupanim kmetovalcem uničila vso setev in okle-stila vse sadno drevje. * Nevaren nočai požar. V noči na 2. t. m. je nasfal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Izidorja Zefrajnka v Maclju. Poslopje je imel v najemu posestnik Jernej Vavpotič. Požar je uničil poleg gospodarskega poslopja stanovanjsko hišo, svinjake in kolarnico. Ker je bil močan veter, poslopja pa so bila krita s slamo in zgrajena pretežno iz lesa, je vse zgorelo do tal. Najemniku Vavpotiču je požar uničil tudi nekaj premičnin. Ogenj so pogasili sami vaščani, ker nimajo nikakega gasilnega društva. * Huda nesreča na morju. V Kaštelanskem kanalu se je prevrnila v bližini rtiča «Lora» jadrnica, na kateri se je »vozilo enajst oseb, od ka- , terih so tri našle smrt v valovih. Med utopljenci je tudi Slovenec Ivan Škrinjar, po poklicu natakar. Trupel utopljencev še niso našli. * Starec-požigalec pred sodniki. Pred ljubljanskim malim senatom se je zagovarjal Jože Ka-lan, rojen 1875. leta v Vevčah. Mali senat ga je lani obsodil zaradi požiga na tri leta robije. Njegov branilec pa je prijavil na stol sedmorice v Zagrebu revizijo, češ, da prvo sodišče ni vpošte-valo njegovoga predloga, naj Kalana preiščejo sodni psihiatri. Stol sedmorice je razveljavil prvo sodbo in odredil ponovno razpravo. Sodna psihiatra sta spoznala Jožeta Kalana za duševno nekoliko omejenega in zato po zakonu za požig manj odgovornega. Po kratki razpravi je mali senat Jožeta Kalana obsodil na osem mesecev zapora in nato za nedoločen čas v očuvalni zavod. Kalan je zanetil ogenj pri svojem zetu Ivanu Dovču v Slapah pri Devici Mariji v Polju. * Nenadna smrt mladeniča. Nedavno zvečer se je napotil iz Celja v Zavodno in nato po stopnicah na Jožefov hrib, kjer je hotel obiskati pod-starosto JGZ g. Verrgusta, 271etni posestnikov sin Ivan Pegan z Zbelovega pri Poljčanah, ki je prispel v Celje nabirat darove za zbelovško gasilno društvo. Ko je prispel na vrh stopnic, se je brez besede zgrudil nezavesten na tla. Mimoidoči so poklicali reševalno postajo, vendar pa reševalci, ki so bili v nekaj minutah z avtomobilom na mestu, niso mogli nič pomagati. Pegam je bil že mrtev, ker ga je zadela srčna kap. * Nesreča sejmarjev. Te dni so se vračali z vozom s sejma v Žužemberku proti Novemu me- * stu novomeški sejmarji, med njimi Anton Feri, njegova žena Ivana, Tilka Travizanova in Roza-lija in Marija Vidmarjevi. Ko je mladi voznik Josip Murgelj iz Daljnega vrha privozil komaj dva kilometra daleč iz trga proti Dvoru, je voz zadel z vso silo na strmem ostrem ovinku z zadnjimi kolesi v obcestni kamen in se prevrril. Pri padcu so se vsi sejmarji več ali manj poškodovali, najhuje pa sejmarka, 171etna Ivana Ferijeva, na katero so padli težki zaboji in ji poškodovali hrbtenico. Ponesrečencem, ki so se vsi onesvestili, je nudil prvo pomoč žužemberski okrajni zdravnik dr. Albin Smola. * Nesreča z električnim tokom. Nedavno je poslovodja novomeške elektrarne tvrdke «Novo-bor», g. Viljem Sedej, poslal svojega vajenca, 181etnega Josip Meznaršiča, na Režkovo cesto, da bi tamkaj na kegljišču popravil neko malenkost na elektrovodu. Vajenec je splezal na drog iu pričel delo. Nesreča pa je hotela, da mu je na nogi železna plezalka naenkrat odpovedala, zato se je fant v strahu pred padcem ves zmeden oprijel elektrovoda. Tok ga je tako pretresel, da se je onesvestil in obvisel na drogu le na varnostnem pasu. Ljudje, ki so videli ta prizor, so obvestili g. Sedeja, ki je takoj prihitel na mesto in s pomočjo prisotnih snel ponesrečenca z droga. Pozvani zdravnik dr. Polenšek je odredil po-nesrečenčev prevoz v bolnico. Med potjo je pričel nesrečnik besneti in divje vpiti, da so ga njegovi spremljevalci komaj obvladali. Sicer pa je mladenič že izven življenske nevarnosti. * Ljubavna žaloigra in nesreča. V Koičevju se je te dni dogodila velika ljubavna žaloigira. Josip Ledenik, doma iz Kočevja, je gojil ljuba.vno razmerje s Franjo Gabrovo, doma iz Mozljat pri Kočevju. Razumela sta se že daljšo dobo;, zadnje čase pa so med njima nastala nasprotja.. Napeto razmerje se je usodnega dne žalostno ztaključilo 'in je Josip Ledenik ustrelil Franjo Gabjrovo tik pod srce. Močno krvavečo Franio Gabrovro so na- ložili na avto, ki jo je jadrno prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Tu pa je bil sprejem odklonjen, ker je ranjenka med potjo že izdihnila. Isti avto je prepeljal v bolnišnico še neko drugo ranjenko, in sicer 261etno Hildo Jurjevičevo iz Mozlja. Njen mož, ki je orožniški narednik, je snažil puško, a se mu je po nesreči sprožila in je krogla njo zadela v roko. * Žalosten dogodek se je odigral v noči na nedeljo v Bačkovi pri Ščavnici. V omenjeni vasi živi vdova Magdalena Ješovnikova skupno s svojim sinom Janezom. Pri Ješovnikovi je služil za hlapca Jožef Belci. Med hlapcem in vdovo se je razvilo razmerje, kar je sina zelo bolelo. Med hlapcem in domačim sinom so bili zaradi tega prepiri na dnevnem redu. Sin se je trudil, da bi hlapca, ki je tako samolastno nastopal ter gospodaril na njegovem domu, izpodrinil pri materi, toda bilo je zaman. Minilo soboto je prišlo med obema spet do običajnega spora, ki je dosegel zvečer svoj višek. Belci je navalil na sina svoje gospodinje z motiko, ta pa je zagrabil za puško in v nepremišljeni razjarjenosti sprožil. Po strelu se je Belci opotekel smrtno zadet. Dejanje je Janeza Ješovnika v hipu iztresnilo. Sam je šel in se prijavil orožnikom, ki so ga odgnali v zapore okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu. * Nočni vlom pri Velenju. V noči na 3. t. m. je bilo vlomljeno v trgovino posestnice in trgovke Antonije Drenovičeve od Sv. Brica, občina Škale pri Velenju. Vlomilci so odnesli raznih cigaret, tobaka, vžigalic, cigaretnega papirja in okoli 150 Din kovanega drobiža. Vloma sta osumljena dva moška in pa neka srednje stara ženska z enoletnim otrokom, ki so se prejšnji dan potikali v bližini trgovine in poizvedovali po domačih razmerah pri trgovki. * Sirov nočni napad. Nedavno zvečer so sirovi pretepači nevarno poškodovali z noži 211etnega Franca Šrota iz Spodnjih Poljčan. So to znani pretepači iz Zabljaka pri Poljčanah: 221etni Jakob Rober, 24Ietni Andrej Simončič, lOletni Ivan Simončič, lTIetiri Franc Dovnik in 251etni Alojzij Dovnik. * Umor stare preužitkarice pojasnjen. Na Pav-lovskem vrhu pri Sv. Tomažu v Slovenskih goricah je vest, da bo 671etna preužitkarica Ana To-mažičeva, katero so našli 27. aprila zjutraj v njeni sobi mrtvo, pred pogrebom raztelešena, močno razburila vse sosede. Tik pred pogrebom je namreč izvedel okrajni sodnik v Ormožu za neke govorice, na podstavi katerih je odredil sodno raz-telesenje trupla. Res je komisija ugotovila, da stara ženica ni umrla naravne smrti, temveč da je bila zadavljena. Ko so 27. aprila našli Toma-žičevo mrtvo v njeni sobi, so mnogi sorodniki in sosedje mislili, da se je uboga starka zadušila v dimu, ki je uhajal iz zakurjene peči. To misel je še bolj upravičila okolnost, ker so našli v sobi mrtvega tudi njenega psa. Orožniki od Sv. Tomaža so kmalu ugotovili, da je imela pokojna starka hude sovražnike, ki so ji stregli po življenju. Uvedli so vestno preiskavo in kmalu izsledili zločince, ki so umorili Tomažičevo, da bi se polastili njenega imetja. V zvezi z zločinom so orožniki prijeli daljnega sorodnika Tomažičeve, nekega Miho L., njegovo ženo Ljudmilo, posestnika Jakoba R. in viničarko Alojzijo S. ■ * Uboj v Jelovcu. V četrtek na praznik sta se v Jelovcu pri Kamnici sprla tamošnji domačin 'Jože Oder in 191etni delavec Jože Tomažič, ki je p lšel tja na obisk. Mladi Tomažič je imel razmerje z Oderjevo hčerko, kar je bil vzrok prepira, ki se je končal na ta način, da je Tomažič Oderju zasadil nož v prsa. Oder je kmalu izkrvavel. 'lomažič je pri aretaciji trdil, da je rabil nož v sil ibranu. * Roparski napad na eksekutorja. France Ku-bot, izterjevalec litijske davčne uprave, je imel te dni službene opravke v Veliki vasi in Jevnici. Proti domu se je vračal peš. Ko je imel graščino na Poganiku nad železniškim predorom že za seboj, je ob cesti proti Št. Juriju utrujen posedel, da se nekoliko odpočije. Na lepem se mu je pridružil neznan mladenič, ki je takoj navezal s Ku- nem izterjevalcu službeno torbo, je takoj povprašal, kako kaj ljudje plačujejo davke in koliko je ta dan zarubil. Kubot je dejal, da je slaba, nato sta skupno nadaljevala pot proti Litiji. Na ovinku pa je tujec zdajci potegnil samokres in ustrelil. Kubot, ki je samokres pravočasno opazil, se je kot star izkušen vojščak in orožnik vrgel na tla in so preko njega švignili še trije streli. Ker je bil napadalčev samokres s tem očividno izpraznjen in se je napadalec hotel vreči na svojo žrtev, se je Kubot na mah dvignil in udaril nasil-nika s palico tako močno, da je palico zlomil. Napadalec se je opotekel, Kubot pa se je pognal v beg. Tujec je zatem izginil v smeri proti Poganiku. Kubot je tekel do bližnje vasi, kjer je o napadu obvestil prebivalce. Slučajno se je tam mudil industrijec Boris Samsa, ki je Kubota s svojim motornim kolesom popeljal do orožniške postaje v Litiji. Vaščani pa so se podali na zasledovanje in dognali po poizvedbah, da je tujec bežal preko železniškega mosta v smeri proti Gornjemu Logu, kjer je sled izginila. Naslednjega dne so ugotovili, da je napadalec na begu ukradel kolo pri cestarju Kresalu in zdirjal na njem v smeri proti Ljubljani. Na begu pa je imel nezgodo in so potem našli kolo zavrženo ob cesti v bližini Hotiča. Litijski orožniki so uvedli najvest-nejše poizvedovanje in bo napadalec menda kmalu v rokah pravice. Fant je star okrog 24 let, srednjevelik, na pogled prav prikupnega obraza in temno oblečen. Kubotu je pravil, da je doma iz okolice Logatca. * Vlom pri Podbrezju. Gorenjskem so se svedovci pojavili v okolici Podbrezja. Ko so ponoči zadnjega aprila domači trdo spali, so se priplazili v hišo posestnika Matevža Brzarja v Bri-tofu ter mu iz shrambe pobrali 7C00 Din gotovine in pet hranilnih knjižic, na katere je bilo naloženih 34.500 Din. Orožniki v Podbrezju so bili o veliki tatvini takoj obveščeni. Tudi denarni zavodi so pravočasno prejeli obvestilo o ukradenih hranilnih knjižicah, tako da bo tatovom nemogoče dvigniti hranilne vloge. * Dva požiga v Cerkljah pri Kranju. Predzadnjo sredo je začela goreti kajža Julije Lapaj-netove. Zgorela je do tal. Kei v kajži že več let ni nihče stanoval, je jasno, da je poslopje nekdo zažgal iz hudobnosti. V nevarnosti je bila sosednja, komaj nekaj metrov oddaljena hiša, vendar se je vrlim gasilcem iz Zgornjega Bernika, ki so prvi prihiteli k ognju, posrečilo, da so jo rešili. Gasit so prišli tudi cerkljanski gasilci. — Na vne-bohod zvečer je začel goreti skedenj posestnika in mizarja Jožefa Erzarja. Skedenj in šupa sta popolnoma zgorela, na mizarski delavnici pa je zgorelo podstrešje in se je strop vdrl na mizarske stroje. Tudi pri tem požaru so bili gasilci iz Zgornjega Bernika prvi na mestu. Na pomoč so prihiteli tudi domači gasilci in gasilci iz Veleso-vega. Vse kaže, da je tudi pri Erzarju zažgala hudobna roka. * Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi «Franc Jože-fova» grenčica zanesljivo in lahko izpraznuje črevo brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so pokazala, da služi «Franc Jožefova» voda posebno dobro starejšim ljudem. «Franc Jožefova» voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. IZ POPOTNIKOVE TORBE SMRT ZNAČAJNEGA MOŽA. Bučka, maja. Nedavno je umrl eden najuglednejših občanov bučenske občine, g. Alojzij M a r u š i č, posestnik v Dolnjih Radoljah. Dosegel je lepo starost 84 let. Pokojnik je bil vedno odločen narodnjak, naprednjak in neomahljivega značaja. Pri občanih je užival splošen ugled in je naposled postal župan občine Bučke. Kakor drugod se je botom prijazen pogovor. Ko je opazil pri davč-j tudi v občini Bučki za časa avstrijskega gospod- stva zapostavljal slovenski jezik. Okrog leta 1899, je županoval bučenski občini Lekše, ki je bil za« radi rabe slovenščine v uradu odstavljen, in tedanji okrajni glavar je sklical sejo občinskih odbornikov, na kateri naj bi se izvolil nov župan. Okrajni glavar je prišel osebno na sejo in nagovoril odbornike v nemškem jeziku. Nihče se nI upal temu upreti razen odbornika Marušiča, ki je ostro ugovarjal nemškemu nagovoru in po kratkem prerekanju dosegel, da je začel glavar govoriti slovenski. Na glavarjevo zahtevo, naj si odborniki izvolijo novega župana, so vsi molčali, vsak se je bal izvolitve, ker je vedel, da bo kmalu odstavljen, če ne bo uradoval v nemškem jeziku, ki ga ni nihče znal. Po dolgi razpravi se je oglasil k besedi Marušič: Pripravljen sem prevzeti županske posle, če mi bo dovoljeno, da bom lahko uradoval v našem matrnem jeziku!>' Ker ni kazalo drugo, se je glavar naposled vdal in imenoval Marušiča za župana. Marušič je vršil svojo službo v obče zadovoljstvo in si pridobil pri občanih veliko zaupanje. Bil je znan kot umen gospodar. Najbolj se je brigal za sadjarstvo in vinogradništvo. Njegovi vinogradi so, dasi stari, še vedno najlepše obdelani in urejeni. Svoje otroke je vzgojil v narodnem in naprednem duhu. Zapušča štiri sinove in eno hčerko. Kako priljubljen in spoštovan je bil pokojni Marušič, je najbolj pokazal njegov pogreb. Bodi mu lahka zemlja domača, preostalim žalujočim pa naše iskreno sožalje! SMRT PRILJUBLJENEGA ŠALJIVCA. O b r e ž pri Središču, maja. Po kratki hudi bolezni je umrl 4. t. m. g. Anton Zadravec, posestnik v Obrežu. Pokojnik je bil daleč na okoli znan kot šaljiv ec in veseljak in kot dobričina splošno priljubljen. Čeprav prijatelj vesele družbe je bil vendar skrben gospodar in dober oče ter je najlepše vzgojil svoje otroke. Na Križevo smo ga pokopali in mu z ogromno: udeležbo na pogrebu izkazali zadnjo čast. Njegova prenagla smrt, ki ga je zadela starega 61 let, je vzbudila splošno pomilovanje, saj smo! ga vsi radi imeli in se neštetokrat nasmejali nje* govim šalam, domislicam in zbadljivkam, s katerimi pa nikdar ni bil žaljiv in hudoben. Menda! ga daleč ni moža, ki bi se ga prijelo toliko domačih imen kakor pokojnika, ki je bil znan kar pod tremi, štirimi domačimi priimki. Ohraniti ga hočemo v najlepšem spominu! Žalujočim naše sožalje! DVA GROBOVA. J a r e n i n a, maja* Človeku se bridko stori, ko gleda v maju pogreb. Ko vse na svetu nanovo zaživi, je najhuje! umreti. Cvetoči maj odeva grič in dol v svoj razkošni nakit, pred nami pa je bil odprt grob, v katerega smo položili zgledno mater Terezijo Fleischhakerjevo iz Jelene. Usoda je kruta, praVI 1. maja je strla smrt blago mamico. Odšla je V; večnost, a spomin nanjo ostane med nami, saj jej bila pokojnica dobra, dobrohotna žena. Na Križevo pa smo spremili k zadnjemu počitku g. Lobnika, posestnika in železniškegal uslužbenca z Jareninskega vrha. Kvartet želez* niškega pevskega društva «Drave> iz Mariboral nas je prijetno iznenadil s krasnim petjem v zacU nje slovo ob domu, pri cerkvi in ob grobu. Blagima pokojnikoma prijazen spomin! LEPI USPEHI RAZSTAVE SADJEVCA V LAŠKEM. Laško, maja. Velike množice sadjarjev in drugih obisko* valcev so se zbirale v nedeljo 8. t. m. pred laškoi šolo. V okusno opremljeni sobi gospodinjske šole so bile na mizah razstavljene enotne steklenica raznih velikosti, polne sadjevca zlatorumene barve iz najrazličnejših sadnih sort. Iz napisov je bilo posneti, da so bili razstavljale! zastopani iz najrazličnejših krajev laške okolice. V drugi sol:i sta bili nameščeni pokuševal-liica in kupčnska posredovalnica, kjer je bilo razstavljeno tudi razno kletarsko orodje. Tu je pred mnogoštevilnim občinstvom predaval o pravilni napravi sadjevca tukajšnji kmetijski poročevalec g. Ivan Zupan. Po poučnem predavanju sta se pričela ogled lazstave in pokušnja razstavljenih pijač. Ves dan so prihajali posetniki, med njimi tudi taki, ki so se pogajali za nakup te dobre pijače. ■Razstava je dosegla svoj namen. Opozorila je razstavljalce na velike zahteve sadne trgovine, v katero spada tudi sadjevec, dokazala velik napredek tukajšn: jga sadjarstva, nudila lep pregled o kakovosti sadnih pijač ter vzpodbudila razstavljalce k nadaljnjemu izpopolnjevanju v pogledu naprave sadjevca. Razstavljenih je bilo 47 sort sadjevca, katere je razstavilo 33 razstavljalcev. V svrho kakovostne ocenitve je poslovala posebna ocenjevalna komisija. Prvo o c e n o so prejeli: Deželak Matevž (Lože), Gaberšek Ivan (Globoko), Knez Matevž (Selo), Pavčnik Jože (Lože), Požin Franc (Globoko) in Sejtl Alojzij (Tevče) Drugo oceno so prejeli: Bolčina Jože (Plazovje), Dornik Franc (Sevci), Dremšak Martin (Povčeno), Flis Matija (Jagoče), Hrastnik Miha (Brstnik), inženjer Josip Kloc, Petek Anton (Strmca), Poteko Martin (Jagoče), Šipkova Antonija (Rečica), Šo-perjeva Marija (Gora), Terbovc Josip (Sv. Krištof), Užmah Luka (Rečica) in Zikovšek Miha (Zikovca). Tretjo oceno so dobili: Gotter Franc (Tremarje), Kladnik Marko (Harje), Knez Fraiic (Male Grahoše), Senica Jakob (Mulenca), Topole Martin (Jagoče) in Vorina Karel (Strmca). Ostali razstavljalci so ostali brez ocer o. TREBANJSKE NOVICE. T r e b n j e, maja. Te dni se je vršil pogreb v Krki utopljenega dijaka Stanka Eršteta na tukajšnje pokopališče ob ogromni udeležbi občinstva in dijakov, ki so prihiteli iz Novega mesta, osnovnošolske mladine, Sokoličev in Sokolov, ki so nosili pokojnikovo krsto. Na grobu so se poslovili od pokoj-, nika dijaki, učenka osnovne šole in Sokolič. Pevti^ dijaki so zapeli dve žalostinki, eno v cerkvi in drugo na pokopališču. Solnce je posijalo izza oblakov na svežo gomilo, ki je bila zasuta z venci in šopki. Počivaj v miru, mladi prijatelj! Na vnebohod je priredil tukajšnji Sokol majski pešizlet na naš dolenjski Čatež. Na ta prijazen griček so prihiteli tudi Sokoli iz Novega mesta, Mirne, Sv. Lovrenca, Velike Loke in Št. Vida, ki se niso ustrašili ne oblakov ne dežja, ki je malo motil izletnike. Na prostranem dvorišču br. Urbančiča se je vršil po nauku telovadni nastop vseh oddelkov. Med gledalci je bilo prav lepo število okoličanov. Tudi voditelje bratske novomeške župe si videl v tej pestri množici. Izlet je prav lepo uspel. Želimo si še več takih lepih prireditev. NAGLO DRLG ZA DRUGIM. V u z m e t i n c i, maja. V zadnji «Domovinb stj poročali o smrti 84-letnega viničarja Mihaela Bratuše, ki je 33 let zvesto služil enemu in istemu gospodarju. Zdaj pa sprejmite vest, da je starčku sledila v smrt teden dni pozneje njegova 821etna' žena Neža. Oba starca sta bila že nekaj tednov sem onemogla od starosti, truda in dela navezana na posteljo ter si želela smrti. Najprej je Vsemogočni izpolnil željo Mihaelu in ga poklical k sebi po plačilo in zdaj še ženo Nežo. V nedeljo 8. t. m. smo jo zanesli tja na hribček pri Sv. Miklavžu ter jo položili k večnemu počitku zraven moža, kakor si je to sama želela. Celih 53 let sta Mihael in Neža Bratuševa živela v srečnem zakonu, prenašala skupno ve- selje in žalost, trpljenje iu skrbi viničarskega življenja. Kakor je bil Mihael zvest in vesten služabnik svojega gospodarja, tako je bila tudi Neža skrbna žena in gospodinja svojemu možu, dobra mati svojim otrokom in nad vse dobra babica svojim vnukom. Daj usmiljeni Bog oben-a mir in pokoj, kakršnega v življenju nista poznala! PREKMURSKI GLASNIK Vlomi v Prekmurju. Nedavno so drzni vlomilci vdrli ponoči v trgovino Rudolfa Kolina v Markovcih pri Hodošu v Prekmurju. Odnesli so razno manufakturno blago v skupni vrednosti nad 21.C00 Din. Orožniki v Hodošu marljivo zasledujejo vlomilsko družbo, ki je najbrže izkušala s plenom pobegniti preko meje. V Ropočah pri Cankovi so tatovi odnesli posestniku Josipu Bercu razne predmete v vrednosti nad 3000 Din. MASI NA TUJE Iz Aulnay-a s. Bois (Francija) nam pišejo: Dolgo časa se že nismo oglasili ljubi «Domo-vini». Doslej se nam tu ne godi še preslabo. Delamo redno in krize še ne občutimo preveč, saj zaslužimo še zmerom precej dobro. — Javiti moramo tudi žalosten dogodek. Po kratki, mučni bolezni je umrl 9. aprila v bolnišnici Karel Ku-kojca iz Andrejeev v Prekmurju v cvetu mladosti, star šele 25 let. Pokojnik je bil v Franciji čez tri leta. Pogreba smo se udeležili številni rojaki, zlasti fantje in dekleta, saj je bil pokojni Ku-kojca med nami vsemi zelo priljubljen. Bodi mu lahka tuja zemlja, njegovim dragim pa naše sožalje! — Vesele binkoštne praznike želimo vsem bralcem in bralkam «Domovinej, posebfio prekmurskim fantom in dekletom: Kukojca Jožef in sestra Gizela, Hari Ludovik in Mikolova Terezija (Andrejci), Duh Štefan in Ludovik (Zenav-lje), Fujs Ludovik (Črnelavci), Kuzma Ludovik (Vučja gomila). Iz Chambon-Feugerollesa (Francija) nam pišejo: Tu v Chambonu nas je samo šest Slovencev. Razmere so se močno poslabšale. Delamo v premogovnih jamah po tri do štiri šihte na teden, kar komaj zadostuje za hrano in stanovanje. Prihraniti si ne moremo ničesar. Morda se bo zdaj po volitvah kaj izpreobrnilo. Smo rudarji tul vaj že osem let in plačujemo iste pristojbine za zavarovanje kakor Francozi. Ako pa moraš proč, ti ves denar zapade. Potrebna bi bila zadevna pogodba med Jugoslavijo in Francijo. — Vesele binkoštne praznike vsem čitateljem «Do-movine» želijo: Ivan Bence (Rožno ob Savi), Ivan Kranjc (Dobrova pri Celju), Anton Šmid (Št. Jurij ob južni železnici), Franc Crček (Trebnje), Martin Kralj (Telče pri Mokronogu; in Ivan Horjak (Zidani most). ŽENSKI VESTNIK Za kuhinjo Telečje pleče. Telečje pleče operi, odstrani vso maščobo in kosti, potem ga dobro potolči, prevleči s slanino, osoli, zvij v klobaso in poveži s kako bolj močno nitjo. V kožici segrej mast, prepraži malo čebule in zrezane zelenjave, nato položi meso v kožico in ga tako peci, večkrat polij tudi S sokom in obrni, da se po vseh straneh lepo zapeče. Ko je meso mehko, polij po mi su č trt litra L''le smetane in ga peci še četrt ure. Pečeno meso zreži, zloži na topel krožnik, potresi s sesekljanimi sardelami in kapri, po vrhu polij precejeni sok, okoli pa naloži mlad pečen krompirček. Prerokove rezine. Umesi na deski v testo: 20 dek moke, 10 dele sirovega masla, 4 deke ma- sti, 20 dek sladkorja, 4 rumenjake in malo mleka. Testo dobro umesi, razdeli na tri enake dele in ga pusti počivati pol ure. Potem razvaljaj vsak hlebček v velikosti pekače. Pekačo dobro namaži in položi prvi razvaljani hlebček na pekačo; ga pomaži z mezgo, nato položi še drugi del, ga zopet pomaži z mezgo in nato položi še tretji del, ki ga pa pomaži z raztepenim jajcem; potem deni peči. Ko je testo že skoro pečeno, ga pomaži še enkrat z raztepenim jajcem, potresi z zmletimi orehi ali mandeljni in s sladkorno sipo ter peci še četrt ure. Pečeno in hladno zreži na poljubne rezine. v Mesna pašteta. Kuhano goveje meso, svinjsko pečenko, telečjo pečenko, ostanke kokoši in divjačine, vse to zmelji na strojeku. Malo slanina zreži in razbeli v kožici, prepraži malo kuhane zelenjave iz juhe in malo čebule, nato stresi zraven zmleto meso in vse skupaj še malo prepraži, prilij nekaj žlic belega vina ter malo popopraj in po potrebi osoli. V skledi dobro zmešaj en rumenjak in pet dek sirovega masla, pripravljeno meso pretlači skozi sito v skledo k maslu in vse skupaj dobro zmešaj. Skledico pomaži s sirovim maslom, stlači vanjo pripravljeno meso in postavi na hladno. Tako pripravljeno pašteto napraviš iz samih ostankov, je pa zelo dobra. Uporabiš jo lahko tudi za obložene kruhke (Sandviche). Praktični nasveti Da se nam razne sadike dobro primejo, ko jih presadimo, jih moramo v začetku prav dobro zalivati. V nekaj dneh, ko se sadike kolikor toliko ukoreninijo, že lahko gnojimo s tekočim gnojem, t. j. z gnojnico. Posebno kapusnice (zelje, kolerabe itd.) nam prav hitro rasejo, ako jih zalivamo z gnojnico. — Tudi vrtne cvetlice enoletnice so potrebne prilivanja z gnojnico. Take gnojnice imamo več vrst: navadno hlevsko gnojnico, katero moramo nekoliko razredčiti z vodo, ali pa namočimo gnoj perutnine; in ka> v neka-j dneh zavre, je goden. Za cvetlice lončnice je pa zelo primeren gnoj, katerega si pripravimo iz ostankov cigaretnih čikov in pepela. Te ostanke namočimo v vodo; ko se namočeni čiki sesedejo na dno posode, je gnoj goden za zalivanje. Ako vsak teden po enkrat zalijemo s to gnojnico, nam bodo cvetlice lepo uspevale. Posebno gorenjskim nageljnom ta gnojitev zelo ugaja. Ako gnojimo z raznimi umetnimi gnojili, je zelo priporočljiv čilski scliter, ki ga enostavno dodamo vodi, ko zalivamo, in potem zalijemo še enkrat s čisto vodo, da se snov spere v spodnje predele zemlje. Posebno za kapusnice, peso, zeleno, salato, jagode itd. je to gnojilo priporočljivo. Vrtni koli. Pa nam ostanejo koli za paradižnike, prekle za fižol, količki za vrtnice itd. dalje časa trpežni in nam prehitro ne strohnijo, jih namažimo z lesnim karbolinejem ali pa oni del, ki pride v zemljo, s katranom. Ki> doseže grah višino 10 cm, ga je treba prvič okopati in zatakniti veje, po katerih se bo opletal. Pozneje ga še enkrat okopljemo in osujemo. Kadar sadimo fižol preklar, je dobro, če že poprej, preden ga sadimo, postavimo prekle, da potem fižola, ko je že zunaj, ne pohodimo. Enako kot grah ga moramo okopati in osuti. X Vroče in suho poletje. Češki vremenoslovec profesor dr. Schneider izkuša s primerjavo na podlagi vremena od avgusta lanskega leta napovedati, kakšno bo letos poletje. Pravi, da bo začetek poletja vroč, potem se bo pa vrstilo menjavanje "toplote, ki se bo močno izpr eminjala. Nemški vremenoglovec profesor Bauer nam pa obeta letos razmerno vroče in suho pohetje. s X Vroč dež. Dne 3. t. »ju.je doživelo italijansko mesto St. Giovanni ob vznožju Veszuva nenavadni pojav. Veter je -zanašal dim im soparo, ki se dvi«tt,jiz žrela ognjenika, nad mtesto, nad - / katerim je baš v tem času deževalo. V razgretem zraku se je tudi dež tako ogrel, da se je izpre-menil naravnost v vročo vodo, ki je uničila vse poljske setve. Vrtovi in polja so ožgani, da ne bo nič pridelka. X Leseni konjiček je prevrnil vlak. Pri postaji Staatzu v Avstriji se je desetletni deček igral in svojega lesenega konjička postavil na železniški tir. V tem je pridirjal osebni vlak, katerega je leseni konjiček vrgel s tira, zaradi Česar so bile štiri osebe ranjene, promet na tej progi pa za več ur prekinjen. X Preiskava Kiirtenovih možganov. Nemški znanstveni zavod za raziskovanje duševnih bolezni v Miinchenu je nedavno dovršil preiskavo Biožgan morilca Petra Kurtena, ki je bil lani julija meseca v Kolnu usmrčen. Učenjaki so ugotovili, do so bili Kurtenovi možgani v vseh delih čisto pravilni. O kakih boleznih ni bilo sledu. Prav tako je ovržena domneva, da je slo pri Kiir-tenu za prirojeno ali podedovano duševno omejenost. X Peša nje krompirja. V nekeui nemškem časopisu piše dr. Merckenschlager, da vplivata krompir zelo močno zemlja in podnebje. onesposobile za boj. V tem hipu so planili v celico pazniki, nesrečnika zgrabili, privezali hitro na električni stol ter nato z elektriko usmrtili. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS na Krompir je v svojem bistvu obrežna rastlina. V Nemčiji krompir najbolje uspeva blizu obale ali pa ob vznožju srednje visokih gora. Tam ostanejo poedine vrste zdrave cela desetletja. Prva leta obrodi krompir zelo dobro. Ce pa posade isti krompir prihodnje leto znova, se pojavijo že x drugem ali tretjem letu znaki pešanja in nazadnje krompir ne obrodi Več. S tem trpi kmetijstvo občutno škodo zlasti tam,.kjer bi ljudje radi sadili po pretežni večini krompir. Rusija je poslala nedavno v Južno Ameriko znanstvenike, ki naj najdejo med mnogimi vrstami divjega krompirja primerno vrsto za križanje, ker mislijo strokovnjaki, da se bo dal na ta način krompir znatno izboljšati. " X Brezposelni si znajo pomagati. Brezposelnost je rodila v Angliji vse polno novih poklicev. V Londonu živi iz službe odpuščeni brzojavnik, ki si zna zelo dobro pomagati. Dokler mu je šlo še dobro, je zbiral knjige. Zdaj je sestavil seznam svojih knjig in začel hoditi z njim od hiše do hiše, da posoja ljudem proti malenkostni odškodnini knjige. Sam knjige prinese in odnese. V začetku je šlo bolj slabo, zdaj pa zasluži že toliko, da ima vsega dovolj. Drugi brezposelni, ki je nekoliko podkovan v gradbeni stroki in ima ženo z umetniškim okusom, se ponuja kot svetovalec ljudem, ki nameravajo kupiti hiše. Ljudje mu radi plačujejo za dober svet toliko, da se pošteno preživlja. Njegova žena pa svetuje strankam, kako naj opremijo stanovanja, da bodo čim lepša. Svetuje jim tudi,, kje in kako najceneje kupijo vse, kar potrebujejo. Neka priletna vdova, ki je izgubila službo, stanuje v hišici ob glavni cesti Londona. Ni se zmenila za to, kaj poreko njeni sosedje, ko je napravila nekega dne na oknu svoje jedilnice izložbo in jo napolnila z domačimi kolači. Vdova peče tako dobre kolače, da gredo imenitno v denar in da zasluži še mnogo več, kakor je zaslužila, dokler je bila v službi. X Strašna borba na smrt obsojenega zamorca. V Eddyvilleju v Zedinjenih državah so 29: aprila na električnem stolu usmrtili tri zamorce, ki so bili obsojeni na smrt zaradi umora. Dva obsojenca sta mirno sedla na električni stol ter sta se mirno dala nanj privezati in usmrtiti. V nekaj sekundah sta bila mrtva. Tretji obsojenec pa je bil 21 let stari zamorec Holmes. Ta se ni dal tako mirno usmrtiti. V strašnem smrtnem strahu je pobesnel ter se pričel ruvati z ječarji, ki so ga hoteli privezati na električni stol. Pograbil je, kar mu je prišlo v roke, in s tem mahal okrog sebe ko blazen. Odnekod je odlomil vodovodno cev in z njo začel udrihati po paznikih. Enega teh je hudo poškodoval na glavi. Ta strašni ob-sojenčev boj za življenje je trajal poldrugo uro. Ker obupanca nikakor niso mogli ukrotiti, so celico zaprli in šli po strupene bombe, ki povzročajo solze. Od daleč so potem vrgli v celico kar tri take bombe, ki so nesrečnega zamorca Razlika. A: «Kakšna je razlika med modernimi in staromodnimi dekleti?* B: cStaromodna dekleta so zardevala, če jih je bilo sram, moderna dekleta se pa sramujejo, če zarde...» Lovska. Oče pripoveduje sinku, kako je v Afriki ubil 40 levov. Sinko: «Lani si mi pa pravil, da si jih ubil 20.» Oče: «Že res, toda takrat si bil še tako majhen, da ti nisem mogel odkriti vse strašne resnice...* Ponesrečen poklon. Gospod: