82. številka.
Ljubljana, v sredo 13. aprila 1898.
XXXI. leto.
)1 leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jede«
lakaja vaak dan aveeer, taimil nedelj« in praanike, ter valja po polti prejem an za avatro-ogerake de*ei« aa vsa leto 1F> gld., za pol leta 8 ■
mmc 1 gld. 40 kr. - Z» L i ubi j • no Sna poiiljanja na dom aa vsa leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr. aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na in Za oanan
K30 kr. aa ftetrt leta. — Za tuje delale toliko ve*, kolikor pottnina anala
Na narofibe, brez istodobne vposiljatve naročnine, se ne ozira, plačne aa od Itimtopne petit-vrata po 6 kr., to se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr, to se dvakrat, in po 4 kr., 'če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvole franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednittvo in npravniltvo je na Kongresnem trgu It. 13. Opravoiltvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oemanua, t j. vae administrativne stvari.
Telefon 6t- 3-5b.
Zjedinjene države in Španska.
Na velikonočni ponedeljek je bilo izdano Mac Kinlejevo sporočilo kongresa, ali tudi to sporočilo ni prineslo zaieljene sigurnosti, se-li ohrani mir ali pride do vojne mej Zjedinjenimi državami in mej Špansko.
Španska vlada je bila v zadnjem trenotku aa prav spreten način odlomila Mac Kinl«>yevemu sporočila ost. Sklenila je namreč, ponuditi kubanskim ttntasem premirje, dovolila torej nekaj, kar stori državna oblast napram revolucionarjem le v najskrajnejšem slučaju. Dokler so to premirje zahtevale Zjedinjene države, se Španska ni udala, ker bi se bila a tem preveč ponižala in preveč osramotila, ali nasveta sprijateljenih evropskih držav se je mogla brez težav ukloniti, ne da bi bila s tem grešila proti svojemu ugledu in proti svoji časti.
S tem, da je Španska ponudila kubanskim ustašem premirje, je pokazala svojo miroljubnost in dobro voljo, ustanoviti to, kar zahtevajo Zjedinjene države, namreč mir in red, in ako bo dovoljeno primirje imelo uspeh, potem je opati, da ne pride do vojne mej Špansko in mej Zjedinjenimi državami.
Žal, da to upanje ni posebno veliko. Mac Kinlev govori v svojem sporočila sicer samo o intervenciji v korist mira na Kubi, ali da preže Zjedinjene države na biser antilskih otokov, na Kubo samo, o tem ni najmanjšega dvoma. Vzlic navidezni miroljubnosti Mac Kitilevevega sporočila ni neosnovano domnevanje, da na Kubi ne zavlada mir ia da pride naposled le do vojne.
Kubanski ustaši se o ponuđene m primirju vsaj oficijelno še niso izrekli, ali njih zahteve so loane, in po vsi pravici se sme dvomiti, da bi Španski na ljubav in da preprečijo vojno, se hoteli odreči svojim zahtevam. Kubanski ustaši so se dvignili proti Španski, da osvobods svojo domovino, da jej zagotovo neodvisnost in samostojnost in so že
opetovano izjavili, da ne odlože orožja, dokler tega smotra ne dosežejo. Ali je misliti, da ne bode zdaj, ko se jim je posrečilo napraviti konflikt mej Zjedinjenimi državami in mej Špansko, zadovoljili z avtonomijo dvomljive vrednosti in se odrekli svoji ji aspiracijam, za katere so že več let prelivali kri in žrtvovali nt štete milijone?
Miroljubna ponudba Španske najbrž ne najde pričakovanega odziva pri kubanskih ustaših in Zje-dinjenim državam ostane slej kakor prej odprta pot intervencije, Mac Kinley pa je v svojem diplomati čno zasukanem sporočilu tudi s tem računil ter si pridržal popolno svobodo.
Nevarnost, da pride mej Zjedinjenimi državami in mej Špansko do vojne, je torej samo odložena, a je še vedno velika. Mac Kinley je prepustil odločitev kongresu, kateri se je že opetovano izrekel jako bojevito. Za vojno zavzeta stranka sicer nima večine, ne v senatu ne v zbornici, toda javno mnenje je skoro vse za vojno, in bržčas se kongres ne bo mogel javnemu mnenju dolgo upirati, zlasti ne, ker so priprave za vojno spravile mnogo denarja mej ljudstvo.
Zjedinjene države niso pripravljene za vojno Dočim imajo evropske države polna skladišča orožja, oprave in obleke, so morale Zjedinjene države vse, kar treba za vojno, šele naročiti. Že sedaj imajo tovarnarji, obrtniki in trgovci ter seveda tudi delavci vsled prvih priprav mnogo zaslužka in zato agitujejo strastno in z vso silo za vojno. Agitacija ima toliko večji uspeh, ker ve* sleharni Vankee, da bi bila Kuba znamenita pridobitev za Zjedinjene države, a polastiti se tega bogatega, krasnega otoka, to je že od nekdaj  ideal Zjedinjenih držav.
T I Jiibl|t»ial, 13. aprila. Jezikovni odsek, kateri kani vlada takoj po Veliki noči sestaviti, dcbi v pretres vse jezikovne predloge, ki so došli zbornici. Jezikovni odsek bode imel torej  nalogo,  na podlagi  teh najrazličnejših
predlogov izde'ati novega, ki bi zadovoljeval čim najbolje voe stranke. Vlada si ohranja do cela pasivno stališče ter noče v nikakern smislu vplivati. — Opozicijonalno časopisje se je bavilo te dni samo s tem vladnim namenom. „Neue Freie Presse" naravnost odreka možnost, da bi bo dosegel tak jezikoven predlog, ki bi zadoščal tudi manjšini. Ćlankat pravi, da ima vladni jezikovni cdsek samo ta namen, da ustavi za neko dobo boj obstrukcije, premirje pa bi porabila vlada za to svrho, da doseže budgtt in nagodbo. Dokler bode ta večina, se jezikovno vprašanje nikdar pravično ne reši. Vlada mora sama izdelati nov jezikovni predlog. „Deutsche Ztg." se ne upira absolutno jezikovnemu odseka, ker ga smatra za poslednje sredstvo, ki naj donese Avstriji mir. Misli pa, da niti radi poslovanja tega odseka ni potreba, da bi prenehala obstrukcija. — „Freie Stimmen" so proti vsakemu „ vladnemu do-brikanju" ter smatrajo sistiranje ustave jedino pomoč za sedanje zmešnjave.
Češki radikalni „Omladinci" toli brutalno in brezobzrno bujskajo in agitirajo proti mlado* češkim državnim poslancem, da sa je celo staro-češka „Politik" prav odločno potegnila za svoje nasprotnike. „Politika" pravi, da je radikalstvo najboljše, najcenejše in najuspešnejše sredstvo, s katerim si pridobe različni puhloglavi kričači popularnost. Narod posluša tistega najrajši, ki najbolj kriči, ki najgrše zabavlja in ki nuj več obljublja. Radika-lizem je najhvaležnejša krinka nevednežev in časti-hlepnežev. Na Češkem pokvarijo taki kričači in zabavljači največ. Poslanec, ki se zaveda svoje dolžnosti in odgovornosti, ne bo slepil volile*?, tudi si ne bode dovoljeval takih komedij, zato pa tudi ne more konkurirati z radikalci glede priljubljenosti. Včasih so se oni, ki so stremili za kakim mandatom, potrudili, da bi dokazali svojo zmožnost ter so kolikor možno koristili narodu, podpirajoči poslance, svoje mojstre. Dandanes pa radikalci, dasi so neizkušeni in  nezreli,  samo grde" in blatijo  poslance,  da bi
LISTEK.
Vlak.
(Spisal R. D.) (Konec.)
Ob poti se je začelo v temi v zd igo vati trnjevo grmovje, ki je mejilo drevesnico; mej grmovjem so staje smreke s svedraatimi, piramidaatimi vrbi prav gori visoko nad mladimi orehi, jabolki, broškami in breskvami, ki so stale v paralelnih vrstah po travi. Postajalo je pa čimdalje bolj soparno. Gori po smrekah je žgal gorak veter ter odkrehnil kako prepe-rele vejico.
„Gospa, še dei bodemo imeli; — Če ne danes, jatri pa gotovo". Poročnik si je začel odpenjati bluzo ter nato hitreje stopati tik gosptce Poldi.
„$e dvajset minut se nam je mučiti 1 Ab, zakaj nismo šli vsaj četrt are poprej iz Mlavnice! — Taka vsiljiva gostoljubnost presega že vse meje", je javkala gospa vsa premočena v lastnem potu.
„Žtipnikova jabolka so pa vendar prav sladka 1 čudno, da se dobi kaj tacega v kraju, kjer ni umetnega vrtnarja", je ugibal Oton.
„Hitite, hitite, težko, če nas ne bo ujel še dež. Čujte, kako čudno je regljanje žab, — te pro-»i.io dežja. Gospod Josip, lepo Vas prosim, hitite z Miro, hitite, čae beži 1"
„0ndi, glej, mama, je že vas, ali vidiš svetle Sipe? Čuj, mama, ravno sedaj je nekdo zaukal."
„To so Stranje, draga moja, potem imamo še četrt ure; letos sem bil že tukaj na komisiji".
Avsknltant se je zganil, ker je strahoma zagledal na temačnem obzorja podolgati. blisk, kakor bi kdo potegnil z orjaško vžigalico. Na to je za-grmelo.
Veter je jel polagoma pojenjavati, vročina se je s temo tako na debelo zmešavala, da so lili močni curki raz lic in doli po telesih. Smreke so se vlekle že celih deset minut ob poti, smeti od vejic so padale včasih avskultantu in poročniku za savratnik, da ju je močno ičegetalo ali pa damam na mokre bele roke. Zdelo se je, kakor da drdrajo vozovi po cesti, v resnici pa je zopet grmelo bolj zateglo, bolj v daljavi.
Hiteli so in hiteli, da se je vsipala prst in pesek za nogavice in za male čreveljčke, gospa jih je pa naganjala, naj hodijo hitreje.
V Stranjah je udarilo pol, plašno in pridušeno.
„Gospa, še dobro četrt ure, kakor sem dejal, potem bodemo dospeli na postajo. Vidite, tam-le se že začne tir, dobro ga razločim in od todi ni več daleč ... Pa zakaj, gospa, zakaj nismo najeli voza, če že ni imel župnik konj doma?*
„Aj, kdo bi si to mislil!"
„Mama, jaz nikdar več ne grem na tak izlet, — to je muka, ne zabava. Na izletu pa se hočem zabavat«, ni li res, grspod poročnik?"
„Gotovo, nihče vam ne more oporekati, go-spica."
„Aj, za božjo voljo, gospoda, sedaj smo izgubljeni ! Čujte ta ropot, vlak 1 Kje dobimo sedaj prenočišče 1 Poglej K gospod Josip, Oton, Mira, Lea . . . ah, ah . . .
In res — skozi gorko, debelo temo sta se zasvetili dve rodeči luči, ki sta se premikali kakor dve mušici bliže in bliže, relse so že cd daleč polagoma, v zateglih gibajih trepetale . . . kakih dvesto korakov daleč pa ae je videlo kakor goreč vodomet isker in iskric, ki jih je bruhal dimnik jednako-merno v taktu.
„Gospa, poludeseti vlak v mesto smo za dane« že zamudili — vse zastonj !"
„Aj, oj . . • ah".
Na vshodu je zopet za grmelo. Potem je bilo malo časa tiho . ..
Poročnik je Poldi tesneje k sebi privil ter ji pošepetal: »Prav, da smo zamudili! Sedaj bova vsaj še poldrugo uro skupaj! Le počasi — zadej!"
Avskultant pa je dejal glasno: „Gospa, sedaj pa kar počasi! Gospića Mira ne more naglo!" Ia stisnil je spremljevalko k sebi.
Polmrtva se je privlekla tistega večera gospa s prvega pomladnega izleta v svojo postelj.
V sobici gospice Poldi in Mire pa se ni poleglo veselo čebljanje do polnoči, in zadnji stavek, ki ga je šepetala Mira pri upornimi na minule srečne trenotke, je bil:
„Hvala Bogu, da smo zamudili vlak!"
▼ zbudili mej novel no množico mnenj«, da so sami res mnogo spretnejši in razumnejši. Kvarna dekadenca je zašla tudi na politično polje, kjer pa ško-duie nijveč. „Politik " svari Č*die, naj ne zaupajo radikalcem, ki so navadno le nezmožni častihlepneži 1 V nemški ljudski stranki cvete razpor mej rad k-lei in zaaern mi elementi. „Deutscdie Ztg." je izdala eenzacijona!no novost, da misli 13 poslancev izstopiti iz stranke, oziroma popolnoma odpovedati se mandatom. Radikalci terorizirajo vsakogar, zato pa vlada v stranki splošna nezadovoljnost. Raz« lični časopisi ovare radikale« in jih poživljajo, naj bodo složni.
Španski poslanik marki Hoyos na Dunaju je dokazoval poročevalcu nekega   dunajskega dnevnika, da delujejo  za vojuo  različni špekulantje, ki so provzročili že v poslednjem Času  vehke hausae in baisse španskih pa tudi nekaterih amerikanskih Vrednostnih papirjev.  Borzijanci se hočejo z vojno Ubogat ti, zato razširjajo vznemirljiva poročila. Po-elamk je očital ameriški vladi, da pri preiskavi glede katastrofa na  ladji  „Mune"  ni  postopala nepristranski, ker ni hotela  sprejeti v preiskovalno komisijo t'*di Spancev. Španija ne more ponuditi usta* eem premirja, ker bi ošk dovala s t^m državno avtoriteto. Za bedni narod na Kubi je storila Španija veli'to,  saj  je   nedavno poslala  zopet  3 milijone pestt.   Na Kubi so do malega sami Španci in katoliki. Amerika pa je večinoma protestantska. Samo Španija ima torej pravico do Kube. Neodvisnost bi Kubi škodovala ter jo gospodarsko unčila prav tako, kakor je škodila  republiki S-n D meuigo. Amerikanci  dajo  vsakemu u. umiku na Kubi državljanstvo, tako da Španija  dotičnih hujskaćev niti preganjati  ne  sme.   Tikh  inso.rgentr»v je doslej do 30.000; vsi odličnejši in premožnejši sloji na Kubi pa se upirajo temu, da bi se otok odtrgal od Španije. H >yos je dejal, d i more postati bodoča vojna nesrera za vso Evropo, ter d* se nemir zanese tudi v kitajsko vodovje. II • vos upa, da se Mac Kinleju posreči, ohraniti mir.
Mac Kinleyeva izjava   Predsednik Zveznih držav  severo-ameri^kih  je   predložil   kongresu v Washingtonu svoje poročilo o Špansko ameriški zadevi. Mac Kinley zavrača željo, n-j bi se kubanske vstaš" pripo:nalo za vojno silo. Poslanica zahteva, naj   Zvezne  države  vp sabljajo oboroženo   silo v t diki meri, da se ustavijo  nemiri  na Kubi in se eagotovi otoku stalna vlada. Vlada zahteva višjga kredita, da more pomoči trpečim  prebivalcem na Kubi    Nesreča na ladiji „Mai^e"   vzbuja posebno pozornost predneduika Kinleva, ki je mnenja, di je eksplozija   na   .Mame*   v  havanskem pristanišču dokaz,   da   Spari j i  ni  zmožna,  da   bi zagotovila ladijam  Zveznih držav   in  drugih držav varnost. Predsednik omenja, da odvrača Španija vsako odgovornost za to nesrečo in  da obžaluje, da se je zgodilo to v španskem pristanišču.   Predsednik izjavlja,  da je mogoče dognati  mir   na otoka in sklepa: Pri sestavi te poslanice mi je došlo uradno eporočilo, da je kraljica-vladarica naročila generalu Blanco, naj v dosego miru napoje premirje, katerega doba in pa posamnosti mi še niso znane. Ako doseže ta korak svoj  namen,  bode ustreženo želji •našega miroljubnega mroda; sicer nam pa nihče ne ho  mogel odreči  pravice do nadaljne akcije. Ta poslanica se je prebrala tudi v reprezeatantni zbor« -niči  in  se  potem izročila komisijam za zunanje zadevo. — V Madridu so se prigodili veliki izgredi j mej ndeležoiki je bilo tudi veliko odličnjakov. Več žur-•na listov in n kaj poslancev je zaprtih in mej temi celo general Galvez H dguin.   Piše se, da «b bode proglasilo obsedno stanje. Narod je odločno proti premirju na Kubi.
Dopisi.
Z VI*n, 11. aprila.   .Vičanje lahko precej zaslužijo;  imajo  toliko in toliko opekara, katere toliko in tol ko opeke vsaki leto prodado*. . . , Tako se govori o nas.   Na videz je to resnica e   samo   na  videz.   Res  imamo  sedem opekarn (.Stavbinska dražba*,  Simon Treo, Herzmann, V Joh.   Kantz,  dediči Treo, Viljem  Treo  in Vidic Šnsteršič) — a koliko jih je, kjer bi se kaj za služilo?   Malo!   Prvič  so navedeni lastniki skoro vsi   ali   Nemci,   ali   ponemčeni Italijani; jeden jedini (Vidic) je Slovenec; — drngič: skoro vsi imajo konje, da kar jako malo Vičanov potrebujejo kateri so jim le v skrajni sili dobri, inače so pa ti Nemci in Lahi jako neprijazni (Tdlpel, Natren,   vvindische  Ochsen  itd.  je  kaj čestokrat eliSati); — tretjič: jako slabo plačajo .. . Navel b že lahko m-ogokaj, kar bi predočeni skici ne de
lalo baš sramote. No, pa naj bo to dovolj, vsaj ni premalo. Vendar pa bi me kdo lahko prav pošteno zavrnil, češ:  saj ste baš Vičanje sami krivi, da se je toliko teh, se laj vam sanira tako nadležnih in neprijetnih Lahov in Nemcev v vas usidralo. Prav ima.   Res, mi sami smo tega krivi . . . no, pi naj ne bodem prestrog;  ublažim naj  svoje besede in rečem: naše nekdanje stanje (no,  tudi sedanje ni boljše — o katerem pa ve: pozneje) je krivo tega. Kmet je potreboval krvavo denarja; zemlja je rodila malo — i lovi čast a  je  bila.   Prišli so k nam možje iz daljne,  lepe solnčae  Ital je," videli našo ilovčaato zemljo in si nekaj sizmislili*. . . Sli sok našemu  kmetu,  kupili  od  njega  na  pol zastonj .slabo* zemljo, postavili nekake barake, sezidali „hrvaške peči" in jeli delati op ko.   Naši dedje so ] jib  strmeč gledali  in se — norčevali iz njih . . . Nu, ptuj i so pa le rili po zemlji in v zemljo in se zarili  i v našega kmeta . . . žalostnega li primera!   S prva ho rau bili naši dobri, a kmalu so jih pa odvrgli in Bi pripeljali zopet ptujcev, ki so pretili   poplaviti   naše  selo.   Tako je Slo naprej. Ptnjci  so bogateli,   naši   padali   v  revščino in v brezdelje; jela jih je peči vest: denarja niso imeli, zemlje ne (ki je pa kupcu bila pravi zikladli. Nikogar ni bilo, ki bi imel toliko zrna v glavi da Li začel o stvari razmišljati in se še sam v zvesi s sosedi kaj takega lotil.   Naš kmet je bil prestaro-kopiten, kar pa šele sedHJ spozna, ko toži „o davno minoli sreči*, ko je ,fural* v Trst,  v Gradec, na Dunaj, v Monakovo, v (.'-lovec in pil sladka vina za mal denar . . . Poznal ni samega sebe; da bi pa poznal one, ki so okrog njega  bili, o  tem ni govora!   No, niti sedaj ni boljše, dasi imamo precej zgledov za seboj . . .   Naš kmet je še tako kratke pameti, da misli, da je gospoda malo drugačno vstvarjena, kot je ou. N«j svedoči fdktum. Dva od bornika naše lepo razcvitajoče se čitalnice sta po-setila   znanega    tovarničarja   salam,   gosp An-dretta, in ga zaprosila, naj  za čitalnico, katere nam n je: vzgojevati značajne, zavedne člen* člo veške družbe, kak oboi daruje. In kaj je odgovoril salamar   (Slovenci,   .kupajte   pri njem!!!) Andretto? — „Jaz ne dam nič, čitalnica je „bin-dišarska", jaz sem pa nem5kutar.€    In — — — moža sta jo lepo pobrala;  znala sta, pri čem sta. — Gospodine Andretto, spomnite se dne, ko ste gledali s Fran Novakom mrtvaški sprevod   Kaj ste dejali?!   Polagano pride še vse aa dan   — Rss je bilo od  omenjenih  mož neumestno  prositi za čitalnico — Andretta, a opravičuje ju pač to, da sta hotela vedeti,   pri čem sta.   Videli smo slabo stran uaših Vičanov; sedaj pa poglejmo „dobro" ... Prepir nad prepirom.   Poldrugo leto se že prepiramo, kje naj stoji šola    Vičanje si ne dajo dopovedati, da je  na Viču slabši prostor — Glinčanje pa, da je na Glincah Vse to bi še bilo. da ni pri vsem tem vmešan i h osebnih  koristij.   No, jaz pa pustim vse to. ter se sam vprašam: kateri svet js pa boljši?   Oglejmo si oba.   Prvi (za katerega so Vičanje)  popolnoma  odgovarja   prostoru   za Šolo, drugi (za katerega se bore Gl nčanje), pa ni tako umesten. Ta prostor je pri veliki cesti, kjer je promet tako živaheu, kakor malokje.   Na stotine voz gre vsaki dan mimo.   V bližini sta dve kovačnici. Trd set korakov od šole je potok, ki narase ob deževji tako zelo, da poplavi vse na okolo. Nekdaj dobro se še spominjam  tega — bi Glinšica 'tako se zove ta potok) odnesla posestnika Pehleta hlev in pod, da niso Vičanje prinesli bronov in ga tako obvarovali nesreče. N.i, pitna voda je pa taka, da je niti konji ne pijo;   smrdi.   Da pa smrdljiva voda ni zdrava, to je pa menda jasno.   Meni se smilijo gospodje učitelji in mladina ... Pa — par-don ! Morebiti pa misli merodajoa gospoda dati do šole napraviti vodovod — morebiti? Seveda mora to biti na njihov« stroške, na naše — ne t Kam pa bomo prišli? Kje bomo denar jemali? Nekateri so jako radodarni s ptujimi novci, česar pa se naj kratko in malo odvadijo, da jim ne bo na škodo. — Za danes pa naj končam, čes par dnij se bom pa spet oglasil in povedal še marsikaj, kar raznim našim absolutistom ne bo nič kaj ugnjalo. Na svi denje! S., obč. odbornik.
Is Nove v ta s I pri Rakeku, 11. aprila. Razglasilo se je, da namerava poštno ravnateljstvo opustiti  poštno  zvezo mej Novo vasjo in Ribnico ter vpeljati zvezo mej Novo vasjo in Vel Laščami. Ta ukrep je  bil najbrž  storjen vsled posredovanja drž. poslanca  g  dr. Žitnika, kateremu razmere in p trene občine Bloke niso  Čisto nič znane, a sod se, da ga je za to naprosil naš g. dež. poslanec, kateri se je že več let trudil, isposlovati tako zvezo Ta nova zveza bi g. dež, poslancu koristila toliko, da bi tudi v zimskem času imel odprto cesto do Nove vasi, vsem drugim bi pa le malo koristila, pač pa okraju  prouzročila večje t roške za popravljanje ceste in kidanje snega.   Vsa stvar se snuje že nekaj mesecev, a tako  na tihem, da zanje do sedaj  noben  človek — razen nekaterih ožjih pri stašev g. dež. poslanca — in zlasti noben trgovec ni vedel —, pri županstva pa je na vsa vprašanja merodajnih krogov tajnik  prepisal  predložen* mu koncept odgovora, zavedni župan, kateremu je ko rist občine pač  malo mar, je odgovor podpisal in tako ho prišli  merodajni krogi do mnenja, da želi občina novo zvezo, kar pa nikakor ni resnično. Ker služi pošta v prvi vrsti trgovini, trgovci pa imamo največje zveze z vasmi občin Sodražica in Ribnica,
bi bilo na vsak način dobro d\ s* mero Ujm kro^i temeljitejše prepričajo, katera zveza bi bi« b>l|š* in potrebnoj Ša,  ali  zveza   Nova vas • R baic», ali zveza  Nova vas-Velike Lašče.    Ozirati  se je tudi na ceste.   Doslej   smo is Ribnics  vedno dobivali pošto redao ia točno, kar pa pri zvezi  Nova vas-Velike Lašče  že radi snega  nikakor ns bo možno, aic»r pa je ta c-sta  v vstkem ozira veliko nevarnejša, kakor pa je cest« na RiOnio.   A k > p* nam poštno voistvo pasti zvezo N>/avas Ribnici in  poleg nje ujelja še svezo Novavas Vel. LaJie, jej bomo za to jako hvaležni, če pa tega ns more storiti, naj pa pusti zvezo Novavas Ribnica.
Dnevne vesti.
V L j o b I j a n i, 13- aprila. — (Občinski svet in uradni list) V zadnji seji js občinski svet razpravljal o stavbeni zadevi hišnega   posestniki Cacaka.   Uradni list je o tej stvari   poročal   popolnoma neresnično, prav kakor da bi liot d hajskati občinstvo in mu s tem slučajem pokazati, kako obč. svet reveže satira in prega-ja, ako niso narodai.  Uradni list je poročal : „Mimsterstvo notranjih del je ugodilo rekursu hišnega posestnika Cacaka proti magistratovi odločbi, s katero se mu je odreklo stavbeno dovoljenje za sgradbo hiše na ogla E nonske in Rimske ceste". Ravno nasprotno je resnica ?   Mestni magistrat je dal Cacaku že davno in  brez vseh ovir stavbeno dovoljenje, in da se omogoči zgradba, mu je obč. svet odstopil  nekaj javnega  sveta in mu dovolil znatno triodstotno posojilo.  Da Cacak še ni mogel zidati, tega je kriv njegov sosed, ki je proti stavbi porabil vsa mog iča  pravna sredttva in je kolikor toliko kriva tudi dež. vlada. Ministarstvo notranjih del ni dalo Cacaka stavbenega dovoljenja, ampak je raz veljavilo stavbeno dovoljenje, katero js bil dal magistrat.   Uradnega lista popolnoma napačno poročanje pač ni bilo slučajno, ampak najbrž namenoma prikrojeno tako, da bi razdrsžilo javno mnsnje. Tako postopanje sicer kar nič ne soglaša z nazori, katere je baron Hein dne 16. februvarja 1894. I. razvil v dež. zbora kranjskem ali ker se temu postopanja ne naredi konec   si moramo misliti, da je baron Hein premenil svoje nazore. Obžalovanja vredni so samo tisti, kateri zajemajo svoje informacije is uradnega listal
— (Osebne Testi) Sanitetni koncipist g. dr. Alfred M a h r je imenovan okrajnim zdravnikom, sanitetni asistent g. dr. Friderik Seemann sanitetnim koccipistom in okrožni zdravnik na Brdu g. dr. Ivan Robida sanitetnim asistentom pri dež. vladi kranjski. — Živinozdravnik vAlthofenu gosp. Rudolf Salloker je imenovan okrajnim Živino-zdravnikom na Kranjskem.
— (Raca — kali?) .Neues Wiener Tag-blatt" poroča, da postane dr. Sušteršič mini« sterijalni svetnik v ielesniškem ministerstvu. To je najbrž raca.
— (Glas ia občinstva.)   Piše se nam: Ker se sleherni dan ne jedenkrat, temveč čestokrat pripeti, da se kolesarji ne ravnajo po jasnih določilih razglasa deželne vlade z dne 23. novembra 1896. št. 17 881, in so nekateri še tako predrzni, da pešce insultirajo, navedli bomo dotično do* ločilo v § 21. a omenjenega razglasa: ,S kolesom se sme praviloma voziti samo po cestnem tira; po cestnih krajkih (banketih), ki služijo za pešpoti, je vožnja s kolesom dopuščena samotam, kjer hodijo po njih ua daljše razdalje samo posamezni ljudje, in kjer je njih lega takšna, da se more kolesar takoj  ogniti  na cestni tir. Kolesar se mora pešcem,  ki hodijo po pešpoti, pod  vsemi  okolnostimi  ogniti   in sicer, kadar je treba, s tem, da  takoj zapasti pešpot in za vozi  na cestni tir."   Glasom teh določil se ob desni strani državne ceste proti Jezici ob nedeljah in praznikih niti voziti ne sme, ker  ne gredo na daljše razdalje samo posamezni ljudje, temveč gre mestno prebivalstvo kar trumoma v ljubljansko okolico.   In ven-der ravno po tem pešpotu dirja mnogo kolesarjev s skrajno brezobzirnostjo  in naposled še psujejo občinstvo, ako se poslužuje postavno mu določenega pešpota Občinstvo naj si dobro zapomni navedena jasna določila  in poslužuje naj se svojih pravic a isto odločnostjo, 8 katero  prezira jasna postavna določila mnogo kolesarjev, naj si ti ža bodo v civilni ali pa v vojaški opravil
— (Štrajk.) Zidarji kranjske stavbinske družbe, kateri so bili včeraj pri vseh stavbah vstavili delo, so danes dopolndae spet prišli na delo.
— (Godba ▼ Zvssdi.) Pri ugodnem vremena svirala bode vojaška godba dne 17. in 24. t. m. ob Vi 12. nri dopoludne v Zvezdi.
— (Gasiloe na Kranjskem) smo naproseui opozarjati na zavezin poziv, kateri prijavljamo mej inserau.
— (Ukradene ure.) Hišni posestnici M. J. v R' žaih ulicah ukradel je neznan tat zlato žnnsko remontoar-aro, katera je imela na krova emajlirano modro cvetlico. — Kamnoseku I. S. ukradena je bila pred praaniki srebrna žepna ura.
— (Ustanovni »bor podružnice o. kr kmetijske dražbe ss> občino Spodnje. Idrije) bode v nedeljo, dne 17. apnla t. I., ob 11. uri dopoludne v prostorih ljudske sole. Vzpored: 1. Pozdrav. 3 Predavanje ravnatelja c. kr. kmet. družbe, gosp. Gnetava Pircs, o živinoreji in sadjarstvu. 3. Volitev predsedništva in odbornkov. Povabljeni so vsi gospodarji iz občine Spodnja Idrija. G. nt je od drugod dobro dožlil
— (Nesreča.) Na velikonočno nedeljo popoln dne ob dveh streljala sta Janez Petrač in Jožef Dermota, kovača v Kropi, z možnarji, ko je vabilo k popolndan-dri službi božji. Nesreči je hotela, da se je pri nabijanji možnarja smodnik vžgal in prav nevarno Petrača poškodoval. Odtrgal mu i« prst na desni roki roko pod komolcem popolnoma sdrobil, desnico pa tudi precej opraskal G. zdravnik poslal ga je v deželno bolnico Durmora je bd sre'-nejši in je le na vratu ranj* n in se bode doma zdravil. Občine pozor! Kupite si mož ar aLorber & Pehani*-jev v Žtlcu pri Celju pri streljanju z istim ni nobene nevarnoati.
— (Ptujski župan in dež. poslanec Josip Ornig) je sicer velik sovražnik Slovencev ali njih den rja se vender kar nič ne brani. V tem oziru je popolnoma mejna rod nega mišljenja. Te dni je svojim slovenskim odjemalcem razposlal slovensko okrožnico na kateri je svoje cenjeno ime pisal pravilno „Ornik". To je \Volfovce silno razkačilo in podajali so Ornika tako, da se je odpovedal županstvu Zdaj pa so nastopili Ornikovi prijatelji in se zavzeli za svoj-ga somišljenika, vsled česar je Ornik zopet z veseljem umaknil svojo demisijo. Ta epizoda bo imela to posledic, da bodo Slovenci odslej p sali županovo ime s „ku na konci, v kar nas je župan sam pooblastil.
— Usmiljenja vreden mož.) S Koro-kega se nam piše: N»Š dr. Steinvvvnder je postal usmiljenja vreden. Poslanski stolček se mu maje in de prav močno. Dasi je v srečni posesti pristne brzojavke, katero na je poslal sam Bismarck. dasi je izumil lepo frazo, da so Nemci „Herrenvolk", dasi je v zadnjem zasedanju dež. zbora prevzel tri četrtine vseh referatov in mej njimi najvažnejše ter povrh stavil nebroj inicijativnih predlogov, izgublja vender zaupanje svojih volilcev, ker ga Wolf-Schonererjeva milost več ne obseva. Steinwender prijavlja vsakovrstna opravičenja svojega postopanja in hodi od volilca do volilca, da si ohrani mandat, pa vzlic temu se Že danes lahko reče, da ne bo Teč dolgo poslanec beljaško špitalake skupine mest in trgov in da bi prav storil, ako si že danes po-iŽče kje drugje refugij, sicer bo kmalu konec njegove politične slave.
— (Važna izjava goriškega dri. pravd nietva ) Pri neki obravnavi pred goriškim sodiščem, je drž. pravdništvo izjavilo, da so Slovenci sami krivi, ako izdaja drž. pravdništvo laške obtožnice proti slovenskim strankam, ker podpisujejo v preiskavi laške zapisnike, a iz tega se sklepa na njih znanje laškega jezika in soglašanje z laškim zapisovanjem. V tej izjavi drž. pravdništva tiči precej eofistike. Dolžnost sodnih uradnikov bi bila, da delajo zapienike v tistem jeziku, katerega se poslužujejo zaslišanci, ako tega ne store, ne postopajo pravično in nepristransko, kar mora zlasti storiti jostični uradnik, ako naj kdo veruje v njegovo nepristranost. Ker pa lahonski sodni uradniki niso tako objektivno postopali in najbrž tudi v prihodnje ve bodo, je dolžnost vseh slovenskih strank, zlasti pa slovenskih prič, da pri vsakem zaslišanji koj v naprej izjavijo, da ne podpišejo nobenega zapisnika, če ni pisan v slovenskem jeaiku.
— (Koncert ljubljanskih umetnikov v Trsta) V redutni dvorani „Politeama Rossetti" ss ho 16. t. m. vršil sijajen koncert slovenskih pevcev in glasbenikov iz Ljubljane. Da bode koncert nprav «liten in za tržaške naše rojake posebno zanimiv, dokazujejo že imena sodelujočih. Nastopijo namreč dosedanja primadona slovenske opere, gdč. Marenka Sevčikova, profesorji .Glasbene Matice", klavirski virtuoz g. K. Hoffmeister, violinist g. Jos Vedral in izborni cellist g. J. J u nek ter ha r i ton in režiser g Josip N o 11 i. Koncerta se udeleže isvestno tudi izven Trsta bivajoči Slovenci, »•spored objavimo kmalu. Koncert priredi tržaška ženska podružnica na korist .družbi sv. Cirila 'n Metoda", ter so ee omenjeni umetniki rade volje odzvali njenemu pozivu.
— (Petdesetletnioa hrvatskega kot sini-fcanega jezika v Banovini.) Hrvatski vseučiliščni dijaki prirede pod pokroviteljstvom drž. poslanca
prof. Spin čiča dne 18. t. m. v .Narodnem doma" Kraljevskih Vinohradov v Pragi svečanost v proslavo petdesetletnice uvedenja hrvatskega kot službenega jezika na Hrvatskem in v Slavoniji na mesto la inakega, katerega so se posluževali do takrat vsi javni uradi. Dijake podpirajo razni drž. poslanci in je zanimanje za to slavnost veliko, ne samo pri Hrvatih, nego tudi pri Cehih. Priredi se koncert l obsežnim vzporedom in izda tudi slavnostna knjiga, v kateri bode opisan politični in kulturni razvoj hrvatskega naroda, cisti dohodek namenjen je družbi sv. Cirila in Metoda za Istro in je tndi zaradi tega pričakovati, da se tega velevažnega proslavljenja spominjajo dejansko eni, katerim ne bode mogoče udeležiti se ga osebno.
— (Razpisane službe) Pri deželnem odboru dve mesti računskih oficijalov II. razreda s plačo VI., za deželne uradnike veljavnega plačilnega raz reda. Mesto praktikanta pri deželnem knjigovodstvu, eventuvalno pri deželni blagajni z letnim ad;utom 500 gld. Prošnje z dokazi starosti, ukov, zmožnosti, znanja obeh deželnih jezikov in sedanjega opravka do 20 maja pri deželnem odboru kranjskem. — Na ljudski dvorazrednici na Vremu drugo definitivno ali provizorno mesto s plačo IV. plač. razreda. Prošnje do 30. aprila pri okr. šolskem svetu v Postojini. — Mesto diurmsta z lepo pisavo pri okrajnem glavarstvu v R' duvljici z mesečno plačo 33 gl. Prošnje do 20. aprila. Mesto se nastopi s 1. majem. — Pri okr. sodišču v Krškem mesto kancelijskega pomočnika. Mesečni dinrnum znaša 30 eventuvalno 35 gld. Prošnje je v 8 dneh istotja poslati.
* (Preatolonaslednica vdova Štefanija) je
še vedno jako slabotna. Izprebaja se že vsak dan nekoliko, toda opirati se mora vedno na palico ali na roko komornice Videti je, da jo hoja še vedno zelo utrudi. V>la v Bolcanu, v kateri stanuje, leži na jako prijaznem mestu; na vrtu so napravili na željo nadvojvc dinje prostor za „L*wo Tennis", katerega pa seve do sedaj ni še nihče uporabljal. Tudi glnsovir v salonu prestolonaslednice je ostal do sedaj še nedotaknjen. Visoka gospa se jako varuje ter živi prav pripro-to, zato je pričakovati, da prav kmalu do cela okreva.
* („Tast Evrope") se imenuje v šali danski kralj Kristijan, kateri je pred kratkim slavil osemdesetletnico svojega rojstva. Kraljica Lujiza mu je namreč darovala šestero otrok, kateri so tudi že oženjeni in pomoženi, tako, da je skoro ni vladarske hiše v Evropi, s katero ne bi bi kralj v sorodstvu.
* (Dragocene pisanice) darujejo Angleži svojim sorodnikom in prijateljem. Neka bogata dama pa je celo papežu poslala »piruh*. ki je vreden 20.000 gld. Ves piruh je ntmreč od slonove kosti, v njem pa je v brilijante okovan rubin. Neki angleški aristokrat pa je podaril svoji soprogi srebrno pisanico, bogato ter silno umetno s cveticami okrašeno, vredno nad 500 gld. Tudi otroci dobe krasne pirube, kateri se n. pr. razstavijo v cele hišice z dvemi ali več nadstropji, kjer imajo dražestne punčike svoje domovanje.
* (Italijanski oderuh) Nedavno je prišel nbožen Neapolitanec k nekema bogatinu ter ga poprosil, naj mu posodi 2 liri. — »Dam ti 200 cenresimov", je odgovoril bogatin. — ,2 liri ali 200 centesim, to je jedno in isto0, — je dejal siromak. — Oderuh je zahteval, da mu vrne v jednem mesecu to svoto, pomnoženo samo s seboj. In res mu prinese revež 4 lire. Toda bogatin mu reče : Posodil sem ti 200 centesimov, ako te pomnožiš s seboj, iznaša svota 40 000 centesimov t j. 400 lir!
* (Časopisje v Japana) je jsko razširjeno Samo v Tokiju izhaja 20 političnih listov ter 118 časopisov znanstvene in leposlovne vsebine. Najstarejša, najrazširjenejša ter najuplivnejša časopisa sta ,Nichi Nichi Shinbun" (.Najnovejše vesti") in „Jiji Shimpo" („Ca9*). Prvi je uradni list, katerega podpira vlada, drugi je pa radikalno glasilo. Veliko je tudi listov, kateri se bavijo z verskimi vprašanji, kar je umljivo; eaj imajo v Japanu 72000 budističnih cerkva ter še 40 000 kapelic ! Končno izhaja v Japanu tudi veliko modnih listov, kateri so mej ženskami zelo razfiirjeni.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 13. aprila. Vlada predloži na-godbene predloge v črtrtek dne 21. t. m. drž. zboru
Dunaj 13. aprila. Iz Kissingena se poroča, da namerava cesar Fran Josip tri tedne tam ostati.
Dunaj 13. aprila. Bolgarska vlada namerava tu ustanoviti bolgarski trgovinski generalni konzulat.
Dunaj 13. aprila. Iz Budimpešte se po roča, da se je včeraj utrgal oblak. Naliv je provzročil ogromno škodo. Jedna oseba je ponesrečila. Tudi v Badenu pri Dunaj i je bil včeraj silen vihar, in je strela ubila jednega človeka.
Praga 13. aprila. V Libohovicah je usad podrl 39 hiš. Nad 200 ljudi j je brez zavetišča. Nekatere objekte je usad zanesel do 20 metrov daleč. Ministerski predsednik je odkazal oškodovancem 5000 gld državne podpore.
Praga 13 aprila. Uradoma se razglaša, da so vladni izvedenci kmiatatovali, da je v Libohovicah minola vsaka nevarnost, ker se od nedelje zjutraj do torka opoludne ni niesar več udrlo. Izvedtnci se bavijo z načrtom, kako v prihodnje onemogočiti jednake nezgode.
Gradiška 13. aprila. Sinoči ob 9. uri se je tu primeril močan potres.
Budimpešta 13. aprila. Narodna stranka je sklenila, da vzprejuie ponudt-ne jej štiri de-legacijske mandate. Mej delegati bodeta tudi grof A p p o n y i in H o r a n s z k y.
Beligrad 13. aprila Sodišče je dalo aretovati nekega bivšega ministra in vodjo liberalne stranke, ker je kot advokat neke vdove izvršil veliko prevaro.
Madrid 13. aprila     Vlada je sk enila, da odgovori kraljica-regentinja s posebnim ure stolnim ugovorom na Mac Kinlevjevo sporočilo. Sestavo prestolneg« ogovora je vlada poverila dvema ministroma.
London 13. aprila. Listi se izrekajo jako skeptično glede položaja mej Spa sko in Zjedinjenimi državami. Diplomatični krogi so> mnenja, da se je vojna le za malo časa preprečila, da pa na ohranitev miru ni upati.
Narodno-gospodarske stvari.
O kmetovalce v i izobrazbi.
(Dalje.)
Tudi pri nas so se potovalna predavanja ljudstvu priljubila. O tem sve I čijo najbolje poročila ia občin, katere je osrečil s poljudnim predavanjem kmetijski učitelj ah živinozdravnik. — Nnpoznano. zanimanje za kmetijski napredek se vzbuja v ob* činah, katere obiskujejo. Srečna je bila misel naj se nastavijo potovalni učitelji, ki naj štjo umni pouk tndi v srednje in nižje kmetijske sloje. Kako potrebna je ta naredba za kmeta in vinogradnika, dokazujejo najlepše napolneni prostori, kjer se zbirajo ukaželjni gospodarji, ne strašeč se večkrat dolga poti. Ljudstvo teži po izobrazbi in omiki. Nečesar pa ne smemo prezreti, ako hočemo, da bodo imela potovalna predavanja trajen učinek. Potovalni učitelj se varuj izključno praktiške smeri, ki nvn jedino na mebeniški del njegovega poklica. Zaradi tega bodi potovalni učitelj ne samo izvrsten, znanstveno izobražen kmetovalec, temveč tudi mož, ki stoj na vrhuncu omike; kajti nič ne vzgaja tako le jo ia ne daje večje nravne prostosti, kakor če se more človek pravilno in dostoino vesti v vseh položajih.
Velike nade so stavili svoj čas v po jedelska šole, da povzdignejo kmetski stan. Te naj bi ia-vežbale kmetske sinove v praksi in ob jednem se-zaanile z osnovnimi strokovnimi nauki; ž njimi je navadno spojeno vzgledno obdelovanje šolskeg« posestva. 0 koristi teh sol so si mnenja zelo nasprotna. Nekateri gredo tako daleč, da jim odrekajo, vsako priznanje; mi jim ne želimo samo nadaljne eksistence, temveč tudi, da obrnejo nase pozornost korporacij, ki odločujejo njih usodo. Non malta sed multum velja gotovo o njih ; posameznim disciplinam so odkazali tako ozke meje, da so nesposobne, uspešna delovati.
Deželna šola na Grmu se v tem oziru nima pritoževati; deželni odbor se neprestano trudi, da postane njegova jedinka prva mej vrstnicami. O slovenskem oddelku kmetijske šole v Gorici smo izvedeli le dobra poročila. Druge kronovine za izobrazba slovenskega oratarja sploh ne skrbš. Upajmo, da bodo kmalu izginili pomislek*, katere je gojilo ljudstvo do kmetijskih šol. Očitalo sa jim je po nepotrebnem, da ne izobražujejo kmetov, temveč gospoda oskrbnike in ekonome; da absolventi teh šol ne marajo služiti za hlapce, (kar bi labko postali brea strokovne šole); da zametujejo domačo mošnjo itd« Ljudstvo pretirava; ne gre mu v glavo, kako mora domačin drugače živeti kakor oni.
Ugovarjati pa ee ne da, da manj premožnemu kmetu veliko bolj kaže, poslati sina na resnična vzgledno obdelovano posestvo, potem ko je dovršil ljudsko šolo. Imel bode malo ali nikakih stroškov, in sin se bode učil samo praktiškega kmetovanja. Seveda, redka so istinito vzgledna posestva, kjer bi se mogel kmetski sin za svoj bodoči poklic primer-mernega učiti. Sinovi večjih in imovitejših kmetovalcev naj bi izvršili poleg ljudske šole tudi obrtna šolo, ali meščansko šolo ali nižjo realko, predao gredo prakticira t na kako graščino.
Kako na drug način nekoliko strokovno izobraziti kmetskoga sina, se je svetovalo, da naj se združi poljedelski pouk z vojaško službo. S strokovnim poukom bi se izpolnil pro-tti čas, v katerem vojak v miru nima kaj početi. Stara je že misel, da naj bi dobivali vojaki, sinovi kmetskih roditeljev, kot najboljša delavna moč v letnih mesecih dopust.
(Konec prih.)
Armtrljska spooljaltteta. Na želod.u bolehajočim llnrl m priporočati je poraho pristnega ,,Moll-ovr£a Seidlifi-|if!t*ha", ki jrf preskuSo.no domače zdravilo in upliva na ielodec krepilno ter pospeši Ino na prebavljenje in sicer z raatočim uspehom. Škatljica 1 pld. To postnem povzetji rasposilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zala«atelj, DUNAJ, Tnr.hlanben 9. V lekarnah na cežrli zahtevati je izrecno MObL-oV preparat, zaznamovan « varnosti.o znamko in s podpisom. Direktna pofiiljatev ne pod S Skatljici. 5 (5—5)
Umrli so v LJubljani:
Dne 7. nprila: Franftiftka Kralj, mizarjeva hči, 12 dni, Vodmat St. 89, l).>žjast
Dne H. aprila: Henrik Zirkelbach, posestnikov sin, SI dni. Opekarska cesta St. Xi, črevesni katar.
Dne 9. aprila: Miroslav Pogačnik, cvevljarjev sin, 2 leti, KonjnSn« ulice fit. 9, jetika. — Elizabeta Janko, vdova nsiijarja, 59 let, Kolodvorake ulice Si, 11, kronični protin.
Dne 10. aprila: Viktor SnSteršič, sobnega slikarja »m. 8 mesecev, Opekarska cesta st. 55, driska. — Jožefa Br»y, odgojiteljica, 89 let, Poljanski nasip It. 38, jetika.
Dne 11. april*: Dr. Jernej Zupanec, c. kr. notar in posestnik, s s let, Krifcevniftke ulice St. 8, kron. pljnčnica. — Viktorija Zaje, paznikova hi, 6 dni, Hranilnična cesta it  ti, skleroma.
Meteorologično poročilo.
Vifiina nad morjem 306'2 m.
April	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.		Vetrovi	Nebo	rt m •j| B 2 i S-1 > CU p>
12 13. ■	9. zvečer 7. zjutraj *i. popol.	727 5 730 4 729 4	84 8*9 145	al. jug al jvah. sr. jzah.	oblačno pol obl. pol obl.	217
Srednja včerajšnja temperatura 9'5', lormalom.
0-4« nad
JD-u-na^sica. "borza
dn<- 13 aprila 1896.
Skupni driavni dolg v notah..... 102 gld. 15 kr.
Bkupni driavni dolg v srebru    .... 101 , 95 „
Avstrijska zlata renta......, 121 „ 65 ,
Avstrijska kronska renta 4' ,..... 101 , 80 ,
Ogerska slnta renta 4" ,....... 121 , 10 ,
Ogerska kronska renta -l1 ,..... 99 , 35 ,
Avstro-ogerske bančne delnice     .... 9-'4 , — ,
Kreditne delnice......... 354 , 75 „
London vista........... 120 » 75 „
Merniki drž. bankovci za 100 m.vrk ... 58 , 82'/, ,
90 mark............ 11 . 75 ,
90 frankov........... 9 ,, 54 „
Italijanski bankovci.....•   .   , 44 n 971/, „
C. kr. cekini........... 5 . H»> n
Dne 12. aprila 1897.
4'L državne srećke iz 1. 1854 po 250 gld. 164 gld. — kr.
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. 196 , f 0 „
Dunava reg. srečke 5<»/0 po 100 gld.    .   . 130 . 85 ,
Zemtj obč. avstr. 41/,* . zteti zast. listi    . 99 . 10 „
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 158 „ — ,
Ljubljanske srečke......... 22 „ 75 m
Budolfove srečke po 10 gld...... 26 , £0 ,
Kreditne srećke po 100 gld...... 205 „ — „
Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v.  .   .   . 603 , *
Papirnati rubelj.......... 1 , 27"/4 ,
(,Glasbena Matica" v LJubljani.
Pevski odbor .Glasbene Matice' izreka c. kr. profesorju gospodu Antonu Funteku najtoplejšo zahvalo za izvrstno poslovenjenje besed J. S. Bachovemu .pasijonu po sv. Matevžu" in ob enem za vse dmge prevode na slovenski in nemški jez k, katere je z največjo ljubeznivostjo in vselej brez najmanjše nagrade za nas zhor z vršil.
Ljubljana, dne 9. aprila 1898.
Pav akt odbor ,,Glaabone Metioa".
Potrt globoke žalosti naznanjam v svojem in imenu svojih bratov vsem sorodnikom prijateljem in znancem tužno vest, da je nafi priljubljeni oće gospod
Josip Krapež
včeraj dne 12. aprila t. 1. ob 2. uri popolndne, po krotki mućni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 65. let, ndano v Bogu zaspal.
Pogreb dražega ranjkega bode dne 14. aprila t. 1. ob 1 fti. uri popolndne iz deželne bolnice k sv. Krištofu.
Sv. maSe zadulnice brale se bodo v cerkvi čč. on, frančiškanov v Ljubljani.
Dražega ranjcega priporočam v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dne 13. aprila 1898.
Fran Krapež
(567) kavarnar. liro/ |»«»M«-t>n««i4fn «»Tr»verstlle.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo britko vest, da je naS oče, oziroma biat gospod
Ivan Hribar
c. kr. pofitar
dne 10. t. m. ob 6. uri zvečer, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu preminul.
Pogreb dražega ranjcega vrSik se je v torek de 12. t. m. ob 3. uri popoludne iz hi se žatoati v Kranjski gori na ondotno pokopališče.
Nepozabnega ranjcega priporočamo v blag spomin in molitev.
V Kranjski gori, dne 13. aprila 1897.
Ivo Hribar, Julija Hribar, Marija Hribar, otroci.  — Anton Hribar, brat.  — Uršula Hribar, sestra. (566)
Zahvala.
Vsem, ki so se naju soćutno spominjali ob bridki izgubi deverletnega sinka
posebno ćastiti duhovščini, obema vodstvoma ljudskih Sol, darovalcem vencev in vsem spremljevalcem k zadnjemu počitku izrekava srčno zahvalo.
Kranj, dne 12. aprila 1898. (563)
Dr. Valentin in Ana štsmplhar
Vsem gasilcem na Kranjskem!
Vsled sklepa stalnega avstrijskega gasilnega odbora, da se povodom petdesetletnice Nj. Veličanstva izrazi uda-noat in zvestoba gasilnih društev Avstrije, je za to odločen
dan 7. majnika t. I. ob 3. uri popoludne
ob priliki otvoritve jubilejne-dobrodelne razstave.
Želeti je, da bi tudi kranjska gasilna društva bila zastopana v večjem številu in se toraj tem potom vabijo, da pošljejo svoje zastopnike na Dunaj.
Stroški za moža bi znašali približno 25 gld., in to za vožnjo, hrano in stanovanje.
Odhod iz Ljubljane bi bil skupen dne €1. iiiiajiilku y jutra J ol» 5. uri «•» minut.
Ker je čas silno kratek, zato se načelništva gasilnih društev pozivljejo, število udeležencev gotovo do tllM* It), t. 119. podpisanemu odboru naznanijo.
Odbor zaveze gasilnih društev.
Ljubljana, dne 12. aprila 18i)8.
Fran Ks. Trošt Fran Doberlet
zapisnikar. načelnik.
Št. 11.657.
Ce?.frr avstrijske đj državne železnice,
Izvod iz voznega reda
viljaven od dne 1. oktobra lBf7. lota, Od hori ta I,|tibl)fftiie ju2. kol. Prava Trkii Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trhiž, Beljak Celovec. Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aasse, Solnograd; čer Klein-Reifling v BteVT, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. ajutraj osobni vlak v Trbii, Pontabnl, Beljak Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj; čea Selzthal v Solno, grad ; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoludna osobni vlak v Trbiž. Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Sela. thal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osnimi vlak v Trbii. Beljak, Celovec, Ljubno; ćez Selzthal v Solnoirrad, Lene Gastein, Zeli ob je/.eru, Inomnst, Bregenc, Cunh, Oenevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Stejr, Line, Bndejevice, PlzenJ, Marijine vare, Heb, Fraucove vare, Karlove vare, Prago, Lip-sko, Dunaj via Amstetten. — Prosa v Novo inentn In % Korevje. Ob 6. uri 15 m zjutraj mešani vlak. — Ob 12. uri 55 m. popoludne meSani vlak. — Ob 6. uri 30 m avečer mešani vlak. — Prihod v I.|uhlJano. j. k. Proga Ia Trhla«. Ob 5. uri 52 m. ajutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno* grada, Linca, Stejra, Auaseea, Ljubna, Celovca, Bedaka, Fran* senafeste. — Ob II. uri 20 m. do po lud ne osobni vlak ■ Dana i a via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geueve, Curiha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend Oaateina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. - Ob 4. uri 57 m. popoludne oeobni vlak a Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. avečer osobni vlak a Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proica *a Nevera meala Ia Ia Ko«ev|a, Ob 8. uri li* m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. uri 82 m. popoludne mešani vlak. — Ob 8. uri 35 m. avečer mešani v ■••v. _ odhod Ia l.|ubljaaa d. k. v Kaaalk. Ob i. uri 28 m. ajutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. avečer. — Prihod v I.|abl|ano d. k. Ia Hamalka. Ob 6. uri 56 m. ajutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. url 20 m. avečer. (17 — 82}
Izgubila se je
na veliko nedeljo dopoludne v tivolskem parku preko 2 meseca atara psića (Rat'er).
Po-teni   najditel)   naj   jo  odda  v .Narodni Tiskarni11 rroti primern« nagradi. (568)
Lopa mablovana
a prostim vhodom a«l«l>« ne nm M t are m trgii at. 211, Al. na«l»lrop|e. (559—2)
Stanovanje
z jedno ali a tremi sobami in kuhinjo v I. nadstropju ae odda (540—2)
v Tavčarjevem dvoru na Jezici.
Steklenice
s patentnimi zamaški
lxi "brez ta,2cili zamaškev
priporoča
**> po iitšjulijlli cenalt
centrala patentnih zamaškov za steklenice in posode
Gradec, Jakominigasse 96/96.
(532—2)
Občinski svet ljubljanski je dovolil tudi za letos 300 gld. v ta namen, da mestni magistrat p sije primerno število liboitšlh Akroruloaiilli otrok v naorake kopelfl v Oradeil.
Magistrat to oznanja s pristavkom, da je prošnje aa občinoke podporo v omenjeno svrho izročati mu do dn6 JiO. April« letoa in v njih posebno naznaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačih sam do Gorice, ali ga bode treba tja poslati z najetim spremstvom.
Ozirati se bode magistratu pri podelitvi podpore v prvi vrsti na otroke, kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 18. marca 1898.
L
v Latlermaniiovem drevoredu.
Danet v sredo 13. in Jutri v četrtek 14. aprila .
oh H. url avečer t T\
velika briljantna
High-Life-vecera
s posclmo 'ubranim, odličnim
vzpo redom. Nastop vseh umetnikov-speci- J
jalistov pr*e vrste. II  koncu:    »ožitiJnjI »II-Itarfja v Plrenejah. Originalno prikazni duhov in po-bastij.
L. Geni.
(560—2)
Izdajatelj in odgovorni urednik; J o u i p N o 11 i.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".
^24221