Ubogajte naš suet, predno je morda prepozno. Dsak preuiden člouek skrbi za suojo in suoje rodbine prihodnost; ako pa kmalu umre, so usa upanja in načrti uničeni. Proti temu se pa lahko usakdo zauaruje, ako se udeleži uredbe, s kojo se peča že od leta 1864. „Pruo splošno uradniško društuo austro-ogrske monarhije", to je starostno in rodbinsko preskrbljevonje ki je upeljano od omenjenega društua potom žiuljenskega zauarouanja in katero nuja ne samo uradnikom, profesorjem, učiteljem in duhou-nikom, nego tudi trgoucem, gozdarjem, kmetoualcem, obrtnikom itd. pod najcenejšimi in najbolj kulantnimi pogoji. Dlemelienega uzroka, ne zauarouan bili pri uradniškem društuu, sploh ni. fle more se oporekati: moji dohodki so premali. Sam sem in nimam za nikogar skrbeli. Preje moram plačali suoje dolgoue. ITloja soproga je deležna penzije in otroci dobe uzgojeualne doneske. D toliko letih mi nese trgouina toliko, da ne rabim zauarouanja. riesem denar raje u hranilnico. Premožen sem, tedaj ne rabim zauarouanja. Kdor ima take ali slične pomisleke, naj le popraša pri uradniškem društuu (naslou je spodaj označen). Društuo mu bode s šteuilkami dokazalo, da je zauarouanje za usakega dobiček in da se premije pri uradniškem društuu lahko zamore. Za zauarouanje po K 2000, plačljiue takoj u slučaju smrti, najkasneje pa s 85 letom plača 30 letni mož samo 4 K mesečno, 35 letni mož K 4'56, 40 letni samo 5-36 (tarif la) flko naj se izplača zauaroualnina po douršenem 60 letu ali u slučaju smrti takoj, plača 30letni mož za K 2000 samo K 5'25 (tarif Id). Za zauarouanje dote po K 10.000 na 20 let plača 40 letni mož mesečno samo K 34.60. Umrje polem kadarkoli — s čemur neha tudi uplačeuanie premij — izplača se useeno zauarouani znesek ob zapadlemu roku. 11. pr. ako žiui oče le še eno leto, je uplačal u usem K 415'20 in otrok dobi po douršenem 20 letu useeno K 10.000 izplačanih. Zauarujete se lahko u usaki starosti in za usak čas! Zaiiteuajte takoj prospekt, dokler ste še zdraui, kajti ako ste si nakopali resno bolezen, je prepozno za sprejem. Dsa pojasnila daje usakomur brezplačno: Pruo splošno uradniško društuo austr. ogr. monarhije. Hajuečja medsebojna žiuljenska zauaroualnica držaue. Dunaj I. UJipplingerstrasse 25. 61. s (* • Zadružna Zveza u Celju, registrovana zadruga z omejeno zavezo razteza svoj delokrog po Štajarskem, Kranjskem, Koroškem, Primorskem in v Dalmaciji ter ima namen, pospeševati razvoj zadružnega delovanja v obče ter zastopati koristi svojih članov v vsakem oziru. Mrma 7nP7(I ll Pplill sPrejema za člane vse pridobitne in gospo-LUulUjllU L\lm V ICIjU darske zadruge in društva kakoršnekoii vrste kakor: hranilnice in posojilnice, mlekarske in sirarske, kmetijske, konzumne in produktivne zadruge i. t. d. Mm m p Celju tijske, mlekarske in druge gospodarske zadruge. Rpniljjcbn bnnmiin t. j. pravico izvrševati obligatorično revizijo zadrug ncvitljonu nUIllSOljU in društev po določilih zakona od 10. junija 1903, drž. zak. štev. 133 je podelilo vis. c. kr. ministrstvo za notranje stvari Zadružni Zvezi v Celju z ukazom od 22. marca 1906 št. 743 ter izvršuje ista revizije po svojih strokovnjakih. Denarno Centralo Zodrujne ta p Celju ;?zzzdroboT buje denarno sporavnavo med svojimi članicami. npnnrnn Ppnfpnlfl sprejemlje denar na obrestovanje v tekočem računu UtllUHIU vblillUlU ali kot hranilne vloge, katere obrestuje po najvišji mogoči obrestni meri in jih izplačuje na zahtevanje poštnoobratno. Rentni davek plačuje Zadružna Zveza sama. nPnnmn Ppnfpflln dovoljuje in izplačuje zadrugam kredit v tekočem UbllUlIlU VrillllUlU računu ali kot naložbe po kar najbolj mogoči nizki obrestni meri in kar najhitreje. npnnmfi Ppnfpnln imela prometa l. 1906 približno okroglo 15 mili-UbUulliU ViCmiUIU jonov kron ter je ista velika dobrota za vse članice. Vse zadruge Zadružne Zveze v Celju so imele v letu 1906: denarnega prometa..........K 236,848.258 92 čistega "dobička............» 507.922'94 rezervnih zakladov..........» 3,672.985'25 skupnega lastnega imetje.......» 5,541.905'98 ter vseh aktiv (premoženja) skupaj . . » 100,572.03171 Mmm hm n Pplill ie član Splošne Zveze kmetijskih zadrug av-LUUlUjilU LWLU V vCIJU strijskih na Dunaju, ki izvršuje pri istej tudi obligatorično revizijo. Mm lM 5 Celjll b^V^ela koncem leta 1907 učlanjenih okroglo Zadružna Zveza v Celju ^'SMS slov. posojilnic, ki je bila osnovana leta 1882—1883. Delovanje teh korporacij in njenih funkcijonarjev traja torej že 25 let in je to najstarejša Zveza na Slovenskem in na slovanskem jugu sploh. Zastonj je poštnina pri pošiljatuah čez H ZO. -Za gospode Fine moderne srajce, bele likane od K 2 — do 6 —. Fine pisane srajce z ovratnikom in brez od 2'40—7 — Fino moderno pisano platno in cefiri za srajce met. 60 v. 1"50. in trpežne spodnje hlače različne velikosti od 1.—2'80. moderne ovratnike različne fazone od 24—60. v. moderne bele in pisane naprsnike od 40—1'60. moderne bele in pisane zapestnice od 55 v. 70. moderne kravate različne fazone in barv od 30 v- 2'40. in trpežne naramnice različne barve od 60 v. 2.50. moderne in trpežne žepne robce det. od 160—12"—. močne in trpežne nogavice vseh barvah od 30 v. 1'50. trpežno in moderno sukno in kamgarne za obleke met. od K 3—15—. Za domače gospodinstvo Trpežno in močno belo platno za perila od K 34—80. v. Trpežno in močno belo platno za rjuhe od 1-20—1-70. Trpežni in močen perilni kambjik za obleke od 46. v.-30-—. Trpežno močno in moderno volneno blago za obleke 70 v. 5-—. Trpežne in moderne gerniture za postelje in mize od 10-—30—. Trpežne moderne zastore in preproge vse vrste od 52 v. 2- -. Trpežne in fine odeje za postelje satinaste in flanelaste od 3'—15'—. R3G53 Vzorce na vse strani proti vrnitvi zastonj. R3R3 Trgovska hiša manufakturnega in modnega blaga na debelo in drobno R. STERMECKI — CELJE. 1 Posojilnica u Celju 1 g _.....- ■-■■■■■■ ■-■■■■■ i i i g beta 1881 z neomejeno zauezo ustanou- g ljen zauod, šteje nad 4300 zadružnikou, g ki imajo uplačanih deležeu nad 88.000 K ter ima nad sedem miltjonou K hranilnih tulog in nad 340.000 K rezerun. zaklada. Hranilne uloge se sprejemajo od usa-_ kega, če tudi ni član zadruge ter se J^ | obrestujejo po 41/27o. Posojilnica plačuje | 4 rentni dauek sama ne da bi ga odteg-nila ulagateljem; posojila daje na osobni „ in hip. kredit proti 5% 51/2°/o in 6% „ ^ obrestouanju. | $ Uraduje usak dan dopoldne od 9. do g 12. ure izuz. nedelje in praznike u Narodnem domu" u Celju, I. nadstropje. 5HSHSaSa5H5HSB5asaSH5HHSSaSH5HSa. I D lastni hiši | ^narodni dom44. ju2no$i:flXRSKfl iitHRflmhniCfliti za katero jamčijo okraji: GORI13IGRflD, SCOniCfl, SoStfin], SmflRJC pri Jelšah in DRflllSKO za popolno uarnost ulog in za njihouo, po prauilih določeno obrestouanje do neomejene uisokosti, ima sedaj hranilnih ulog ^SSS 4,000.000 kron sss^ Hranilnica posluje s strankami usak dan dopoldne, izuzemši nedelje in praznike. MMKKMKiKM HRfinihne DhOGC obrestuje po 4°o.'. in pripisuje obresti polletno h kapitalu ter plačuje hranilnica rentni dauek sama in ga ne odtegne . ' . vlagateljem, tako, da dobe isti popolnoma . ' . KSra nad 4°|0 obresti. S . • . Izposojuje pa na zemljiško uarnost po 5 odstotkou. občinam in korporacijam nauedenih petih . • . okrajeu po 43|4°|0 obresti. . . Stariši in uaruhi. Zahteuajte, kadar zalagate denar za mladoletne in uarouance, da ga naloži sodišče edino le u „3UŽnOŠtfl3eR5KO HRflnmniCO". so CChZJC, „narodni dom". —D Edina narodna steklarska trgovina o— rRAN STRUPI iCELIE □ GRflŠKfl CE5TA 5TEU. 4 □ ZALOGA STEKLA, PORCELANA IN KAMENINE, BELGIJSKIM INČEŽKIM SiP, SVETILK, OGLEDAL IN ZLATIH ROBOV ZA OKVIRE .'. VELIKA IZDER NAMIZNEGA P050DJA TER ISTEGA ZA ČAJ IN KAUO, KAKOR TUDI UMIVALNIM GARNITUR .'. BOGATA IZDER RAZN0UR5TNEGA POSODJA ZA PRIVATNIKE GOSTILNE IN KAVARNE ZALOGA NAG IZDNI ti IZDELKOV (0' ^ © Gj «» O CT 05 ,— v. M CD Cl3 C Durij Sinkouič staubeni, pohištueni in portalni mizar. Se priporoča častiti duhouščini in slaunemu občinstuu za usa u suojo stroko [ spadajoča dela, katera izuršuje tudi u j najmodernejšem secesijonističnem slogu. > o co O) C s_ .i ® rrt E c N >o o d) c cB d) £2 O 'S co o CL „SlsflMJfl" uzajemno zauaroualna banka u Pragi zauaruje čloueško žiuljenje po useh kombinacijah, izmed katerih = so najugodnejše naslednje: = 1. Zfl SliUČflD SITlRtl, po kateri — naj se taista primeri kadarkoli - se izplača zauarouani kapital takoj dotičnim dedičem. 2. Zfl DOŽIU£I3£ lil S1T1RI, t. j. ako zauarouanec dožiui naprej določeno leto, katero si sam izuoli, se izplača zauarouana istina njemu samemu; ako prej umrje, pa takoj njegouim dedičem. Pri tem načinu se more zauarouati tudi tako, da mu ostane istotoliko kapitala izplačilnega po smrti, kolikor ga je prejel ob doži-uetju določene dobe. 3. DZfDEiTMO, n. pr. mož in žena, brat z bratom ali kakšni drugi osebi, in sicer tako, kadar umrje eden ijijied njiju, se izplača zauarouana usota prežiue-lemu zauarouancu. -s 4. Zfl DOBO 20 ls£I, t. j. ako umrje u teh letih, se izplača zauarouani znesek dedičem; ako pa jih dožiui, potem določi sam, kako se mu naj izplača kapital: ues naenkrat, u dosmrtnih obrokih, ali pa šele po smrti. 5. Zfl Rento fllil POKODnmO, katera se začenja dotičniku izplačeuati takoj po enkratni ulogi gotouega zneska, ali pa šele po nekolikih letih, in sicer do smrti. 6. DOtO OIROROiTl, zlasti dekletom, katera se izplača, ko dožiui zauarouani otrok, 18., 20. ali 24. leto suoje dobe in to tudi takrat, ako je zauaroualec (oče, mali, skrbnik itd.) umrl pred koncem zauaroualne dobe, dasi u tem slučaju preneha daljnje uplačeuanje zauaroualnine. flko umrje otrok pred določenim letom, se izplača usa zauaroualnina roditelju, zauaroualcu itd., ali pa se prenese ues kapital na kakšno drugo osebo. Dse te in ostale načine zauarouanja preuzame banka ,,SM0Dfl" po ugodnejših pogojih in cenejših tarifih, kakor use druge zauaroualnice. Orhutega pa imajo člani banke „SliflDID£" — ker je uzajemna zauaroualnica — brez posebnega priplačila. še prauico do diuidende, t. j. do deleža čistega dobička, ki je doslej iznašal po 10, 20, 25 in eno leto celo 48 odstotkou. Rezeruni fondi koncem leta 1906 .....K 38,242.078-78 Pupilarno uarno naloženih..................37,257.674'26 Izplačam kapifali in škode leta 1906 ............4,760.609 98 Izplačani kapital! in škode sploh.....„ 91,936.993'73 Plačana zauaroualnina leta 1906 ........8,678.305"50 Izplačana diuidenda leta 1906 ................239.526 36 Izplačana diuidenda sploh.......„ 1,836.419'57 Dsa potrebnejša pojasnila o zauaroualnih zadeuah daje radouoljno generalni zastop banke „SlsflUID£" u Ljubljani u lastni hiši u Gosposkih ulicah št. 12. Bolška dolina m ILUSTROUflNI NARODNI KOLEDAR T j" © 1908 ; i UREDIL PROFESOR DR. ANT. DOLAR □ LETO XIX. □ LAST, ZAL02BA IN TISK »ZVEZNE TISKARNE' V = CELJU = i n K n / 3 Leto 1908 je prestopno leto ter ima 366 dni; med temi je 66 nedelj in praznikov. Leto 1908 je 6621. leto julijanske perijode, 8008. po stvarjenju sveta. — Židovsko leto 5668., ki se je začelo dne 9. kimovca 1907, je skrajšano prestopno leto, ki ima 383 dni ter jenja dne 25. kimovca 1908, nakar se začne 26. kimovca židovsko leto 5669., ki je nadštevilno navadno leto in šteje 355 dni. — Mohamedansko leto 1325, ki se je začelo dne 14. svečana 1907, je prestopno leto, šteje 355 dni in jenja dne 3. svečana 1908, nakar se prične dne 4. svečana mohamedansko leto 1326, ki je navadno leto in šteje 354 dni. * Sodnijske počitnice. Ob nedeljah, kakor tudi na božični dan se ne smejo vršiti obravnave. Odreditev obravnave na kak drug praznik je dovoljena le, ako je nevarnost zamude (§ 221 civ.-pravd. r.). Kot prazniki morajo veljati: 1. in 6. prosinec, svečnica, ozna-nenje Device Marije, Kristusov vnebohod, velikonočni in binkoštni ponedeljek, dan presv. Rešnjega telesa, god sv. Petra in Pavla, vnebovzetje Marije Device, rojstvo Marije Device, god vseh svetnikov, preč. spočetje Marije Device, 26. gruden, na deželnega patrona in razen tega za vsako sodnijo oni verski prazniki, ob katerih dneh v dotičnem sodnem kraju običajno miruje opravilni promet. Zadnjo vrsto praznikov določi in naznani predsednik deželnega nadsodišča za posamezne dele svojega področja (§ 44 just. min. odredbe z dne 5. vel. travna 1897, št. 112 drž. zak.). Sodne počitnice trajajo šest tednov; začno se pri vseh sodiščih dne 15. mal. srpana in trajajo do vštetega 15. vel. srpana. Med sodnimi počitnicami se vrše obravnave samo o političnih stvareh (§§ 222 in 223 civ. pravd, reda in § 47 just. min. odredbe z dne 5. vel. travna 1897, št. 112 drž. zak.). 1 1 Godovinska števila za leto 1908. Gregorijanski koledar. Zlato število...... 9 Epakta ali lunino kazalo XXVII. Solnčni krog...... 13 Rimsko število..... 6 Nedeljska črka..... EC Letni značaj ali god. št. XXIX Julijanski koledar. Zlato število...... 9 Epakta ali lunino kazalo . IX. Solnčni krog...... 13 Rimsko število . . ( Nedeljska črta..... FE Letni značaj..... * Dvorni prepovedani časi, kadar so zaprta c. kr. dvorna gledališča. Dne 28. rožnika (na večer pred smrtnim dnevom Nj. Veličanstv? cesarja Ferdinanda I.). Dne 10. kimovca (na večer pred smrtnirr dnevom Nj. Veličanstva pokojne cesarice Elizabete).- Vsied posebni! zadržkov se prelože lahko ti dnevi po najvišjem odloku. * Državni prepovedani časi. Gledališke predstave in javne razveseljave, kakor koncerti druge zabave z godbo itd. so prepovedani zadnje tri dni velikega tedna v dan presv. Rešnjega telesa in 24. grudna. Na Veliko noč, na binko-štno nedeljo in dne 25. grudna se smejo vršiti samo predstave v dobrodelne namene in z dovoljenjem politične oblasti, ki ima dajati dovoljenja za gledališke predstave. Javni plesi se ne smejo vršiti tiste dni, ob katerih se gledališke predstave vobče ne smejo ali le s posebnim dovoljenjem vršiti. * Cerkven« prepovedani časi. Obhajati ženitve jt prepovedano od 1. adventne nedelje do razglašenja Gospodovega in od pepelnice do bele nedelje. Premakljivi prazniki. Za katolike in protestante. Ime Jezusovo...............19. prosinca. Septuagesima................16. svečana. Pepelnica................. 4. sušca. Marija devica sedem žalosti .........10. malega travna. Velika noč..................19. malega travna. Križevo (prošnji dnevi)...... 25, 26. in 27. velikega travna. Vnebohod.................28. velikega travna. Binkošti................... 7. rožnika. Sv. Trojica.................14. rožnika. Sv. Rešnje telo................18. rožnika. Srce Jezusovo................26. rožnika. Angelska nedelja...............30. velikega srpana. Ime Marijino................13. kimovca. Roženvenska nedelja..........................4. vinotoka. Posvečenje cerkva..............18. vinotoka. 1. adventna nedelja..............29. listopada. Od Božiča do pepelnice je 70 dni ali 10 tednov. Post se začne dne 4. šušca in jenja 18. malega travna; postna doba je 47 dni. * Znamenja za lunine krajce. Mlaj ® Prvi krajec 9 Ščep ali polna luna © Zadnji krajec f\ Letni vladar v letu 1908 je mesec. Mesec, kot najbližji sosed zemlje v ozvezdju, je vzbujal že od nekdaj pozornost človeštva. Ker se redno spreminja, so ga vpo-rabili že v najstarejših časih za razdelbo časa. Mesec kroži okrog naše zemlje; da prepotuje ta krog, rabi 27 dni 7 ur 43 minut. Na svojem potu krog zemlje pride v različne lege med zemljo in solncem; odtod izvira sprememba njegove, od solnca obsijane površine. Mesec je odaljen od zemlje 384.000 kilometrov; njegov premer znaša nekaj manj kot četrtino zemeljskega, to je 3475 kilometrov. Turki še danes štejejo mesece kot čas od enega ščepa do drugega. 3 i* Letni časi. Pomlad se začne 21. sušca ob 1. uri 33 min. popoldne. Poletje se začne 21. rožnika ob 9. uri 25 min. zjutraj. Jesen se začne 23. kimovca ob 12. uri 4 min. zjutraj. Zima se začne 22. grudna ob 6. uri 39 min. ponoči. * Solnčni in lunini mrki leta 1908. Leta 1908 mrkne solnce trikrat, a pri nas ne bomo videli nobenega teh mrkov. Luna ne mrkne nobenkrat. 1. Solnce mrkne popolnoma dne 3. prosinca. Začetek ob 8. uri 13 minut zvečer, konec ob 1. uri 29 minut zjutraj. Mr bodo videli v severo-vzhodnem delu Avstralije, v Novi Gvineji, Srednji Ameriki in po Velikem oceanu. 2. Solnce mrkne obročasto dne 28. rožnika. Začetek ob 2. uri 32 minut popoldne, konec ob 8. uri 36 minut zvečer. Mrk bodo videli po vzhodnem delu Velikega oceana, Severni Ameriki, deloma v Južni Ameriki, po severnem delu Atlantskega morja, severo-zapadni Afriki in južno-zapadni Evropi. 3. Solnce mrkne obročasto dne 23. grudna. Začetek ob 10. uri 12 minut predpoldnem, konec ob 3 uri 28 minut popoldne. Mrk bodo videli v Južni Ameriki, Južni Afriki, Madagaskarju in južnem delu Atlantskega oceana. * Kvaterni in drugi posti. I. kvatre, spomladanske ali postne: 11., 13. in 14. sušca. II. kvatre, letne ali binkoštne: 10., 12. in 13. rožnika. III. kvatre, jesenske: 16., 18. in 19. kimovca. IV. kvatre, pozimske ali adventne: 16., 18. in 19. grudna. Drugi postni dnevi so zaznamovani s f. * Letni značaj. Leto 1908 je splošno bolj mokrotno kakor suho. - - Spomlad je mokrotna ter gorka, semtertje slana, cel sušeč je mrzlo, malega travna deževno; velikega travna v pričetku lepo, vendar tudi deževno in mrzlo. Rožnika prijetno, včasih dež. — Poletje vobče gorko, vendar večkrat hladno. Jesen in zim a. V začetku mokrotno, srednje mrzlo, nato zelo mrzlo in mokrotno. v grudnu kmalu sneg, nato nalivi, po 20. precej mrzlo, toda megleno do približno 12. prosinca, nato nekoliko zmerneje. * Deželni patroni. Češko: Janez Nepomuk (16. velikega travna) in Venceslav (28. kimovca). Bukovi na: Janez Novi s Suczave (14. rožnika). Dalmacija: Hijeronim (30. kimovca). — Galicija: Mihael (29. kimovca) z izjemo krakovskega okraja. Koroško: Jožef (19. sušca). - Kranjsko: Jožef (19. sušca) in Jurij (24. malega travna) se praznuje dne 23. malega travna. - Krakovski okraj: Stanislav (7. velikega travna), se praznuje dne 8. velikega travna. Hrvatsko: Elija (20. malega srpana) in Rok (16. velikega srpana). Primorsko: Jožef (19. sušca). Moravsko: Ciril in Metod (5. mai. srpana). — S p o d n j e a v s t r i j s k o: Leopold (15. listopada). Gornjeavstrijsko: Leopold (15. listopada). Solno-graško: Rupert (24. kimovca). — Šlezko: Hedviga (15. vinotoka). Sedmograško: Ladislav (27. rožnika). - Slavonija: Janez Krstnik (24. rožnika). — Štajersko in Severno Tirolsko: Jožef (19. sušca). ■ Južno Tirolsko: Virgilij (26. rožnika). — Trst (mesto in okolica): Just (2. listopada). Ogrsko: Štefan, kralj (20. velikega srpana). * Važne letnice iz slovanske zgodovine in drugi važni dogodki iz slovenskih pokrajin. Dne 1. prosinca 1.1584. dokončan je tisk prve imenitne slovenske knjige: «Biblia, tu je use svetu Pismu Stariga ien noviga Testamenta, Slovenski tolmazhena scusi Juria Dalmatina®. Dne 1. prosinca I. 1812. uveden je v ilirskih vojvodinah francoski koledar, ki odpravi katoliške praznike, razen nedelj, Božiča, vnebohoda Kristusovega, vnebovzetja Matere božje in praznika vseh svetnikov. Dne 3. prosinca I. 1703. pride princ Evgen Savojski k vojski na Laško potujoč, v Ljubljano. Dne 12. prosinca 1. 1615. dobe Kacijanarji baronsko diplomo in dne 28. velikega travna I. 1665. grofovski naslov. Dne 5. svečana 1.1421. napade Žižka Adamite na nekem osredku v Ložnici ter jih popolnoma potolče. Dne 8. svečana 1.1444. potrdi cesar Friderik v Ljubljani in Kamniku vse pravice in svoboščine. Dne 12. svečana l. 1774. porodi se Valentin Stanig, obuditelj slovenske zavednosti na Primorskem. Dne 17. svečana J. 1601. sežgo v Kranju protestantske knjige na trgu blizu «prangarja». Dne 19. svečana 1. 1886. umrl je v Adlešicah v črnomaljskem okraju pisatelj slovenski, Leopold Gorenjec «Podgoriški», porojen 12. listopada I. 1840. v Št. Rupertu na Dolenjskem. Dne 23. svečana 1. 1527. kronan je bil Ferdinand za kralja v Pragi, češke dežele se združijo z Avstrijo. Dne 24. svečana 1.1721. da Peter Veliki, car ruski, novo ustavo za rusko cerkev. Dne 27. svečana I. 1275. izroči Rudolf I. Koroško in Kranjsko vojvodi Filipu. Dne 3. sušca I. 1480. sklenil je deželni zbor Kranjski v Ljubljani, pobirati takozvani «turški vinar». Dne 3. sušca I. 1605. pogori na šentpeterskem predmestju v Ljubljani 53 hiš. Dne 5. sušca l. 1477. dobilo je mesto Krško mestne pravice. Dne 8. sušca I. 1553. ustanovi cesar Ferdinand za oslabele rudarje idrijske dvorno bolnico. Dne 8. sušca I 1528 potolče Ivan Kacijanar pri Szinjeji blizu Košic vojsko kralja Zapolje. Dne 8. sušca 1811. I. odpravi francoska vlada samostan usmiljenih bratov v Ljubljani. Dne 9. sušca l. 1528. požigali in plenili so Turki že ob polu-osmih pred Postojino. Dne 10. sušca l. 1573. zahtevajo kranjska duhovščina, potem mesta in trgi v deželnem zboru enakopravnosti zaradi volitev. Dne 10. sušca I. 1601. razstrele v Radovljici protestantsko cerkev. Dne 10. sušca l. 1655. porodi se v Ljubljani dr. Ivan Gregor Dolničar pl. Thalberg, zgodovinar kranjski; t dne 3. vinotoka 1. 1719. Dne 12. sušca 1. 1528. odženo Turki več stotin kristjanov v Bosno v sužnost. Dne 1. malega travna 1.1797. pride francoski general Bernadotte v Ljubljano. Dne 6. malega travna l. 1580. izda nadvojvoda Karol poseben rudarski red za Idrijo, katero je istega leta dobil v svojo last. Dne 11. malega travna l. 1004. poklonil je kralj Henrik II. graščino Bled škofijstvu briksenskemu. Dne 15. malega travna 1. 1811. zapove cesar Napoleon novo organizacijo ilirskih dežel. Dne 16. malega travna I. 1257. ustanovitev prve javne bolnice na Dunaju pod češkim Otakarjem. Dne 1 velikega travna 1.1567. potrdi nadvojvoda Karol v Gradcu vse pravice kranjske dežele, Istre, slovenske marke in Metlike. Dne 1. velikega travna l. 1848. povabi grof Lev Thun vse Slovane k slovanskemu kongresu v Zlato Prago. Dne 2. velikega travna I. 1447. zapove cesar Friderik IV. Ljub-Ijancem, da pomagajo mesto utrditi. Dne 3. velikega travna I. 1524. pogori Novi trg v Ljubljani z deželno hišo in orožarno. Dne 3. velikega travna I. 1635. vnel se je v Preboldu in Ostrvici nad Celjem punt. Dne 7. velikega travna 1. 1797. izroči general Bernadotte vlado kranjske dežele avstrijskemu generalu Meerveldtu in 8. velikega travna odrinejo zadnji Francozi iz Ljubljane. Dne 8. velikega travna I. 1079. umori kralj Boleslav II. svoje-ročno sv. Stanislava v neki kapeli v Krakovem. Dne 8. velikega travna 1. 1561. napadejo Turki Kostel na Kolpi. Dne 13. velikega travna I. 1615. in 9. svečana I. 1621. potrdi brižinski škof vse stare pravice rudarstva v Gorenjih in Dolenjih Železnikih. Dne 3. rožnika I. 1472. sežgo Turki cerkev sv. Petra v Ljubljani. Dne 3. rožnika I. 1849. vhod Rusov v Požunj. Dne 4. rožnika l. 1471. razgrajajo Turki okolo Ljubljane. Dne 10. rožnika I. 1592. pride Hasan paša z veliko vojsko pred Vihič, kjer je zapovedoval Josip Lamberški. Dne 11. rožnika l. 1077. podari kralj Henrik IV. oglejskemu patrijarhu Sigehardu «kranjsko» in «slovensko» (wendische) marko. Dne 14. rožnika I. 1798. porodi se Fran Palacky, imenitni češki zgodovinar. Dne 14. rožnika l. 1810. zatro Francozje kapucinski samostan v Ljubljani, katerega spremene v vojaško skladišče. Dne 16. rožnika I. 1826. uničijo s posabljanjem puntarske jani-čare v Carigradu. Dne 8. malega srpana 1. 1703. odpro uršulinke žensko šolo v Ljubljani. Dne 4. malega srpana 1. 1521. potrdi nadvojvoda Ferdinand na prošnjo županstva vse pravice, svoboščine in privilegije mestu ljubljanskemu, katere je bilo prejelo od Friderika IV., Maksimilijana ter njiju prednikov. Dne 4. malega srpana l. 1591. f Jakob Petelin (Gallus) v Pragi, porojen na Kranjskem okolo I. 1550. Dne 6. malega srpana 1.1418. potrdi Ernest Železni Ljubljani vse privilegije, katere je dotlej imela. Dne 7. malega srpana I. 1631. pogori avguštinski samostan v Ljubljani. Dne 7. malega srpana I. 1809. naloži Napoleon 1. Kranjski 15,260.000 frankov kontribucije. Dne 9. malega srpana I. 1457. poklonijo se Ribničanje cesarju Frideriku IV. Dne 11. malega srpana l. 1617. prekorači Markvard, vitez nemškega reda in kranjski vojni komisar, s kranjskim viteštvom in 100 kmeti ponoči Sočo in zapodi 800 Benečanov v beg. Dne 17. malega srpana l. 1493. pogori vsa Ljubljana in pogine 19 oseb v ognju. Dne 1. velikega srpana I. 1373. pogori velik del Ljubljane. Dne 2. velikega srpana I. 1563. dobi Sebastijan Krelj (v Ljubljani) službo protestantskega pridigarja. Dne 3. velikega srpana I. 1621. prosijo Štajerci deželne stanove kranjske pomoči zoper ogrskega rovarja Battijanija. Dne 10. velikega srpana l. 1668. je uničil grozen požar nad polovico Kranja. Dne 18. velikega srpana l. 1451. zapove cesar Friderik IV. Kam-ničanom, da pomagajo kopati mestni rov. Dne 20. velikega srpana I. 1749. pogori ob tretji uri popoldne mesto Kranj. Dne 24. velikega srpana 1475. je bila pri Lembachu bitka kristjanov s Turki. Takrat je palo mnogo kranjskih plemičev. Dne 26. velikega srpana I. 1278. je bil Otakar, češki kralj, v bitki na Marskem polju ubit. Dne 29. velikega srpana l. 1526. zmagajo Turki pri Mohaču; Ogrsko in del južnih Slovanov jim pride v oblast. Dne 31. velikega srpana 1. 1589. je umrl Jurij Dalmatin pri sv. Petru poleg Postojne. Dne 1. kimovca I. 1686. postilo se je mesto Ljubljana ob kruhu in vodi, da bi tako izprosilo naši vojski, stoječi pred Pešto, zmago nad Turki. Dne 3. kimovca 1. 1313. umrje v Ljubljani Ana, hči češkega kralja Venčeslava, soproga vojvode Henrika. Dne 12. kimovca I. 1798. je bil porojen pesnik Ivan Vesel (Ko-seski) v Kosezah na Gorenjskem, umrl dne 26. sušca I. 1884. Dne 13. kimovca I. 1813. so pripeljali 32 voz francoskih ranjencev iz Šmarja v Ljubljano. Dne 14. kimovca I. 1449. prepove cesar Friderik sejme na Igu, v Šmarju in na drugih krajih, samo da bi Ljubljančanje škode ne trpeli. Dne 15.-21. kimovca I. 1812. je bil strahovit požar Moskve. Dne 16. kimovca I. 1532. so naskakovali Turki Maribor, katerega je izvrstno branil Žiga Višnjegorski ter srečno odbil tri naskoke turške drhali. Dne 29. kimovca I. 1813. zasedejo avstrijski polki Ljubljano. Dne 1. vinotoka l. 1533. razglase na Kranjskem s Turki sklenjen mir. Dne 13. vinotoka I. 1814. pregnali so Francoze iz Idrije. Dne 16. vinotoka 1. 1809. napade 800 oboroženih kmetov francoskega rudarskega oskrbnika Toulona in ga zapro. Dne 22. vinotoka l. 1809. naznani streljanje na ljubljanskem gradu in zvonenje po vseh cerkvah, da se je sklenil s Francozi mir. Dne 25. vinotoka I. 1784. odpravljen je zatiški cistercijanski samostan. Dne 27. vinotoka l. 1835. porojen je bil pesnik Simon Jenko na Podreči, umrl v Kranju dne 21. vinotoka 1869. Dne 31. vinotoka l. 1851. umrl je Peter Petrovič II. Njegoš, vla-dika črnogorski. Dne 3. listopada l. 1443. potolče Ivan Hunjad pri Nisi na bolgarski Moravi Turke, 2000 jih obleži, 4000 pa je bilo ujetih. Dne 11. listopada 1.1870. dal je kralj Ljudevit oslepiti Rastislava, strica moravskega kneza Svatopluka. Dne 12. listopada I. 18C9. odstranijo Francozje v Ljubljani z vseh javnih in privatnih poslopij avstrijskega orla. Dne 16. listopada 1. 1887. umrl je v Ljubljani slovenski jezikoslovec Fran Levstik, porojen v Retijah na Dolenjskem dne 27. kimovca I. 1831. Dne 22. listopada I. 1253. prevzame Otakar češko kraljestvo. Dne 25. listopada 1. 1780. izgotovljen je v Ljubljani Gruberjev kanal. Dne 26. listopada 1. 1800. porojen je bil na Slomu Anton Martin Slomšek, poznejši škof lavantinski, umrl 24. kimovca 1.1862. v Mariboru. Dne 28. listopada l. 1805. pridejo Francozje drugič v Ljubljano. Dne 30. listopada 1. 1433. konec husitske vojne na Češkem. Dne 3. grudna l. 1809. prisežejo v poslopju deželne vlade vsi javni uradniki ljubljanski novemu vladarju Napoleonu zvestobo. Dne 4. grudna l. 1462. razpodi češki kralj Jurij Podžbrad pun-tarje, ki so na Dunaju oblegali cesarja Friderika IV. Dne 6. grudna l. 1784. je bil v Ljubljani močan potres. Dne 12. grudna I. 1760. porodi se pravoslovec Tomaž Dolinar. Dne 24. grudna l. 1782. zatrl je cesar Jožef mnogo samostanov, med temi tudi Zajčki samostan. Dne 25. grudna l. 1365. razglasi cesar Karol IV. v Pragi zlato-pečatno pismo. Dne 29. grudna l. 1600. sežgo na ljubljanskem trgu osem voz slovenskih protestantskih knjig in dne 9. prosinca I. 1601. zopet tri voze. * Okrajšave na vizitnicah (posetnicah). (Francosko). p- f. (pour feliciter) voščiti srečo. p- C. (pour condoler) = izraziti sožalje. p- r. (pour remercier) zahvaliti. P- f. v. (pour faire visite) naznaniti obisk. p- r. v. (pour rendre visite) vrniti obisk. p- P- C. (pour prendre conge) vzeti slovo. * Razlika v brzini. V eni sekundi preleti : elektrika......................................444,414.000 metrov svetloba......................................311,090.000 » elektrika v žici na zraku......................36,000.000 » elektrika v žici pod morsko vodo..............4,000.000 » zemlja se zasuče okoli solnca................29,000.000 » zvok v zraku ................................322 » golob-pismonoša............................22- 31 » ekspresm vlak................................16 » vojaški kolesar..............................4' 4 » pešec....................................l'/3 9 Vremenski ključ s katerim vsakdo lahko izve vreme za vse leto naprej, ako le ve, kdaj se luna izpremeni, to je: ob kateri uri nastopi prvi krajec ščip ©, zadnji krajec § in mlaj Ta ključ je sestavil slavni zvezdogled J.W. Herschel in dunajska kmetijska družba ga je leta 1839. spoznala za najzanesljivejšega. Pomeni pa, kadar se luna izpremeni. 0 uri Po leti Po zimi 0 uri Po leti Po zimi od 12. opol. do 2. popol. veliko dežja sneg in dež od 12. do 2. po noči lepo mrzlo, če ni jugozapad od 2. do 4. popoldne izpre-membno lepo in prijetno od 2. do 4. zjutraj mrzlo z dežjem sneg in vihar od 4. do 6. popoldne lepo lepo od 4. do 6. zjutraj dež sneg in vihar od 6. do 10. zvečer lepo pri sev. ali zapadu, dež pri jugu ali jugozap. dež in sneg pri jugu ali jugozapadu od do 10. dopoldne izpre-membno dež pri se-verozapadu, sneg pri izhodniku od 10. do 12. po noči lepo lepo od 10. do 12. opoldne veliko dežja mrzlo in mrzel veter Opomba. Vse leto se razdeli na dva dela, t. j. na leto in zimo; za leto velja čas od dne 15. malega travna do 16. vinotoka, ostali čas pa velja za zimo. — Da se more na ta ključ bolj zanašati, nego na druge koledarje, prepričali so se učenjaki po večletnih opazovanjih. KOLEDAR za leto 1908. --1_!□ © 0 Hrvatsko: Siečanj a v Češko: Leden prosinec o ® Poljsko: Styczen O Rusko: HlIBapb Dan 1 Sreda 2 Četrtek 3 Petek 4 Sobota Katoliška imena Nebesna znamenja 5 Nedelja 6 Pond 7 Torek 8 Sreda 9 Četrtek 10 Petek 11 Sobota 12 Nedelja 13 Pondelj. 14 Torek 15 Sreda 16 Četrtek 17 Petek 18 Sobota 19 Nedelja 20 21 22 23 24 25 Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Novo leto. Obrezovanje Gospod. Makarij, opat; Martinijan, škof Genovefa, devica; Anter, papež Tit, škof; Izabela, kraljica" Ned. pred razgl. Gosp. Telesfor Sv. trije kralji. Razglaš. Gospod Valentin, škof; Lucijan, m. Severin, opat: Bogoljub m. Julijan in Bazilisa, mučenca Pavel I., papež; Agaton, papež Higin, pap. muc.; Božidar, opat 1. po razgl. Gospod. Arkadij, m. Veronika, dev.-. Bogomir; Leoncij Hilarij, škof; Feliks iz Nole, sp. Pavel, puščavnik; Mavrij, opat Marcel, papež; Ticijan, škof Anton, puščavnik; Sulpicij, škof Sv. Petra stol v Rimu; Priska, d. m. 26 Nedelja 27 Pondelj. 28 Torek 29 Sreda 30 Četrtek Petek 2, po razgl. Gosp. Ime Jezusovo Fabijan in Boštjan; Majnrad, opat Neža, devica mučenica Vincencij, muč.: Anastazij, m. Zaroka Marije Dev.; Emerencijana Timotej, škof; Babila, mučenica Spreobrnitev Pavla ap.; Amand 3. po razgl. Gosp. Sveta družina Janez Zlatoust, cerkveni učenik Julijan, škof; Marjeta, devica Frančišek Sal., škof Martina, dev.; Janez milošč., škof Peter No!., spozn.; Marcela, vdova Mlaj 3. ob 10. uri 49 min. popoldne. Prvi krajec 10. ob 2. uri 58 min. popold. Ščep 18. ob 2. uri 42 min. popoldne. Zadnji krajec 26. ob 4. uri 7 min. pop. Dan zraste za 1 uro 1min. Dan je dolg 8 ur 21 min. do 9 ur 22 min. mmmMmm prosinec mmomnm © © Poljsko: Luty O Rusko: ' 11C H [) i i. © 0 Hrvatsko: Veljača o Češko: Unor Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 Sobota Ignacij, škof m.; Efrem, cerkv. uč. Mlaj 2. ob 9. uri 42 min. predpoldnem. Prvi krajec 9. ob 5. uri 33 min. zjutraj. Ščep 17. ob 10. uri 11 min. predpoldnem. s Magdalena Pac., d.; Janez, p. J = Kristusov vnebohod. Avguštin Maksim, škof; Teodozija, muč. Ferdinand, kr.; Feliks I., papež Dan zraste za 1 uro 15 min. Dan je dolg 14 ur 29 min. do 15 ur 44 min. 31 Nedelja 6. povelik. Kancijan s tov.; j YELIKI TRAVEN o o ivatsko: Lipanj <5> Češko: Červen rožnik 0 © Poljsko: Czerwiec Rusko: IlOHb Dan ------'---------- Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 6 Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Juvencij, m.; Gracijan, m. Marcelin, muč.; Erazem, škof Klotilda, kraljica: Oliva, devica Kvirin; Frančišek Kar., spozn. Bonifacij, šk.; Valerija; Dorotej, m. t Norbert, škof; Bertrand, škof 1 5 Prvi krajec 7. ob 6. uri 2 min. i zjutraj. 7 11 12 13 Nedelja Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Binkošti. Prihod sv. Duha. Binkoštni pond. Medard, škof Primož in Felicijan, m.; Pelagija Marjeta, kralj.; Mavrin, mučenec Barnaba, apostol; Marcijan, muč. Janez Fak., spozn.; Flora, devica Anton Padovanski, spoznavalec Ščep 14. ob 3. uri 1 min. popoldne. € 14 15 16 17 18 19 20 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. pobink. Sveta Trojica Vid, Modest in Krescencija, m. Franc R., sp.; Beno, šk.: Jošt, op. Adolf, škof; Lavra, nuna Sv. Rešnje Telo. Feliks in Fort. JulijanaFalk., dev.; Gervazij in Prot. Silverij, papež; Florentina, devica Zadnji krajec j 21. ob 6. uri 32 m. zjutraj. © Mlaj 28. ob 5. uri 37 m. pop. Dan zraste do 21. za 19 min. Skrči se do konca meseca za 3 min. 21 22 i 23 24 25 26 ,27 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. pobink. Alojzij (Vekoslav), sp. Ahacij. m.; Pavlin, škof; Nicej Eberhard, škof,; Cenon, škof Janez Krstnik (rojstvo). Kres. Viljem, opat; Prosper, škof Srce Jezusovo. Janez in Pavel f Hema, vd.; Vigilij, šk.; Ladislav 28 29 i30 Nedelja Pond. Torek 3. pobink. Leon II., papež; Irenej Peter in Pavel, apostola Spomin sv. Pavla, apost.; Oton Dan je dolg 15 ur 44 min. do 16 ur 0 min. rožnik mm^m^m^m © © Hrvatsko: Srpanj a v Češko: Červenec 1 MUSRPflfU © © Poljsko: Lipiec O Rusko: Iioab Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 Sreda Četrtek Petek Sobota 5 Nedelja 6 PondeljJ Torek _ Sreda 9 Četrtek 10 Petek 11 Sobota 12 Nedelja 13 Pondelj. 14 Torek 15 Sreda 16 Četrtek 17 Petek 18 Sobota 19 j 20 21 22 23 ! 24 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek 25 Sobota Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Teobald, pušč.; Julij Obiskovanje Mar. Dev.; Procesij, m. Helijodor, škof; Bertram, škof Urh, škof; Berta, devica 4. pobink. Ciril in Metod, škofa Izaija, prerok; Dominika, mučenica Vilibald, škof; Benedikt IX., pap. Elizabeta, kraljica; Kilijan Anatolija, d.; Veronika Amalija, dev.; Felicita, dev. Pij I., papež; Peter F., spozn. 5. pobink. Mohor in Fortunat Marjeta d. m.; Anaklet, p.: Evgen Bonaventura, šk. uč.: J ust, m. Henrik I., cesar; Vladimir, kralj Škapul. Device Marije Karm. Aleš, spoznavalec; Generoz, muč. Kamil Lel., sp.; Friderik (Miroslav) 6. pobink. Vincencij P., spozn. Marjeta d. m.; Elija, pr.; Ceslav, sp. Danijel, pr.; Olga; Prakseda, dev. Marija Magdalena, spok. Apolinar, škof in uč.; Liborij, škof Kristina, dev. muč.; Roman, muč. Jakob, apostol; Krištof, muč. 7. pobink. Ana, mati Mar. Dev. Pantaleon, muč.; Natalija, muč. Inocencij, papež; Viktor, muč. Marta, dev.; Beatriks, dev. Abdon in Senen, muč.; Juiita Ignacij (Ognjeslav) Lojol., spozn. Prvi krajec 6. ob 9. uri 30min. zvečer. ■s) Ščep 13. ob 10. uri 53 min. zvečer. Zadnji krajec 20. ob 1. uri 7 min. opoldne. • Mlaj 28. ob 8. uri 22. min. predpoldne. Dan se skrči za 56 min. Dan je dolg 15 ur 59 min. do 15 ur 3 min. imšsm^m r\au srpan mmmumi © © Hvatsko: Kolovoz A "V Češko: Srpen Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 ,20 21 [22 Sobota Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Pondelj Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Vezi Petra, ap.; Makabejski br. 8. pobink. Porcijunkula Najdba sv. Štefana; Lidija, vdova Dominik, spozn.; Agabij, škof Marija Devica snežna Gospodova izpremenitev; Sikst II. Kajetan, spozn.; Donat, šk. muč. Cirijak, Larg in Smaragd, mučenci 9. pobink. Roman, m.; Emigdij Lavrencij, mučenec; Hugon, šk. Tiburcij, m.: Suzana, dev. muč. Klara, devica: Hilarija, m. Hipolit in Kasijan, muč.; Radegunda f Evzebij, spozn.; Anastazija, dev. Vel. gosp. vnebovzetje Mar. Dev. 10. pobink. Rok, spoz.; Hijacint Liberat, m.; Sibila, d.; Benedikta, op. Joahim, oče Mar. Dev.; Helena Ludovik Toled., šk.; Julij, muč. Bernard, opat; Štefan, kralj Ivana Frančiška, vdova; Adolf Timotej, mučenec; Hipolit, škof 23 Nedelja 24 Pondelj. 25! Torek 26 Sreda 27, Četrtek 28 Petek 29 Sobota Nedelja Pondelj. 11. pobink. Srce Marijino Jernej, apostol; Ptolomej, škof Ludovik (Ljudevit), kr.; Patricija Cefirin I., papež; Samuel, muč. Jožef K., sp.; Natalija; Gebhard šk. Avguštin, škof: Hermet, mučenec Obglavljenje Janeza Krstnika 12. pobink. A n ge 1 s k a. Roza L. Rajmund, spozn.; Izabela, devica Prvi krajec 5. ob 10 uri 46 min. predp. Ščep 12. ob 6. uri 4 min. zjutraj. <5 Zadnji krajec 18. ob 10. uri 31 min. zvečer. Mlaj 27. ob 12. uri 4 min. ponoči. Dan se skrči za 1 uro 33 min. Dan je dolg 14 ur 59 min. do 13 ur 26 min. © © Poljsko: Sierpien Rusko: AmycTb mmmMm veliki srpan Ivatsko: Rujan o Češko: Zari © © Poljsko: Wrzesieri O Rusko: Ceirraopb Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 Torek 2 Sreda 3, Četrtek 4 Petek 5 Sobota Egidij, opat: Verena, devica muč. Štefan, kralj; Antonin, mučenec Evfemija, Tekla, Erazma, Doroteja Rozalija, devica; Ida, kraljica Lavrencij Just., šk.; Viktorin, škof Prvi krajec 3. ob 9. uri 56 min. zvečer. © Ščep 10. ob 1. uri 29 min. popoldne. i 6 7 8 9 10 11 12 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 13. pobink. Hermogen, mučenec Bronislava, nuna; Regina, dev. muč. Mala gosp. Rojstvo Marije Device Korbinijan, škof; Oorgonij, muč.; Nikol. Tol., spozn.; Pulherija, dev. Prot in Hijacint, mučenca Macedonij, šk.; Gvidon, spozn. 13 14 15 16 17 18 19 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 14. pobink. Ime Marijino Poviš. sv. križa; Notburga. dev. Nikomed, muč.; Evtropija, vdova f Kvatre. Ljudmila, vdova Lambert, šk. muč.: Hildegarda, op. f Kvatre. Jožef Kupertin, spozn.; f Kvatre. Januarij, škof, muč. /fT Zadnji krajec 17. ob 11. uri 39 min. predp. 9 Mlaj 25. ob 4. uri 5 min. popoldne. Dan se skrči za 1 uro 40 min. 20 21 22 23 24 25 26 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 15. pobink. 7 žalosti Mar. Dev. Matej, apostol; Mavra, devica Mavricij in tov., muč.; Emeran Tekla, devica mučenica Marija Dev., reš. ujet.; Rupert, op. Kleofa, spoznavalec; Firmin, škof Justina, dev. muč.; Ciprijan, muč. 27 28 29 30 Nedelja Pondelj. Torek Sreda 16. pobink. Kozma in Damijan, m. Venčesl., kr.; Marcijal, m.; Salomon Mihael, nadangel; Evtihij, muč. Hieronim, sp., cerkv. uč. Dan je dolg 13 ur 23 min. do 11 ur 43 min. mm^mmm kimavec mmmm&mi .................... .................... .................... ..... Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 Četrtek Petek Sobota Remigij, škof; Areta, mučenica Leodegar, škof; Teofil, spoznavalec Kandid, mučenec: Evald, mučenec 3 4 5 6 7 8 9 10 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 17. pobink. Rožnega venca Placid in tovar., muč.; Gala, vd. Brunon, spozn.; Fida, devica muč. Justina, devica; Marko, grof Brigita, vdova; Simeon, spoznavalec Dionizij, šk. muč.; Abraham, patr. Frančišek Borg., sp.; Gereon, muč. Prvi krajec 3. ob 7. uri 19 m. zjutraj. © Ščep 9. ob 11 12 13 14 15 16 17 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 18. pobink. Nikazij, škof; Firmin Maksimilijan, šk. m.; Serafin, spozn. Edvard, kralj; Koloman, mučenec Kalist, papež; Domicijan, škof Terezija, d.; Brunon, šk.; Avrelija, m. Gal, opat; Maksima, devica Hedvika, kr.; Viktor, škof 10. uri 9 min. zvečer. 4 Zadnji krajec 17. ob 4. uri 41 min. zjutraj. Mlaj 25. ob 7. uri 52 min. zjutraj. : is 19 :20 21 22 | 23 ;24 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 19. pobink. Posvečev. cerkva Peter Alk., spozn.; Etbin, opat Janez Kancijan, sp.; Felicijan, m. Uršula, dev.; Hilarijon, opat Kordula, dev. muč.; Marija Šaloma Severin, škof: Peter Pashazij, sp. Rafael, nadangel; Kristina, muč. t 25 ! 26 27 1 28 1 29 30 31 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 20. pobink. Krisant in Krišpin, m. Evarist, p. muč.; Lucijan in Marcel Frumencij, škof; Sabina, muč. ' Simon in Juda, apostola Narcis, škof; Hijacint, mučenec Klavdij, mučenec; Marcel, muč. f Volfgang (Volbenk), šk.; Lucila, d. [ Dan se skrči za 1 uro 42 min. Dan je dolg 11 ur 39 min. dt) 9 ur 57 min. vinotok mm&smmi © 0 Hvatsko: Studeni Sh. -v Češko: Listopad LISTOPAD o o Poljsko: Listopad <=> Rusko: Hoaopb Dan Katoliška imena Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Pondelj. 21. pobink. God vseh svetnikov. Vseh vernih duš: Just, mučenec Viktorin, šk.; Hubert, šk.; Ida, kralj Karol B., škof; Modesta, devica Caharija,-oče Janeza Krst. Lenart, opat; Sever, šk. muč. Prosdocim, škof; Engelbert, škof, 22. pobink. Bogomir, škof Božidar (Teodor) m.; Orest, muč. Andrej Avel., spozn.; Trifon, muč. Martin, škof; Mena, muč. Martin, pap. muč.; Livin, šk. muč. Stanislav Kostka, sp.; Didak, sp. Jozafat Kunč., šk. m.: Serapijon, m. 23. pobink. Leopold, vojvoda; Edmund, škof; Otmar, opat Gregorii, škof; Viktorija, muč. Odon, opat; Evgen, spozn.; Hilda Elizabeta, kraljica; Poncijan, p. m. Feliks Val., sp.; EdmUnd, kralj Darovanje Mar. Dev.; Kolumban, sp. 24. pobink. Varstvo Dev. Marije Klemen, pap., muč.; Felicita, muč. Janez od križa, sp.; Hrizogon, m. Katarina, dev. muč.; Jukunda, muč. Konrad, škof; Silvester, opat Virgil, šk.; Ahacij, šk.; Valerijan, šk. Eberhard, škof; Sosten, muč. 1. adventna. Saturnin, mučenec Andrej, apostol; Justina, dev. Nebesna znamenja Prvi krajec 1. ob 3. uri 22 m. popoldne. Ščep 8. ob 9. uri 3 min. predpoldne. Zadnji krajec 16. ob 0. uri 47 m. ponoči. Mlaj 23. ob 10. uri 59 min. zvečer. Prvi krajec 30. ob 10. uri 50 min. zvečer. Dan se skrči za 1 uro 15 min. Dan je dolg 9 ur 53 min. do 8 ur 38 min. LI5TOFAD 0 0 Hrvatsko: Prosinac o Češko: Prosinec QRUDErN 0 0 Poljsko: Grudzien O Rusko: AeKaopb Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 Torek 2j Sreda 3' Četrtek 4: Petek 5 Sobota Eiigij, škof; Natalija, dev. muč. Bibijana, mučenica; Pavlina, dev. Frančišek Ksav., sp.; Lucij, škof. Barbara, dev. muč.; Peter Zlat., sp. Saba, opat; Krišpin, mučenec 6 7 8 9 10 11 12 Nedelja Pondelj.i Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 13 Nedelja 14 Pondelj.i 15 Torek 16 Sreda 17 Četrtek 18 Petek 19 Sobota 2. adventna. Miklavž (Nikolaj) f Ambrozij, škof; Agaton, muč. Prečisto spočetje Marije Device Peter Forezij, škof; Sirij, škof Loretanska M. B.; Melhijad, p. m. Damaz, papež; Trazon, opat Sinezij, m.; Epimah, m.; Maksencij 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Nedelja Pondelj.; Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. adventna. Lucija, dev. muč. Spiridijon, škof; Nikazij, škof Jernej, škof; Kristina, devica f Kvatre. Evzebij, škof muč. Lazar, škof; Berta; Pelagija, sp. f Kvatre. Gracijan, škof; Vunebald, f Kvatre. Nemezij, muč.; Favsta 4. adventna. Liberat, mučenec Tomaž, ap.; Glicerij, mučenec Demetrij in Honorat, m.: Cenon Viktorija, dev.; Dagobert Adam in Eva; Irmina, devica Božič. Rojstvo Gospodovo Štefan, mučenec; Arhelaj, škof Nedelja Ned. pred novim letom. Janez E. Pondelj. Nedolžni otročiči; Kastor, muč. Torek Tomaž, škof; Trofin, mučenec Sreda i David, kr.; Liberij, m.; Nicefor, m. Četrtek [| Silvester, papež; Pavlina, muč. © Ščep 7. ob 10. uri 50 min. zvečer. Zadnji krajec 15. ob 10 uri 18 min. zvečer. 9 Mlaj 23. ob 12. uri 55 min. opoldne. Prvi krajec 30. ob 6. uri 45 min. zjutraj. Dan se skrči do 22. za 19 m. Zraste do konca mesecaza4 m. Dan je dolg 8 ur 36 min. do 8 ur 21 min. QRUDEN Rodopis avstrijske cesarske rodovine. Cesar: Franc Jožef I. (Karol), rojen v Schonbrunu 18. avgusta 1830, je prevzel cesarstvo 2. decembra 1848. Cesarica; f Elizabeta (Evgenija, Amalija), hči vojvode Maksa Jožefa na Bavarskem, rojena v Posenhofenu 24. dec. 1837, poročena 24. aprila 1854 na Dunaju, umrla 10. septembra 1898. Cesarjevič: f Rudolf (Franc, Karol, Jožef), rojen 21. avgusta 1858, umrl 30. januarja 1889; poročen dne 10. maja 1881 z belgijsko princezinjo Štefanijo, rojeno 21. maja 1864. Cesaričine: 1. f Zofija (Friderika, Doroteja), rojena 5. marca 1855, umrla v Budi 30. maja 1857. - 2. Oizela (Ludovika, Marija), rojena 12. julija 1856, poročena z bavarskim kraljevičem Leopoldom 20. aprila 1873. — 3. Marija Valerija (Matilda, Amalija), rojena 22. aprila 1868, poročena 31. julija 1890 z nadvojvodom Franc Salvatorjem, roj. 21. avgusta 1866. Hči cesarjeviča: Elizabeta (Marija, Henrijeta, Štefanija, Gizela). rojena 2. septembra 1883, poročena 23. jan. 1902 s knezom Otonom Windischgraetzem. Bratje Nj. Veličanstva cesarja. 1. Nadvojvoda f Ferdinand Maksimilijan (Jožef), rojen v Schonbrunu 6. julija 1832. poročen 26. julija 1857 s Karol i no, hčerjo kralja belgijskega, cesar Mehikanski, umrl 19. junija 1867. 2. Nadvojvoda f Karol Ludovik (Jožef, Marija), roj. v Schonbrunu 30. julija 1833, umrl 19. maja 1896: poročen 4. nov. 1856 z Margareto, hčerjo kralja Ivana Saksonskega, roj. 24. maja 1840, umrlo 15. sept. 1858; vdrugič poročen z Anuncijato, hčerjo kralja Ferdinanda II. Sicilijanskega, roj. 24. marca 1843, umrlo 4. maja 1871; vtretjič poročen 23. jul. 1873 z Marijo Terezijo, hčerjo Portugalskega kraljeviča Don Miguela, roj. 24. avg. 1855. — Otroci: Franc Ferdinand d' Este, prestolonaslednik, roj. 18. dec. 1863; f Otto, roj. 21. aprila 1865, umrl 1. nov. 1906; Ferdinand, roj. 27. dec. 1868; f Margareta, rojena 13. maja 1870, umrla 27. avg. 1902; Marija Anuncijata, roj. 31. julija 1876; Elizabeta, rojena 7. julija 1878. 3. Nadvojvoda Ludovik Viktor (Jožef, Anton), rojen na Dunaju 15. maja 1842. Stari š i Nj. Veličanstva. f Franc Karol, rojen na Dunaju 7. dec. 1802. umrl 8. marca 1878 na Dunaju; poročen 4. nov. 1824 z f Zofijo, rojeno v Mona-kovem 27. jan. 1805, umrlo 28. maja 1872. Očetov brat. f Ferdinand I., rojen na Dunaju 19. aprila 1793, je postal cesar 2. marca 1835, cesarstvu se odpovedal 2. decembra 1848. umrl 29. jun. 1875; poročen je bil z f Marijo Ano Karolino, kraljično sardinsko, roj. 19. sept. 1803, umrlo v Pragi 4. maja 1884. Sedanji vladarji evropski. Sveti oče. Pij X., rojen dne 2. rožnika 1835.1., za papeža izvoljen dne 4. vel. srpana 1903. Andora. Republika z generalnim svetovalstvom 24 članov. Anglija. Kralj Edvard VII., cesar indijski, rojen 9. listopada 1841., vlada z dne 22. prosinca 1901., poročen z Aleksandro, prin. cezinjo dansko. Belgija. Kralj Leopold II., rojen dne 9. malega travna 1835. 1., vlada z dne 10. grudna 1865. I. Bolgarija. Knez Ferdinand I. (kraljič koburžanski), rojen dne 26. svečana 1861. 1., vlada od 7. velikega srpana 1887. I., vdovec po Mariji Lujizi parmski, umrli 31. prosinca 1899. Črna gora. Knez Nikolaj I., rojen dne 7. vinotoka 1841. I. vlada z dne 13. velikega srpana 1860. 1., poročen z Mileno Petrovno Vukotičevo. Dansko. Kralj Friderik VIII., rojen dne 3. rožnika 1843, vlada z dne 29. prosinca 1906, poročen z Lujizo, švedsko princezinjo. Francija. Predsednik Armand Falličres, z dne 18. svečana 1906, rojen dne 6. listopada 1841; doba vladanja 1906 do 1913. Grško. Kralj Jurij I., rojen dne 24.grudna 1845. 1., vlada z dne 31. vinotoka 1863., poročen z Olgo Konstantinovno, princezinjo rusko. Italija. Kralj Viktor Emanuel III., rojen 11. listopada 1869. 1., vlada z dne 29. malega srpana 1900. 1., poročen z Jeleno, princezinjo črnogorsko. Monako. Knez Albert Honorus Karol, rojen dne 13. listopada 1848. leta, vlada z dne 10. kimovca 1889. 1., poročen z Alico, vdovo po knezu Richelieu. Nizozemsko. Kraljica Viljemina, rojena dne 31. vel. srpana 1880. leta, vlada z dne 23. listopada 1898. I., poročena s Henrikom, princem meklenburg-šverinskim. Norvegija. Kralj Hakon Vil (princ Karol danski, voljen kraljem dne 18. listopada 1905), rojen 3. velikega srpana 1872, vlada z dne 23. listopada 1905, poročen z Maudo, princezinjo britansko. Portugalsko. Kralj Karol I., rojen dne 28. kimovca 1863. I., vlada z dne 19. vinotoka 1889. I., poročen dne 22. velikega travna 1886. I. z Marijo Amalijo, princezinjo orleansko. Prusija. Viljela II., nemški cesar in pruski kralj, rojen dne 27. prosinca 1859. I., vlada z dne 15. rožnika 1888.1., poročen z Avgusto Viktorijo, princezinjo šlesvik-holštanj-sonderburg-augustenburško. Rum unij a. Kralj Karol I., rojen 20. mal. travna 1839. I., vlada po izvolitvi kakor knez z dne 20. mal. travna 1866.1., proglašen kraljem dne 26. sušca 1881. 1., poročen z Elizabeto, knjeginjo wiedsko. Rusija. Car Nikolaj II., rojen dne 18. vel. travna 1868. I., vlada od 24. vinotoka 1894. 1., poročen z Aleksandro Feodorovno, princezinjo hesensko. San Marino. Republika z dvema predsednikoma, voljenima na 6 mesecev. Srbija. Kralj Peteri. Karadjordjevič, rojen 1. 1846., proglašen dne 15. rožnika 1903, vdovec z dne 17. sušca 1900 po Zorki, prince-zinji črnogorski. Španija. Kralj Alfonz XIII., rojen dne 17. vel. travna 1886. I., vlada z dne 15. velikega travna 1902, poročen z Evgenijo Viktorijo batenberško. Švedija. Kralj Oskar, rojen dne 21. prosinca 1829. I., vlada z dne 18. kimovca 1872. I., poročen z Zofijo, vojvodico nasavsko. Švica. Zvezna republika s predsednikom, ki ga vsako leto na novo volijo. Za I. 1907 je Miiller, roj. 1848. Turčija. Veliki sultan Abdul Hamid II., rojen dne 22. kimovca 1842. I., vlada z dne 1. kimovca 1876. I. * Mere in uteži. Nov zistem mere in uteži je decimalen, t. j. deli se s številom deset, kar jako olajšuje računanje. Osnovne ednote novi meri in novim utežom so: 1. meter, 2. liter, 3. gram, 4. ar. Mnogokratniki teh osnovnih ednot se izražajo s tem, da se spredaj postavijo števniki: deka pomeni lOkrat, hekto 100krat, kilo 1000krat, myria 10000krat. Za podrazdelitev se rabijo števniki: deci za desetino, centi za stotino, mili za tisočino. 1 kilogram (kg) = 100 dekagramov (dkg) = 1000 gramov (g). 1 dekagram = 10 gramov. 1 hektoliter (hI) =-. 100 litrov, 1 liter (/) = 10 decilitrov (dl) = 10 centilitrov (d), 1 deciliter = 10 centilitrov. 1 meter (m) = 10 decimetrov (dm) = 100 centimetrov (cmj = 1000 milimetrov (mm). 1 decimeter = 10 centimetrov = 100 milimetrov. 1 centimeter = 10 milimetrov. Lestvica za pristojbine kolekov. Lestvica I. Za menice in trgovske denarne nakaznice. Za znesek do 150 K K -'10 črez 2700 do 3000 K K 2' čez 150 » 300 » » - 20 » 3000 » 6000 » » 4' » 300 » 600 » >» -"40 » 6000 » 9000 » » 6' » 600 » 900 » » -"60 » 9000 » 12000 » » 8' » 900 » 1200 » » --"80 » 12000 » 15000 » » 10" » 1200 » 1500 » » 1 » 15000 » 18000 » » 12" » 1500 » 1800 » » 1-20 » 18000 » 21000 » » 14' » 1800 » 1200 » » 140 » 21000 » 24000 » » 16' » 2100 » 2400 » » 1'60 » 24000 » 27000 » » 18' » 2400 » 2700 » » 1*80 in tako dalje za vsakih 3000 K 2 K več pri čemer se ostanek manj nego 3000 K smatra za celih 3000 K V domačih deželah izdane menice, ako se kolekujejo po tej lestvici, ne smejo imeti daljšega plačilnega roka nego šest mesecev, v inozemstvu izdane pa ne daljšega nego 12 mesecev, sicer pa se morajo kolekovati po lestvici II. Pod izrazom «domače dežele« se razumejo dežele, zastopane v avstrijskem državnem zboru, menice, ki niso izdane v okrožju teh dežel, veljajo za inozemske. Za menice, izdane v deželah ogrske krone, ostanejo še nadalje v veljavi določbe z dne 2 vinotoka 1868 I. in se mora pri teh menicah odračunati pri določevanju, koliko je od njih po sedanjem zakonu plačati pristojbine, znesek, ki se je pri izdaji menice plačal kralj, ogrskim financam s kolekovimi znamkami ali pa neposredno po propisih. Ako se kaka menica izda v več izvodih (sekunda, tertia itd.), se mora plačati od vsakega ista pristojbina, kakor od prvega. Od menic, izdanih v inozemstvu in glasečih se na inozemstvo, je plačati 4 v pristojbine za vsakih 200 K, ako kroži v naši državi. Ostanek, manjši nego 200 K, se smatra za celih 200 K. Pristojbine za menice, ki se izdajo v domačih deželah, plačati je poprej nego so se na papir, ki je namenjen za menico, podpisale stranke -- za menice, ki so se izdale v inozemstvu, pa preden začne krožiti po naši državi, in če menica ni plačljiva, le v inozemstvu, pa vsekakor tekom 14 dni, ko je prišla v domače dežele. Dolžnosti kolekovanja menic more se tako-le zadostiti. a) ako se rabijo kolekovane uradne golice; b) ako se rabijo uradne golice, ki pa niso zadosti kolekovane ali pa tudi druge golice, ali pa se golice niti ne rabijo, pa s tem, da se toliko, kolikor je pristojbine, oziroma popolnilne pristojbine plačati, prilepi kolekov na zadnji strani papirja, na kateri se piše menica, predno se je menica napravila. Koleki se morajo pri zato pooblaščenem uradu z uradnim pečatom prekolekovati. Dan in mesec prekolekovanja, ako se že ne razvidi iz odtiska, mora dotični urad vpisati v vsako znamko. Uradno prekolekovanje se ne sme več izvršiti, ako ima papir že kak dopis izdajnika, prejemnika ali žiranta, ali sploh kak dopis stranke; vsako drugačno plačevanje s koleki, kakor prekolekovanje kolekov s privatnim pečatom kakega urada, ki za to ni upravičen, je neveljavno; c) ako pa gre za plačilo pristojbine od menice, in sicer, ako je ta stran še ne popisana ob zgornjem robu; drugače pa po poslednjem inozemskem zapisku tako. da nad koleki ni nobenega prostora več za žirovanje ali kak drug zapis, in se ima preskrbeti, da se po točki b) tega paragrafa pravočasno uradno prekolekuje. Pisati čez koleke, kakor je bila dosedaj navada, ni več dovoljeno. Ako se kolekovina ni plačala ali pa vsaj v zakonitem znesku ne, ali pa ne pravočasno, ali pa ne na predpisan način, določa nov zakon globo, ki je petdesetkrat tolika, kolikršna je pristojbina po lestvici. Trgjvskim nakaznicam že prej dovoljena ugodščina, da je od njih plačati le po 10 v, ako je njihov obrok k večjem osem dni, velja še vedno. Za trgovske račune (note, konti, izkaze) se je odredilo, da so računi do 20 K kolekovine prosti, — čez 20 K do 100 K se plača 2 v, — čez 100 K pa 10 v pristojbine. Kolekovina se pa mora tudi plačati, ako se taki računi vpleto v tekst kakega trgovskega pisma. Globa kakor pri menicah. Lestvica II. Za pravna pisma. čez Do 40 K K -'14 čez 3200 do 4000 K K 12'50 40 » 80 » » —'26 » 4000 » 4800 » » 15'- 80 » 120 » » -"38 » 4800 » 6400 » » 20'-- 120 » 200 » » - '64 » 6400 » 8000 » » 25'— 200 » 400 » » 1'26 » 8000 » 9600 » » 30'- 400 » 600 » » 188 » 9600 » 12000 » » 35- 600 » 800 » » 2'50 » 12000 » 12800 » » 40'— 800 » 1600 » » 5- » 12800 » 14400 » » 45'- 1600 » 2400 » » 7'50 » 14400 » 16000 » » 50'- 2400 » 3200 » » 10'- Čez 16000 K se za vsakih 800 K plača 2 K 50 v, pri čemur se ostanek, ki ne znaša 800 K, smatra za polnega. Po tej lestvici kolekujejo se dolžna pisma z dovoljenjem vknjižbe ali brez njega, pobotnice, odstopna pisma, plačilne nakaznice, razen trgovskih, zakupne pogodbe, stave, srečke privatnih loterij i. dr., in sicer se je pri dolžnih pismih določil znesek prejetega posojila, pri pobotnicah znesek prejetega plačila, pri odstopnih pismih znesek, za katerega se je pravica odstopila, pri nakaznicah nakazni znesek, pri zakupnih pogodbah skupni znesek zakupnine, pri stavah stavljeni znesek, pri srečkah privatnih loterij pa cena vsake posamezne srečke. Do 20 40 60 100 200 300 400 800 1200 20 K 40 60 100 200 300 400 800 1200 1600 Lestvica III. Za pravne posle. čez K 14 -•26 —'38 —'64 1 26 1'88 2'50 5-7-50 10'- 1600 do 2000 2400 3200 4000 4800 5600 6400 7200 2000 K 2400 » 3200 » 4000 » 4800 » 5600 » 6400 » 7200 » 8000 » K 12'50 15 — 20-25'-30-35'— 40-45"-50- Čez 8000 K se plača za vsakih 400 K 2 K 50 v, pri čemur se znesek, ki ne znaša 400 K, smatra za polnega. Po tej lestvici se kolekujejo dolžna pisma, katera se glase na prinosnika, pogodbe za služenje, pogodbe delniških društev, ki se osnujejo za več nego 10 let, družbene pogodbe, potrdila o dobitkih v loteriji, pogodbe, s katerimi se kupi upanje premičnin, kupne in menjalne pogodbe radi premičnin i. dr., in sicer je določilen pri dolžnih pismih znesek, na katerega se glasi; pri pogodbah v služenju znesek skupne plače, katero ima dobiti oni, koji stopa v službo - ako pa v pogodbi ni določeno, koliko časa ima služba trajati, se kolekovina odmeri po trikratni letni plači. Pri pogodbah delniških društev in družbenih pogodbah se kolekovina odmeri po znesku vkupne društvene glavnice, pri potrdilih o dobitkih, po znesku dobitka, pri kupnih, menjalnih in drugih pogodbah radi premičnin, po znesku vrednosti. Vloge, s katerimi se pri oblastvu naznanja samostojna vršitev prostega obrta, ali s katerimi se oblastvo prosi koncesije, ki je potrebna za vršitev obrta, morajo biti kolekovane: a) na Dunaju od prve pole K 12 — b) v mestih, ki imajo nad 50.000 prebivalcev » » » » 8' - c) v mestih ki imajo od 10.000 do 50.000 prebivalcev » » » » 6' d) v mestih, ki imajo 5.000 do 10.000 pre- bivalcev » » » » 4'— e) v vseh drugih krajih » » » » 3'— Ako treba še druge pole, kolekuje se z 1 K. Prošnje za tobačne trafike in loterijske kolekture, za dovoljenje da sme godba javno igrati, da smejo biti gostilne, krčme in kavarne čez policijsko uro odprte, da se smejo kazati znamenitosti, prirejati koncerte, gimnastične in gledališke predstave, se kolekujejo po 2 K od vsake pole. Pri prvih in drugih vlogah ima pristojbina plačati tudi takrat, kadar se prosi ustno, ne da bi se zapisal zapisnik. Prošnje za sledeča prava: 1. Za podeljenje, potrjenje ali prenos plemskih stopinj, po-deljenje redov, dovoljenje smeti nositi inozemske rede, združenje ali poboljšanje grbov, dovoljenje za spremembe ali prenose imen, podeljenje častnih mest, častnih naslovov in drugih odlikovanj, združenih z obrtnimi podjetji, se kolekuje po 10 K od vsake pole. 2. Za podeljenje, priznanje ali potrjenje privilegijev, kamor spadajo tudi izključni industrijski privilegiji, se kolekuje po 6 K od vsake pole. 3. Za podeljenje ali priznanje avstrijskega državljanstva, za podeljenje meščanstva ali občanstva za sprejem v občinsko zvezo, se kolekujejo po 4 K od vsake pole. 4. Prošnje za podeljenje potnih listov, za uvoz, izvoz in prevoz kuhinjske soli, tobaka, smodnika ali za dovoljenje za uvoz ali izvoz določenega blaga, ako je za to potrebno dovoljenje, se kolekujejo po 2 K od vsake pole. Splošne določbe c. kr. pošte. g pomenja gram, kg kilogram. S pismeno pošto se pošiljajo navadna pisma, priporočena pisma, ekspresna pisma, dopisnice, tiskovine, vzorci blaga, poštne nakaznice, poštni nalogi in časniki in priporočene pošiljatve s povzetjem. Pisma. Pri frankiranju pisma se pritisne znamka na gornjem desnem oglu sprednje strani pisma, nikakor pa ne na zadnji strani. Frankirana v avstro-ogrske kraje, v Bosno in Hercegovino namenjena, kakor tudi iz poslednjih sem dospela pisma do 20 g veljajo 10 v (v lokalnem prometu 10 v), od 20—250 g pa 20 v. Za nefrankirana pisma plača prejemnik dvakratno pristojbino. Pisma in pisemski zavoji ne smejo v Avstro-Ogrski, v Bosni in Hercegovini ter na Nemškem biti težji nego 250 g\ pismom ki se pošiljajo v druge države, ni to nobena meja, kar se tiče teže. Pisemski zavoji, odločeni za avstrijske dežele, ki tehtajo več nego 250^, morajo se oddajati pri tovorni pošti. Uradni pisemski zavoji pa smejo v Avstriji tehtati 2'\ kg\ iz Avstrije na Ogrsko le 1 kg. Čez pismeno znamko se sme pisati naslov. Ako se pa nanjo pritisne privatna štampilja, ni veljavna. Za frankiranje se ne smejo rabiti iz pismenih kuvertov izrezane znamke in koleki, ravnotako tudi ne poškodovane znamke, n. pr. take, katerim se je okrog odrezal beli rob. Znamke, ki so se že rabile, se tudi ne smejo več rabiti za frankiranje pisem. Priporočena pisma se morajo frankirati. Za domače in inozemske dežele zadošča, ako se pismo navadno zapre. V Nemčijo se priporočena pisma lahko pošiljajo tudi nefrankirano. Povpraševalna pisma (pristojbina 25 v) napravijo se lahko za vsako tudi nepriporočeno pisemsko poštno pošiljatev, ki ni prišla na določeni kraj. Dopisnice se smejo pošiljati tudi nefrankirane, ako se ne priporočajo (rekomandirajo). Vsakemu je dovoljeno dati si napraviti dopisnice po privatnem obrtu, vendar morajo, kar se tiče velikosti in moči papirja biti popolnoma enake uradnim. Na dopisnice se lahko tiska in zajedno piše na zadnji strani in na levi polovici sprednje strani, kamor pa tudi pošiljatelj more napisati svoje ime ter take opomnje, ki se tičejo pošte. Dopisnicam v domačih deželah se lahko pripenjajo poskušnje ali vzorci blaga, ako se ne pišejo potem nanje nikakršne druge, nego za poskušnje blaga ali vzorce dovoljene pismene opombe, ter ako so frankirane za 10 v. Tiskovine se morajo vsaj deloma frankirati, ker drugače se ne odpošljejo in se tudi lahko priporočajo. Pošiljatve vezanih in broširanih knjig in odprte karte ne smejo biti nad 1 kg težke in se ne smejo bistveno razločevati od poštnih pošiljatev. V svetovnopoštnem prometu so dovoljene pošiljatve tiskovin do 2 kg teže, a ne smejo meriti na nobeno stran več kakor 45 cm. Razen naslova, datuma in podpisa na tiskovinah ne sme biti ničesar pisanega, tudi ne kaki dostavki. Izvzete so korekturne pole, katerim se sniejo pridejati dotični rokopisi, poprave in rokopisne opomnje, tičoče se tiska, dalje kurzni listi, trgovski cirkularji in ceniki (hektografirani vendar le po 20 ali več izvodov vkupe), pri katerih so dopuščene rokopisne ali mehaničnim potom napravljene izpre-membecen, imena potnikov, načinanaročevanjaali plačevanja. Posebni deli tiskanega teksta pa se smejo v ta namen podčrtati, da se opozori čitatelj na kako določeno mesto. Dalje je še določeno na tiskanih vi-zitnicah napisati natančnejši naslov in stan pošiljalca ter pristaviti običajne črke (n. pr.: p. f. itd.); na povabilih navesti ime povabljenca, dan, namen in kraj zborovanja; pri knjigotržnih naročilnih listih na zadnji strani pismeno imenovati naročene ali ponudene knjige, tiskani tekst sprednje strani pa deloma ali popolnoma prečrtati; tiskovne pomote popraviti. Poslovni papirji kakor: akti vsake vrste, vožna pisma, poslovni dokumenti, prepisi in izpiski aktov, muzikalije in sploh pisma, ki se ne morejo smatrati za pravno ali osebno dopisovanje, se smejo v inozemskem prometu, izvzemši Nemčijo, in Črnogoro, pošiljati pod križnim zavitkom (tudi priporočeno) do 2 kg teže in 45 cm širjave. Vzorci se prevažajo v kraje avstro-ogrske države, v Bosno in Hercegovino, Belgijo, Bulgarijo, Črnogoro, Egipet, Francijo, Nemčijo, Orecijo, Veliko Britanijo, Italijo, na Portugalsko, Rumunsko, Srbsko, Špansko, Švico, Zjedinjene države severne Amerike in v one turške kraje, kjer se nahajajo avstrijski poštni uradi, do 350 g teže, drugam pa le do 250 g. Kar se tiče mere, ne smejo presegati na dolgost 30, na širo-kost 20 in na visokost 10 cm. Vzorcem in blagu za poskušnjo se ne sme priložiti nikako pismo. Na naslovu mora biti vsakokrat opomba »vzorec« ali »po-skušnja blaga«. Na naslovu sme razen tega biti navedeno: Ime ali tvrdka od-pošiljateljev, tvorniško ali trgovsko znamenje poleg natančnejšega označenja blaga, številke in cene, teže in mere b aga ter koliko ga je na razpolago. Razen omenjenih podatkov se ne smejo dodajati takim pošiljatvam nikaka pismena naznanila ali kakršnekoli opombe. Tudi žive čebele se lahko pošiljajo po domačih krajih, na Ogrsko, v Bosno in Hercegovino, Nemčijo, v razne druge dežele kot blago za poskušnjo, ako so tako shranjene, da se pošta lahko prepriča o vsebini in da ni pri prevažanju nikake nevarnosti. Pri nezadostno frankiranih pošiljatvah s tiskovinami, poslovnimi papirji in vzorci se zahteva nedostatek od prejemnika, in sicer dvakrat toliko, za kolikor so bile premalo frankirane. Popolnoma nefrankirane prej navedene pošiljatve se ne odpravljajo, nego se vrnejo pošiljatelju; če pa poslednji pošti ni znan, se postopa ž njimi tako, kakor z nedostavnimi pismi. Priporočene pošiljatve s povzetjem. Priporočene (rekomandirane) stvari se morejo pošiljati po Avstro-Ogrskem, v Bosno in Hercegovino in v nekatere tuje dežele (glej «povzetja v inozemstvu«) tudi s povzetjem, in sicer po domači državi ter v Bosno in Hercegovino do 1000 K, drugam pa do 400 K = 400 mark — 500 frankov. Pri takih pošiljatvah, za katere veljajo ravno iste pristojbine, kakor za navadno priporočene, se mora napisati na vrhu nad naslovom beseda «povzetje», ako so namenjene v inozemstvo pa «remboursement». Precej zraven ali pa spodaj naj se navede povzetni znesek s številkami, a krone tudi z besedo, in sicer vedno v denarni veljavi tiste države, kamor se pošiljatev glasi, sedaj v Nemčijo v markah, v Švico in Francijo v frankih itd. Pod zneskom pa mora pošiljatelj natanko in razločno zabeležiti svoj naslov. Da ne nastanejo kake pomote, je treba med tem naslovom in onim, ki označuje prejemnika, pustiti nekoliko praznega prostora. Kakor brž je prejemnik vplačal znesek in pošiljatelj prevzel, odtegne dotični poštni urad od povzetnega zneska pristojbino za navadno poštno nakaznico in 10 v terjalnih stroškov, ostanek pa pošlje oddajalcu po nakaznici. Poštne nakaznice v domačih deželah. Za zneske do 20 K 10 v, do 100 K 20 v, do 300 K 40 v, do 600 K 60 v, do 1000 K 1 K.' Poštne nakaznice v Bosno in Hercegovino in iz Bosne in Hercegovine. so dopuščene do 1000 K in znaša pristojbina do 50 K 20 v, od 50 do 100 K 30 v; od 100 do 300 K 60 v; od 300 do 600 K 90 v in od 600 do 1000 K 1 K 50 v. Poštne pristojbine. P i s m a Dopisnice Tiskovine Vzorci Poslovni papirji > 1 01 C« u Dežela Teža v gramih frankirana nefranki-rana navadne z odgovorom Teža v g znesek Teža v g znesek Teža v g znesek o u o .s- u C (S u > o C. v v v v v v V v 1. Avstrija in kneževina Lichtenstein Ogrsko Bosna in Hercegovina Nemčija 2. Sandžak Novi-Bazar*) 3. Srbija i do 20 J črez 20 do 250 \ do 20 1 črez 20 do 250 do 20 za vsakih na-daljnih 20 g za vsakih 20 g 10 20 10 20 25 15 10 20' 40 20 30J 50 30 20 5 10 5 10 20 10 do 50 50—100 100-250 250-500 500—1000 za ■ vsakih 50 3 5 10 ; 20 30 1 5 do 250 črez 250 do 340 za vsakih 50 10 20 5 najmanj 10 nedopustni nedopustni za vsakih 50 5 najmanj 25 >25 25 4. Črnagora za vsakih 20 g 10 20 5 10 nedopustni Ostalo inozemstvo a) Dežele, katere so v svetovnem poštnem društvu**) b) Dežele, katere niso v svetovnem poštnem društvu do 20 za vsakih na-daljnih 20 g do 20 za vsakih na-daljnih 20 g 25 15 25 15 50 30 50 30 10 10 20 20 za 50 za 50 5 5 za 50 za 50 5 najmanj 10 5 najmanj 10 za 50 za 50 5 najmanj 25 5 najmanj 25 *) Samo **) Izjemo a) b) v Plevlje, Priboj in Prijepolje. ma znaša pristojbina 10 v pri frankiranih in 20 v pri ncfrankiranih pismih; med Bukovino in Rumunijo; med avstrijskimi in švicarskimi poštnimi okraji, kateri so samo 30 km oddaljeni. Poštni nalogi posredujejo plačevanje menic, računov, kuponov itd. in se morejo poslati na vse pošte avstro-ogrske države, v Bosno in Hercegovino ter v Turčijo, in sicer v Adrijanopelj, Beyrut, Konstantinopel, Solun in Smirno, kjer se nahajajo avstrijske pošte, slednjič tudi v Nizozemsko v znesku največ 1000 K v Belgijo, Nemčijo, Egipet, Francijo (Algir), Italijo, Luksemburško, Norvegijo (naj se naredi naslov na pošte v Pragi), Rumunijo, Švedijo, Švico in Tunis do 800 K (800 mark ali 1000 frankov). Poleg uradnega vzorca (cena 1 v), adresira se terjatev utemeljujoči dokument (pobotan račun itd., toda znesek mora biti pisan s črkami) kot priporočeno pismo, n. pr.: «Na poštni urad v ... . «poštni nalog». Kakor hitro je znesek plačan, prejme oddajalec poštnega naloga znesek, odštevši pristojbino poštne nakaznice in 10 v terjalnih stroškov za vsak dokument, na kateri se je dobilo plačilo. Ako se poštni nalog ne sprejme, pošlje se zastonj nazaj. Pristojbine so torej kakor za priporočena pisma, poštno nakaznico in vsako pobotnico itd. 10 v terjalnih stroškov. Poslati dokumente poštnega naloga na kakšen drugi kraj nego se je navel sprva, je dovoljeno. Denarne in tovorne pošiljatve. Denarna pisma: Za Avstro-Ogrsko do 250 g 100 K vrednosti do 10 milj daljave 30 v, nad 10 milj 54 v, od 100 do 600 K do 10 milj daljave 36 v, nad 10 milj 60 v, za vsakih daljših 300 K 6 v več, iz Avstro-Ogrskega v Nemčijo do 600 K vrednosti do 10 milj 36 v, nad 10 milj 60 v, za vsakih daljših 300 K pa 6 v več. Poštni zavoji (paketi): Za Avstro-Ogrsko do 5 kg do 10 milj 30 v, nad 10 milj 60 v; za zavarovanje pristojbina po 6 v do 100 K, od 100 K do 600 K 12 v: za vsakih nadaljnih 300 K pa 6 v več. Avstro-Ogrska in Nemčija: do 5 kg do 10 milj 30 v, nad 10 milj 60 v, za vsak nadaljni kg do 10 milj 6 v, 20 milj 12 v, 50 milj 24 v, 100 milj 36 v, 150 milj 48 v, nad 150 milj 60 v več; vrednostna taksa do 600 K 12 v, za vsakih nadaljnjih 300 K po 6 v več. Pošiljatve se dopuščajo le do 50 kg. Za pošiljatve v Bosno, Hercegovino in Novi Bazar se plača do 500 g 60 v, od '/2 kg do 5 kg 80 v, in vrednostna taksa do 100 K = 11 v, do 300 K = 17 v, do 600 K = 22 v in za vsakih daljnih 300 K pa 11 v več. Za težje pošiljatve računa se do Imotskija ali Broda gori navedena vozarina in vrednostna taksa odpadajoča za Avstrijo, najprej pa za vsaki kg 10 v vozarine in vrednostna taksa za vsakih 300 K 6 v več. Povzetja v domačih deželah se morejo pošiljati na vse pošte avstro-ogrske države do 1000 K. Za vsako pošiljatev s povzetjem se poleg vozarine plača še posebna provizija. Ta znaša za vsake 4 K 2 v, najmanj pa 12 v, tudi pisma se pošiljajo lahko s povzetjem. Povzetja brez navedene vrednosti do 250 g se pošiljajo s pisemsko pošto. Poštne nakaznice v inozemstvo in sicer v Nemčijo, Belgijo, Chile, Kino (nemške poštne agenture v Shanghai, Tienstin in Tsintan), Kongo, nemško vzhodno Afriko, nemško južno-zapadno Afriko, Egipet, Francosko in Algerijo, Italijo, San Marino in Erytreo, Japonsko in Koreo, Kamerun, Kiatschou, Luksemburško, Črnogoro, Nizozemsko, Norveško, Portugalsko z Madeiro, Švedijo, Švico, Srbijo, Togo (samo v Klein-Popo in Lome), Tripolis (itai. poštni urad), Tunis, Turčijo (c. kr. avstrijski poštni uradi do 1000 K); v Argentinsko republiko, Bolgarijo, Dansko, nemško Novo-gvinejo, Finlandijo, Anglijo, Irsko in kolonije, Malto, Maroko in francoski poštni urad Tanger, Nizozemska vzhodna Indija, Ru-munija, Samoa (nemški poštni urad Apia), Siam (samo v Bangkok in Chiengmai), Tripolis (francoski poštni urad), Zjedinjene države v Ameriki, Zanzibar (francoski poštni urad) do 500 K; v Grško do 400 K in znaša pristojbina v Nemčijo do 40 K 20 v, potem pa za vsakih 20 K 10 v več; v druge deOele, izvzemši Črnogoro in Srbijo pa do 100 K za vsakih 25 K 25 v, črez 100 K pa za vsakih 5 K 25 v. Za Srbsko in Črnogoro veljajo ravno iste pristojbine kakor v Bosno in Hercegovino. Brzojavne poštne nakaznice so dovoljene: v Belgijo, Bolgarijo, Dansko, Francijo, Italijo (izvzemši Tripolis), Japan (in sicer le v Tokio in Yokohamo), Luksenburško, Nemčijo, Nizozemsko, Nor-vegijo, Rumunijo, Švedijo, Švico in Tunis, Egipet (a le v Ale-ksandrijo, Ismalio, Kairo, Port-Said in Suez), Srbijo in Črnogoro do 100 K. Poštni zavoji do 3 kg oziroma 5 kg v inozemstvu so po nizki vozarini dopuščeni v naslednje dežele: Anglijo in kolonije, Apio (5), Argentinsko republiko, Ascension, Belgijo (5), Bolgarijo, Chile (5), Dansko (5), Egipet (5), Islandsko (5), Italijo (5), Japan (5), Kamerun (5), Kanado, Kitaj (5), Kolumbijo, Kongiško državo (5), Kostariko, Luksemburško (5), Malto, Meksiko, Nizozemsko (5), Norvegijo (5), Portugalsko, Rumunijo, Salvador, Srbijo (5), Straits-Settlemens (5), Španijo (3), Švedijo, Tanger, Togo (5), Turčijo (c. kr. pošte), Urugvaj, Zanzibar (5), Finsko (3). Pristavljena številka (5) pomeni, da se v onih deželah sprejemajo pošiljatve po 5 kg teže. Povzetje v inozemstvo in sicer v Belgijo f, Nemčijo f, Angleško, Francijo čez Nemčijo f, Egipet, Helgoland, Italijo f, Luksemburško f, Nizozemsko f, Nor-vegijo f, v Francijo čez Švico, v Dansko, Portugalsko, Rumunijo do 500 K, v Švedijo f, Švico f, Turčijo in severo-ameriške Zedinjene države se sprejemajo do zneska 1000 K, v Srbijo do 1250 K avstr. veljave, v dežele z f zaznamovane, se tudi sprejemajo priporočena povzetja. Provizija znaša pri vozno-poštnih povzetjih (izvzemši voza-rino) v Nemčijo in Švico 2 v za vsaki 2 K, najmanj pa 12 v; v Srbij o do 24 K 12 v, potem je pa za vsake 4 K 2 v več, a v druge dežele 20 v za vsakih 20 K Brzojavni cenik. taksa za vsako besedo: najmanjša taksa: Lokalne brzojavke: V Avstro-Ogrski V Bosno in Hercegovino V Bosni in Hercegovini V Nemčijo Za besedo velja do 15 črk ali 5 številk; naslov in podpis se ravno tako zaračuna kakor tekst. 6 v 60 v Evropski promet. Pristojbina za vsak telegram po 60 v temeljne takse in nastopne takse za vsako besedo, sestavljeno iz 15 črk ali 5 številk. Algir 26 v. — Anglija, Škotsko, Irsko in Kanarski otoki 26 v. — Belgija 21 v. — Bolgarija 16 v. — Črnagora iz Dalmacije 6 v, sicer 9 v. — Dansko 21 v. — Francija, Korzika in Monako 16 v. Gibraltar 33 v. — Grško (celina), Evbeja in Poros 41 v. — Krf čez Trst 26 V, na druge otoke 44 v. — Italija, mejni promet 8 v, sicer 16 v. — Luksemburško 21 v. — Malta 37 v. — Nizozemsko 10 v. — Norvegija 32 v. — Portugalsko 33 v. — Rumunija 9 v. — Rusija (evropska) 24 v. — Srbija 9 v. — Španija (celina) 28 v. — Kanarski otoki 88 v. — Švedsko 24 v. — Švica s Tirolskega, Predarelskega in iz Lichten-steina 6 v, sicer 9 v. — Tripolis 68 v. — Tunis 26 v. — Turčija (evropska) čez Bosno 28 v, čez Trst 38 v. Važnejša določila poštne hranilnice. Vsi poštni uradi sprejemajo med navadnimi uradnimi urami tudi denar v svojo hranilnico in dajo po potrebi vsakršna pojasnila 0 vplačevanju in izplačevanju. Vložnik je vsakdo, kadar sam ali zanj kdo drugi vloži znesek 1 K. Znesek mora biti s 50 deljiv. Vložnik sme imeti le eno poštno hranilno knjižico in vrednost te ne sme presegati 2000 K. Prvo vlogo mora vložnik sam vlržiti, da se podpiše s svojim navadnim podpisom, v knjižici na določenem mestu in na nasprotnem potrdilu («protipisu») ter pove stan, kraj, dan, mesec in leto rojstva ter svoje stanovanje; izvoli si tudi lahko «geslo» (to je kako poljubno besedo, katera mu v mogočih slučajih spričuje lastninsko pravico), kar pa napiše le v «protipis», sam si jo pa dobro zapomni. Knjižica in nje vročba so brezplačne. Vsako vlogo vpiše poštni uradnik v knjižico in vrhutega pošlje vložniku poštni urad še prejemne potrdilo, ako je vloženo črez 100 K. Najmanjša vloga je 1 K, katero sprejemajo vsi poštni uradi. Za manjše zneske kakor 1 K so pa «poštne hranilne karte». Te karte z vtisnjeno 10 v znamko se dobe po vseh zalogah poštnih potrebščin po 10 v. Na tako hranilno karto se potem prilepi še devet 10 v poštnih znamk, kar znaša s vtisnjeno ravno 1 K. Te karte z znamkami izpolnjene sprejemajo potem vsi poštni uradi kot vloge po 1 K. Znesek od 2 K do 40 K se takoj lahko vzame iz poštne hranilnice pri vsakem poštnem uradu, toda pustiti se mora najmanj še 1 K v hranilnici za tisto knjižico. Znesek pod 2 K in nad 40 K je pa treba pri poštno-hranilničnem uradu na Dunaju odpovedati, na kar se prejme, ako je bila odpoved v redu, kmalu «plačilno nakaz-nico». — Vloge se obrestujejo po 3 odstotke. Vložnik more zahtevati, da se za njegovo vlogo nakupijo državni obrestonosni papirji; mora pa tudi že tako vložiti v poštno hranilnico ter dobi posebno rentno knjižico. Obresti v poštni hranilnici so proste dohodninskega in tudi drugih davkov. Vložna knjižica poštne hranilnice je nedotakljiva last vložnikov ne more se mu ne vzeti, ne zastaviti, pa tudi ne zarubiti. V čekovni oddelek stopi vložnik lahko tedaj, kadar vloži v poštno hranilnico najmanj 100 K, ki jih mora imeti vložene, dokler hoče ostati pri čekovnem oddelku. Gledž zneska, ki to «osnovno vlogo« prehaja, lahko potem razpolaga in zahteva z ene strani, da se nakazane vsote vpišejo na njegov račun, z druge, da se poljubni zneski nakažejo katerikoli osebi ali tvrdki. Potrebne tiskovine za objavo pristopa z zavitkom, dajo poštni uradi brezplačno. Natančen pouk o poštni hranilnici se nahaja v vložni knjižici. Natančen pouk o čeku in njega porabi z vzorcem položnih listov in čekov dobi se pri poštnih uradih brezplačno. * Ploskovne mere. 1 danska milja........................................7.532 m 1 angleška milja......................................1.609 » 1 morska milja vseh narodov..........................1.852 » 1 francoska moiska milja (= 3 morske milje)..........5.556 » 1 norveška milja......................................11.295 » 1 ruska vrsta ........................................1.067 » 1 švedska milja......................................10.688 » 1 geografična milja....................................7.420 » 1 stopinja ekvatorja = 15 geografskih milj............111.306 » * Metrična mera in utež in kratice za-nje. 1 meter = ^^^ zemeljskega četrtnika (kvadranta). 1 kg = teža 1 litra destilirane vode pri 4° C v brezzračnem prostoru. Metrična mera in metrični utež je v veljavi razen v Avstriji še v Belgiji, Boliviji, Braziliji, Čile, v Nemčiji, Angliji, Francoski, Gvatemali, Italiji, Mehiki, Norveški, na Nizozemskem, v Peru, na Portugalskem, Švedskem, Španskem in Turškem. Dolgostna mera: meter = m; — ploskovna mera: kvadratni meter = m2; — prostorna mera: kubični = meter /77J; — posodna (suha) mera: liter =/; — utež: gram = g; — meterski stot = 100 kilogramov = q; — bačva za 20 meterskih stotov = t. Denar vseh dežel. Relativni kurz najobičajnejših novčnih vrst v kronah. Amerika. Združene države, 1 dolar a 100 centimov K 493' 10 dolarjev = 1 eagle, Južna Amerika 1 piaster ..(a 8 realov po 4 cuartille ali 100 centimov) » 5-11 Anglija. 1 funt šterlingov a 20 šilingov (Gw.) (Guin. 21 šil-).....................» 24 013 . 1 šiling k 12 pensov....... ,, 1-171 Arabija. 1 Moka-Mlar k 80 kabirjev (120'/2 Moka-t<5lar- jev = 100 avstrijskih Marije Terezije tolarjev) . . » 4i2 Argentinska ljudovlada. 1 peso fuerte .... » 4-32 Avstralija. 1 funt šterlingov k 20 šilingov a 20 d » 24 013 Avstro-Ogrsko. 1 gld. = 1 gld. a 100 kr. = 1:85 06' ' » 2 - 4 in 1 krona k 100 vinarjev ... » Belgija. 1 frank a 100 centimov') ... ......» 95' Bolgarija. 1 lev (frank) a 100 stotink v zlatu ....'» 4 Običajni denar v srebru........ » '93 Brazilija. 1 milreTs (peso) v zlatu a 100 reisov ! . ! » 2 58', Ceylon. 1 rupija................. 9 2-35 2 Dansko. 1 krona a 100 oer............. » 130 Egipet. 1 piaster (k 40 par).......!!!!'"' » —-25 Finsko. 1 marka a 100 pennijev...... . » _-951 Francosko. 1 frank a 100 centimov . » _ qs! 4 Grško. 1 drahem a 100 leptov.......» —-9514 Holandsko. Glej Nizozemsko. Italija. 1 lira a 100 centezimov................» _.g51 Japonska. Račun v deželi 1 itzebou....... » 1*76 Račun z Evropo ,1 mehikanski srebrn dolar ! » 3-59 Kanada- Postavno kakor na Angleškem, v prometu 1 halif k 5 s................... s 5 88 Kitajsko. 1 tael ali lieng k 10 tsienov, a 10 fenov 10 cashov .................. » 7.52 Kuba in Portonko. 1 piaster a 100 centimov . . K 510 Mehika. 1 peso k 8 realov k 4 kvartile..... » 5-10 Nemčija, marka k 100 pfenigov2).............1171, Nizozemsko. 1 goldinar k 100 centov (ali 20 stiblingov) » 1'99 " Norveško. 1 krona = 100 oer....... » 1-391 Nova Granada. 1 peso k 10 dec. a 0 centov . » 4-70 4 Paraguay. 1 piaster k 8 realov............» 5-18 Perzija. 1 doman = ..................Q.41 10 kranOV, 1 kran — ....... » _.g4i 10 dinarjev, 1 dinar............ » - 0944 Portugalsko, (conto de reis 1000 milreis) 1 milreTs a 1000 reisov............... » 5-32 Rumunsko. 1 leJ a 100 hanijev............. __ 95i ^ 1) 0-95'/4 ali natančneje 0 95-3 2) 1'17'/2 ali natančneje 1-17-56. Rusija. 1 zlat rubelj k 100 kopejk1)..........» 3*77 1 polimperial (novejšega kova) . . . . ■ .... » 1904, 2 Srbija. 1 dinar k 100 paraš..............» —95'U Španija. 1 peseta a 100 cent..............» — "95' 4 1 duros a 10 realov a 100 centimov.......» 4 93 Švedsko. 1 krona a 100 oer .............» 1*32' 4 Švica. 1 frank a 100 rapov..............» —'95'4 Turčija. Najnovejši denar: kos -za 20 piastrov.....» 4'23 1 piaster (gerš) ži 40 par.............» —'21 Vzhodna Indija. 1 komp.-rup. a 16 annasi 12 pijes . . » 235 * Najvišje gore na zemlji. Gavrizankar (Himalaja)..............................8.840 metrov Djavalagiri (Himalaja)...............8.175 » Čimboraso (Amerika)...............6.421 » Kilimandžaro (Afrika)................................6.703 » Mont Blank ....................4.810 » Jungfrau......................4.167 » Ortler..............................................3.905 » Mont Ceniš (Seni)................. 3.584 » * Najdaljše reke na zemlji. Amazon................................................7.396 km Nil ....................................................5.600 » Misisipi................................................4.200 » Volga.........................3.183 » Donava..............................................2.840 » Ren....................................................1.370 » Laba .........................1.165 » Seine......................... 776 » * Najvišje stavbe na zemlji. Eiffelov stolp v Parizu............................300 metrov Stolna cerkev v Kolinu...............160 » Nikolajeva cerkev v Hamburgu...........144'2 » Petrova cerkev v Rimu...............143 » Stolna cerkev v Strasburgu.............142 » Štefanska cerkev na Dunaju..........................1367 » Stolna cerkev v Berlinu...............120 » Cerkev sv. Pavla v Londonu............111'3 » Stolna cerkev v Magdeburgu...........103*6 » Mestna svetovalnica na Dunaju...........100 » Cerkev v Traminu na Tirolskem .......... 86 » Cerkev v Meranu na Tirolskem........... 83 » Teinova cerkev v Pragi............... 80 » ') Papinat rubelj ima menjajočo ažijo. Žrebanje vseh avstro-ogrskih in v Avstriji dovoljenih inozemskih srečk v letu 1908. 'n1 ca •fl ■N Vrsta srečk Najvišji dobitek 1 1 Najmanjši ! dobitek Veljava Zadnje žrebanje v letu Prosinec. 2. Kreditne 100 gl. srečke 300000 400 — kron 1924 2. 5 odstotne srečke za reguliranje Dunave 140000 2(W - « 1920 2. Avstrijske srečke rudečega križa 60000 30 — » 1933 2. Krakovske srečke 50000 60'— « 1912 2. Ljubljanske srečke 40000 60'— » 1929 2. Saško-Meininške srečke (žrebanje serij) žrebanje premij 1. svečana 1927 2. 3 odstot. hamburške srečke iz leta 1866 >, 1- „ 1926 3. InomoSke srečke 30000 60 — kron 1911 5. 3 odstot. zemljiško-kredit. srečke, iz 1.1889 100000 200' — » 1953 5. Solnograške srečke 40000 60- — » 1911 15. 5 odstot. ruske srečke iz leta 1864 200000 135 — rubljev 1925 15. 2 odstot. srbske srečke iz leta 1881 80000 100"— frank. 1931 15. Srbske državne srečke iz leta 1888 100000 13 — » 1953 15. Kneza Salma srečke 84000 147'— kron 1912 Svečan. 1. 4 odstot. držav, srečke 1860 (žrebanje serij) Žrebanje dobitkov 1. vel. travna 1917 1. Brunšv. srečke iz 1.1868 (žrebanje serij) Žrebanje premij 31. suica 1924 1. 3 odstotne hamburške srečke 1866 (žr. pr.) 35000 60'— tolar. 1926 1. Italijanske srečke rudečega križa 15000 35'— lir 1937 1.. Saško-Meininške srečke (žrebanje premij) 5000 9' — gld. 1927 1. Turške srečke iz leta 1870 300000 240'— frank. 1974 1. Finske srečke (žrebanje serij) Žrebanje dobitkov 1. vel. travna 1912 15. 3 odstot. zemljiško-kreditne srečke 1. 1880 90000 200' — kron 1930 Sušeč. 1. Dunajske komunalne srečke 300000 320' - kron 1921 1. Ogrske srečke rudečega križa 30000 15"— x> 1933 1. Bazilika (zidanje stolne cerkve) srečke 30000 14'— » 1936 14. 5 odstot. ruske srečke iz leta 1866 200000 135 — rubljev 1926 31. Brunšv. srečke iz 1. 1868 (žrebanje premij) 60000 26 — tolar. 1924 Mali traven. 1. 4 odstot. 100 gl. srečke o reguliranju Tise 180000 240' — kron 1930 3. Rudolfove srečke 30000 24'— » 1914 3. 4 odstot. badenske srečke iz 1. 1867 (žrebanje serij) Žrebanj premij 1. rožnika 1917 3. Turške srečke iz leta 1870 600000 | 240'— frank. 1974 Veliki traven. 1. 4 odstot. državne sreCke leta 1860 fiOOOOO 1200 — kron 1917 1. 3 odstotne oldenburške srečke 20000 40 — tolar. 1930 1. Brunšv. srečke iz leta 1868 Žrebanje premij 30 rožnika 1921 1. Italijanske srečke rudečega križa 30000 35'— lir 1937 1. Finske srečke (žrebanje premij) 15000 14 — tolar. 1912 5. 3 odstot. zemljiško-kreditne srečke iz 1.1889 60000 200'— kron 1953 11. Slbske državne srečke iz leta 1888 25000 13 — frank. 1953 14. 2 odstotne srbske srečke iz leta 1881 80000 100'— » 1931 15. 4 odstot. ogrske hipotečne srečke 70000 200'— kron 1934 15. Ogrske premijske srečke 200000 352 — » 1920 15. Jo-szlv-srečke 20000 4'— » 1948 30. 3 odstot. zemljiško-kreditne srečke iz 1.1880 90000 200'— » 1930 Žrebanje vseh avstro-ogrskih in v Avstriji dovoljenih inozemskih srečk v letu 1908. Žrebanje Vrsta sreCk Najvišji dobitek Najmanjši dobitek Veljava Zadnježre-banje v letu Rožnik. 1. Državne srečke leta 1864 300000 400— kron 1918 J. 4 odstot. badenske srečke 1867 (žr. premij) 40000 100— tolar. 1917 1. 3 odstot. turške srečke iz leta 1870 300000 240'- frank. 1974 15. SreCke mesta Ofen 40000 130— kron 1909 30. Brunšv. sreCke iz 1.1868 (žrebanje premij) 15000 26— tolar. 1924 Mali srpan. 1. 100 gl. kreditne sreCke 300000 400— kron 1924 1. Dunajske komunalne sreCke 400000 320— » 1924 1. Avstrijske sreCke rudeCega križa 30000 30- » 1933 1. Saško-Meininške sreCke iz leta 1870 žrebanje premij 1. vel. srpana 1927 14. 5 odstot. ruske srečke iz leta 1864 — 135— rubljev 1925 15. Kneza Salma sreCke 63000 147— kron 1912 30. Kneza Clargja sreCke 52500 126- » 1913 Veliki srpan. 1. 5 odstot. državne sreCke leta 1860 Žrebanje dobitkov 2. listopada 1917 1. Brunšv. srečke leta 1868 Žrebanje premij 30. kimovca 1924 1. Italijanske sreCke rudeCega križa 15000 35— lir 1937 1. Saško-Meininške sreCke 1870 (žr. premij) 10000 9— gld. 1927 1. 3 odstot. turške sreCke iz leta 1870 600000 240— frank. 1974 1. Finske sreCke (žrebanje serij) Žrebanje premij 1. listopada 1912 16. 3 odstot. zemljiško-kreditne sreCke 1. 1880 90000 200— kron 1930 Kimovec. 1. Ogrske sreCke rudeCega križa 20000 15— kron 1933 1. Bazilika (zidanje stolne cerkve) sreCke 20000 14— » 1936 5. 3 odstot. zemljiško-kreditne sreCke 1889 60000 200— > 1953 14. 5 odstot. ruske sreCke iz leta 1866 — 135— rubljev 1926 14. Srbske državne sreCke 1888 75000 13— trankov 1953 14. 2 odstot. srbske sreCke iz leta 1881 80000 100— » 1931 15. Kneza Pallfyja sreCke 84000 157-50 kron 1911 30. Brunšv. sreCke iz leta 1868 30000 26— tolar. 1924 Vinotok. 1. 4 odstot. 100 gl. sreCke v svrho reg. Tise 180000 240— kron 1930 1. 3 in pol odstot. liibeške srečke 1863 (žr. serij) — 59— tolar. 1912 1. 3 odstot. turške sreCke iz leta 1870 300000 240— frank. 1974 Listopad. 2, Finske srečke 10000 14— tolar. 1912 2. 5 odstot. državne srečke leta 1860 600000 1200— kron 1917 2. Dunajske komunalne srečke 400000 320— » 1924 2. Italijanske sreCke rudeCega križa 30000 35— lir 1937 2. Brunšv. sreCke 1868 (žrebanje serij) Žrebanje premi] 31 grudna 1924 2. 3 odstot. oldenburške sreCke iz leta 1871 10000 40— tolar. 1930 15. Ogrske premijske sreCke 300000 352— kron 1920 15. 4 odstot. ogrske hipotečne sreCke 70000 200— » 1934 15. Jo-szlv-srečke 30000 4— » 1948 16. 3 odstot. zemljiško-kreditne sreCke 1. 1880 90000 200— » 1930 Gruden. 1. Državne srečke leta 1864 300000 400— kron 1918 1. 3 odstotne turške sreCke iz leta 1870 600000 240— frank. 1974 31. Brunšv. sreCke leta 1868 (žrebanje premij) 50 00 26— tolar. 1924 Deželne barve evropskih držav. Anglija — rdeče-modro-belo. Avstro-Ogrsko — državna barva: črno-rumeno; avstr. ces. hišna barva: karminovo rdeče-belo; avstr.-ogrske vojne mornarice zastava; rdeče-belo-rdeče; avstr.-ogrske trgovske mornarice zastava: rdeče-belo-rdeče (spodnji kos je deljen v rdeče in zeleno). Badensko - rdeče-rumeno, Bavarsko modro-belo. Belgija — črno-rumeno-rdeče. Bolgarija — belo-zeleno-rdeče. Črnagora — rdeče-belo. Dansko — rdeče-belo. Francija — modro-belo-rdeče. Grško — belo-modro. Hansa-mesta — belo-rdeče Hesensko - belo-rdeče. Italija — zeleno-belo-rdeče. Meklenburg — rdeče-modro- rumeno. Nemčija — črno-belo-rdeče. Nizozemsko — rdeče-belo-modro. Norveško — rdeče-belo-rdeče. Ogrsko — rdeče-belo-zeleno. Oldenburško temnomodro-rdeče. Portugalsko -- modro-belo. Prusija — črno-belo. Rumunija — modro-rumeno-rdeče. Rusija — belo-modro-rdeče. Saksonsko — zeleno-belo. Srbija — rdeče-modro-belo. Španija — rdeče-rumeno. Švedija — rumeno-modro. Švica — belo-rdeče. Turčija — rdeče-zeleno. Virtemberško - črno-rdeče. Barve avstro-ogrskih dežel. Bosna in Hercegovina — rdeče- rumeno. Bukovina modro-rdeče. Češko belo-rdeče. Dalmacija — modro-rumeno. Galicija — modro-rdeče-rumeno, tudi rdeče-belo (poljsko) in modro-rumeno (rutensko). Gorica in Gradiška — belo-rdeče, rumeno-modro. Hrvaško in Slavonija — rdeče- belo-modro. Istra — rumeno-rdeče-modro. Koroško — rdeče-belo (srebro). Kranjsko — belo-modro-rdeče. Moravsko - rumeno-rdeče-modro Ogrsko — rdeče-belo-zeleno. Reka — belo-modro in zeleno-rdeče. Solnograško — rdeče-belo in črno-rumeno. Spodnje-Avstrijsko modro-zlato. Šlezija črno-rumeno. Štajersko — belo-zeleno. Tirolsko in Predarelsko — belo-rdeče (Strelci: belo-zeleno). Trst — rdeče-belo-rdeče. Zgornje-Avstrijsko - belo-rdeče tudi črno-rumeno. Mihael Vošnjak. fJ||S|ne 18. sept. 1907 je preteklo 70 let, odkar je «oče slo-ijpgl venskih posojilnic* Mihael Vošnjak v Šoštanju za-gledal luč sveta. Bil je sin usnjarja Vošnjaka, katera obitelj si je v Šoštanju, kjer se je naselila že v 18. stoletju, pridobila velik ugled med tržani. Po dovršeni domači ljudski šoli je prišel 1. 1847. na normalko v Celje. L. 1848. je prineslo tudi šolski mladini mnogo izpremembe; vsled dunajskih dogodkov je pouk mnogokrat izostal. M. Vošnjak se še dobro spominja, kako so si vsi celjski dijaki, slovenski in nemški, natikali na čepice slovenske kokarde in hodili po ulicah. Popolnoma drugačne razmere kakor dandanes! Leta 1850. se je podal na višjo realko v Gradec, dve leti pozneje pa na Dunaj, kjer je hotel nadaljevati svoje študije na politehničnem zavodu. Ker je bil premlad, ga niso sprejeli na Dunaju; radi tega se je moral vrniti v Gradec. Poslušal je poleg obveznih tudi obilo neobveznih predmetov in sicer na komercijalnem oddelku predavanje o knjigovodstvu in meničnem pravu, ter predavanja o poljedelstvu in gospodarstvu. Zadnje leto svojih študij (1856—1857) je bil vpisan na dunajskem politehniku, kjer se je pripravljal za železniško službo. L. 1857. je dovršil tehnične študije in je vstopil, akoravno mu je njegov profesor matematike prigovarjal, naj se posveti profesuri matematike, v železniško službo. Ko je M. Vošnjak dovršil tehniko, zidala se je ravno proga Ljubljana - Trst. Bil je takoj imenovan inženirskim praktikantom za nadzorovanje sekcije Postojna-Logatec na Rakeku. L. 1858. je bil prestavljen na progo Kufstein-Ino-most, ki se je v tem letu otvorila. V usodepolnem letu 1859. je z veliko spretnostjo in točnostjo opravljal svojo službo v Worglu, na postaji novo otvorjene tirolske železnice, ki je bila največje važnosti za prevažanje avstrijske armade v Italijo. Ob otvoritvi proge Nabrežina - Kormin I. 1860. je bil prestavljen v Nabrežino, leta 1862. pa na Zidani most. Komaj 29 let star je postal leta 1866. načelnik postaje na Pragerskem, kjer je moral skrbeti za prevažanje ogrske armade na italjansko in češko bojišče. L. 1867. ga je poslal generalni ravnatelj južne železnice Bontoux v Pariz na svetovno razstavo, da prouči železnični oddelek na razstavi. Sad njegovih študij je bil obširen referat. Leto pozneje je bil nekaj časa načelnik v Miirzzuschlaggu in 1. 1869. je bil prestavljen kot načelnik postaje v Zagreb, kjer je intimno občeval z najodličnejšimi hrvaškimi političnimi voditelji in prvaki. Baronu Rauchu, znanemu madžaronu, je bilo to silno neljubo in čakal je na ugodno priliko, da bi mogel nastopiti proti Vošnjaku. Ko se je leta 1870. vračal škof Strossmayer iz Rima, mu je želela narodna stranka prirediti sijajen sprejem. Vošnjak je ugodil tej želji hrvaških prvakov in so se priredile Strossmayerju na kolodvoru velikanske ovacije. Rauch je ovadil Vošnjaka pri ogrski vladi kot panslavista in ta je zahtevala od južne železnice, da ga odstrani iz teritorija ogrske krone. Bil je nato prestavljen na Dunaj, potem Trst in v Gradec k železničnemu nadzorstvu, kjer je služboval do leta 1879. Istega leta je moral vsled bolezni zapustiti železniško službo, kjer ga je še čakala sijajna karijera. Preselil se je koncem 1. 1879. v Celje in sedaj se začne druga doba njegovega življenja. V prvi dobi svojega življenja do 1. 1879. se je temeljito pripravljal za svoje poznejše javno delovanje; pridobil si je ne le obširno splošno izobrazbo, ampak vzlasti temeljito strokovno in narodno-gospodarsko izobrazbo, s katero se je pozneje odlikoval v vseh zakonodajnih zastopstvih. S svojim delom v javnosti si je pridobil zaupanje pri ljudstvu in je bil 1. 1884. izvoljen od kmečkih občin celjskega volilnega okraja v deželni, 1. 1885. pa tudi v državni zbor, v katerem je do 1. 1897. neutrudno in odločno za svoj narod deloval. L. 1887. je ustanovil prekoristno društvo «Dijaška kuhinja v Celju», katero društvo je že stotero in stotero dijakov rešilo pomanjkanja in jim omogočilo študije. V letu 1896. mu je nemila smrt ugrabila soprogo; ta kruti udarec kakor tudi bolehanje edinega sina Bogumila ga je napotilo, da je odločno odklonil ponujano ma zopetno kandidaturo, dal slovo burnemu političnemu življenju in se preselil v solnčno Gorico, kjer je milo podnebje tako ugodno vplivalo na Bogumilovo zdravje, da je popolnoma ozdravel. Četudi se je umaknil iz političnega pozorišča, četudi je zapustil svojo domovino, zeleno Štajersko, vendar ni nehal za svoj narod delovati, ampak deluje do dandanašnjega dne čil na duhu in telesu za razvoj in izpopolnjenje narodno-gospodarske organizacije, katero je ustanovil in katero vodi od ustanovitve do dandanašnjega dne. M. Vošnjak je imel pred vstopom v javno življenje priliko natanko proučiti razmere širne slovenske domovine, kar je posebno velikega pomena za vsakega v javnosti delujočega človeka. Kot narodni zastopnik je začel odločen boj za dosego ravnopravnosti Slovencev v javnem življenju in je poleg raznih drugih uspehov pri ministru Pražaku izposloval slovenske vknjižbe v zemljiških knjigah. Boril se je z vso neustra-šenostjo in odločnostjo proti nemško-liberalni birokraciji, ki je teptala vse pravice Slovencev z nogami; posebno žalostne so bile razmere pri spodnještajerskih sodiščih, kjer so sodili zagrizeni nemško-nacijonalni sodniki brezvestno in brez čuta za pravico. Hudo borbo je imel z dvornim svetnikom Heinricherjem, predsednikom celjskega okrožnega sodišča, čegar proti Slovencem naperjeno delovanje je razkrinkal v državnem zboru in ga pozneje, ko si je ta mož drznil pred porotniki kritikovati politično delovanje M. Voš-njaka, z ovadbo na pravosodno ministrstvo izpodrinil. Veliko sc je trudil M. Vošnjak leta in leta za dosego savinske železnice; neštevilno težkoč in zaprek je bilo treba premagati, a on se ni ustrašil, temveč od 1. 1856.—1882. je uporabljal svoje tehnično znanje in svoj vpliv za to, da se začne graditi savinska železnica. Če bi M. Vošnjak s tako vnemo ne pospeševal savinske železnice, bi savinska dolina bila dandanašnji brez železnice. V deželnem zboru se je posebno tudi potegoval za zgradbo železnice v Slatino in njemu se je zahvaliti, da se je dež. odbor vendarle odločil, da naj se na Grobelnem združi nova proga s progo južne železnice. Istotako se je zanimal za progo iz Polzele v Kamnik. M. Vošnjak je spoznal velik pomen hranilnic in je skupno z dr. Dečkom in rajnim M. Veršecom zastavil vse moči za ustanovitev «Južnoštajarske hranilnice» v Celju. Deželni odbor, deželni zbor in namestnik Kiibeck so ustanovitev odklonili, dobro vedoč, da bo tak denarni zavod gospodarsko ojačil slovenski narod in izpodrinil nemški upliv v okrajih, za katere je ustanovljen, ter okrepil slovenski živelj v Celju. M. Vošnjak pa navzlic temu ni izgubil poguma in je končno pri ministrskem predsedniku Taaffeju dosegel dovoljenje za ustanovitev tega zavoda s sedežem v Celju. Hranilnica se je ustanovila 1. 1888. Najvažnejše vprašanje za nas Slovence v zadnji dobi je vprašanje celjske gimnazije, katerega vprašanja pravi povzročitelj je M. Vošnjak. Ker je ime Celje daleč zaslovelo za mejami Avstrije in ker je celjska slovenska gimnazija razburjala celo avstrijsko javno mnenje, je pač umestno, da zasledujemo zgodovino tega usodepolnega vprašanja. Že dr. Josip Vošnjak je v drž. zboru od leta 1879.—1885. skoraj vsako leto zahteval od naučnega ministrstva, da naj se vpelje slovenski jezik kot učni jezik na gimnazijah v Celju in Mariboru. R tedanji naučni minister Konrad se ni mnogo zmenil za to upravičeno zahtevo slovenskih poslancev. M. Vošnjak je takoj pri svojem vstopu v državni zbor uvidel, da potom resolucij ni mogoče ničesar doseči, ampak da se je treba poslužiti drugih sredstev. Potom govorov v zbornici, osobito pa potom dobro premišljene tak- Zadružni dom. tike v času, ko je Taaffejevo ministrstvo prišlo v velike stiske, je izvojeval slovenske paralelke na mariborski gim- U 63 m naziji in dosegel obljubo, da se otvorijo tudi paralelke na celjski gimnaziji, če bodo učni uspehi na mariborski gimnaziji ugodni. Do ustanovitve slovenskih paralelk v Celju ni prišlo, ker je prej Taaffe padel. Po padcu Taaffejevem je nastopilo ministrstvo Windischgraetz. M. Vošnjak je nasve-toval, naj slovenski poslanci še nekaj časa ostanejo v Hohen-wartovem klubu in se je radi tega Hohenwart zavezal, da doseže pri vladi ugodno rešitev celjskega vprašanja. Res je Hohenvvart vplival na novo vlado, da je obljubila ustanoviti slovenske paralelke in že v prihodnji proračun postavila postavko 3000 K za otvoritev prvega razreda. Nato je nastala strašna burja v nemškem časopisju; vsi naši narodni nasprotniki so besneli radi te vladine obljube. Časniki so pisali, da čaka Vošnjaka mesto dvornega svetnika v trgovskem ministrstvu, ako se uda in ne terja izpolnitve vladine obljube. Navzlic temu je M. Vošnjak naprej deloval in dosegel, da je 19. junija 1895. sprejel proračunski odsek na zahtevo vlade postavko za celjsko gimnazijo, vsled česar je podalo ministrstvo Windischgraetz demisijo. Državni zbor je potem 11. julija 1895. sprejel v proračunski debati postavko Celje in se je v jeseni otvoril prvi razred z deloma slovenskim učnim jezikom na celjski gimnaziji. Kot poslanec je skoraj popolnoma sam vzdrževal list «Sudsteirische Post» in v njem informiral javnost o naših težnjah v krasno pisanih člankih. Nesebično in požrtvovalno je deloval M. Vošnjak kot poslanec; koristi slovenskega naroda so mu bile jedin smoter pri vsem delovanju. Najlepša lastnost, katera diči M. Vošnjaka kot politika in katero tako zelo pogrešamo pri v javnosti delujočih možeh, je dosledno, neustrašeno delo za dosego ciljev, katere si je postavil. V politični zgodovini slovenskega naroda zavzema M. Vošnjak častno mesto kot narodni zastopnik in štejemo 12 let njegovega delovanja v poslanski zbornici kot dobo, v kateri smo Slovenci največ dosegli. Kar sta za Nemce Schulze-Delitzsch in Raiffeisen, za Italijane Wollemborg, za Čehe Kampelik, to je za nas Slovence Mihael Vošnjak. Kakor so imenovani organizatorji orali ledino na zadružnem polju v svoji domovini in upoštevajoč gospodarske razmere ustvarili razne zadružne organizacije, tako je tudi M. Vošnjak kot organizator in voditelj slovenskega zadružništva na Slovenskem ustvaril mogočno zadružno organizacijo. Doseči gospodarsko samostojnost in neodvisnost slovenskega naroda, je bil cilj njegovega narodno gospodarskega dela; ta cilj je skušal doseči potom samopomoči z ustanavljanjem zadrug, v prvi vrsti posojilnic. Misel, da je treba ustanavljati med Slovenci posojilnice, je sprožil dobro desetletje pred Mihaelom Vošnjakom njegov brat dr. Josip Vošnjak; z vso vnemo in vztrajnostjo se je pa M. Vošnjak poprijel tega dela in nam od leta do leta naraščajoče število posojilnic priča o uspešnem delu. M. Vošnjak je izdelal vzorna pravila za posojilnice takoimenovanega mešanega ali Vošnjakovega ustroja, ustroja;-ki vsebuje načela Schulze-Delitzscha in Raiffeisena, je vpeljal poleg velikih tudi male deleže radi tega, da je pridobil zavodom davčne olajšave zakona z dne 27. decembra 1880 ter uredil celo poslovanje posojilnic. L. 1881. je ustanovil vkljub velikanskim zaprekam po-i sojilnico v Celju, je več let brezplačno vse posle opravljal in pripomogel k temu, da se je zavod od leta do leta krasno razvijal in da znaša v I. 1906. njegov denarni promet 12,334.34008 K njegov rezervni zaklad 338.270"98 » njegov čisti dobiček 22.692'34 » M. Vošnjak je spoznal, da je za uspešen razvoj posojilnic neobhodno potrebno, da se iste združijo v Zvezo in je J. 1883. ustanovil za 14 že takrat obstoječih posojilnic društvo «Zveza slovenskih posojilnic v Celju», katere namen je bil: pospeševanje in ustanavljanje posojilnic na Slovenskem, dajati istim pouk in ustvariti poslovno zvezo med njimi. «Zveza slovenskih posojilnic», je' vršila tudi revizijo pri svojih članicah. L. 1905. se je modernizirala in izvršuje tudi denarno sporavnavo za svoje članice, katero je prej vršila deloma celjska posojilnica, deloma drugi zavodi ter se preustrojila v zadrugo z omejeno zavezo. Ta preustro-jena zveza se imenuje «Zadružna Zveza v Celju» in ne združuje samo posojilnice, ampak tudi vse druge vrste zadrug. M. Vošnjak stoji od 1. 1883. do dandanašnjega dne na čelu prejšnji «Zvezi slov. posojilnic« oz. sedanji »Zadružni Zvezi v Celju» in nam velikansko moč v zvezi združenih zadrug najboljše predočujejo sledeče številke: članice Zadružne Zveze v Celju so imele leta 1906. denarnega prometa 237,000.000 K, rezervni zakladi so znašali 3,700.000 K, čisti dobiček je znašal 508.000 K, vsa aktiva skupaj nad 100,000.000 K. M. Vošnjakova zasluga je, da smo Slovenci med prvim! narodi v Avstriji, ki so začeli snovati posojilnice za kmečko prebivalstvo, in da vkljub neznosnim razmeram, v katerih živimo, zaostajamo v tem oziru le za Čehi, medtem ko znatno nadkriljujemo Poljake, Rusine, Hrvate in Srbe, kateri živijo v dokaj ugodnejših razmerah. Upliv delovanja posojilnic pa se vzlasti kaže v tem, da se stekajo v naših denarnih zavodih milijoni in milijoni slovenskega denarja, o katerih nikdo prej niti sanjal ni, da se nudi našemu ljudstvu ugoden in cen kredit in se ga na ta način vodi k gospodarski neodvisnosti in samostojnosti ter da se čisti dobiček uporablja v dobrodelne in narodne namene. Posojilnice so skoraj v vsakem mestu in trgu postavile krasne narodne domove, prave slovenske trdnjave, v katerih se osredotočuje ves slovenski živelj; posojilnice v najznatnejši meri podpirajo naše srednješolsko in visokošolsko dijaštvo ter skrbe na ta način za naraščaj inteligence, posojilnice pa se spominjajo vseh slovenskih kulturnih in gospodarskih naprav ter jih vzdržujejo, oziroma znatno podpirajo. K vsemu temu delu je bodril Slovence M. Vošnjak; ne le z živo besedo, ampak tudi s peresom, osobito v listu «Zadruga», ki je izhajal že od leta 1884,—1889., je pospeševal zadružno delo. Delovanju posojilnic je pripisovati veselo dejstvo, da se ni uresničil izrek zloglasnega Heinricherja: «Kapital in inteligenca na Spodnjem Štajerskem je in mora ostati nemška.» M. Vošnjak je dosegel, da je «Zveza slov. posojilnic« ustanovila lastno tiskarno, knjigoveznico in trgovino s papirjem in pisarniškimi potrebščinami, katera podjetja krasno uspevajo in omogočujejo, da vse zadruge vse svoje pisarniške potrebščine od tega podjetja dobivajo. Da dobe ta podjetja lastno streho, se je zgradil po prizadevanju M. Voš-njaka «Zvezni dom», krasna in svojemu namenu primerna zgradba. Ker bo «Zadružna Zveza» potrebovala vsled svojega razvoja vedno večje pisarniške prostore in skladišča, je ista v tem letu kupila veliko, blizu kolodvora se naha-jajočo hišo, bodoči «Zadružni Dom», za kar se je tudi M. Vošnjak potegoval. Vsa ta gospodarska podjetja in poslopja so spet velikega pomena za ojačenje slovenskega življa v Celju. Da moremo delovanje M. Vošnjaka na zadružnem polju dostojno oceniti, moramo si predočiti razmere, v katerih je začel svoje narodnogospodarsko delo. V celi Avstriji je takrat gospodarsko delo še celo počivalo, mnogo dežel, vzlasti na jugu, je bilo popolnoma zanemarjenih, ljudstvo ni imelo nobenega zaupanja do teh novotarij, katerim je celo inteligenca nasprotovala, naletel je vzlasti na hud odpor od strani narodnih nasprotnikov in vlade; vendar ga vse to ni oviralo, ampak je z jekleno odločnostjo pričel svoje delo. Oskrbel je pravila, uredil celo knjigovodstvo, sestavil vse potrebne tiskovine in je, akoravno je moral več ali manj ledino orati in mu niso bile nobene ali zelo malo izkušenj na razpolago, zelo praktično in razmeram primerno uredil svojo organizacijo. In še sedaj, ko bi po trudapolnem delu potreboval zaslužen počitek, ne miruje, ampak se živo zanima za vse pojave, vestno motri vse dogodke na zadružnem polju in mirno in z uspehi vodi «Zadružno Zvezo» do začrtanih ciljev. In plačilo za to trudapolno, nesebično delovanje v prid naroda? M. Vošnjak ni dosegel visokih redov ali odlikovanj, ampak jedino plačilo mu je zavest, da je kot «oče slovenskih posojilnic« največ pripomogel k gospodarskemu ojačenju in gospodarski neodvisnosti in samostojnosti slov. naroda ter hvaležnost ne le Slovencev, ampak tudi drugih zadrugarjev. Njegove sedemdesetletnice so se spominjali vsi slovenski listi; listi «Zadruga», «Domovina» in «Soča» so izdali posebne slavnostne številke. Daljši članek je priobčil nemški zadružni list na Dunaju, še celo nemški zadružni koledar v Monakovem je prinesel sliko in daljši opis o delovanju M. Vošnjaka. Vsi spodnještajerski Slovenci vemo ceniti zasluge M. Vošnjaka za gospodarski preporod Slovencev, osobito spod-nještajerskih in želimo: Dal Bog, da bi deloval še dolgo vrsto let na narodnogospodarskem polju v dobrobit slovenskega naroda! Vlad. Pušenjak. V vinogradu. Anjela. Dolenjska slika. Iv. Lah. 1. lo je šla Anjela zvečer po stezi od gradu proti dolini, je zapazila, da leži pred gradičem, ki je stal na drugi strani doline, mlad gospod. Oba gradiča sta bila nekdaj posest bogatega, plemenitega gospodarja, sedaj pa sta po raznih usodah prišla v roke raznim gospodarjem. Enega je podedovala baronica, njena teta, katere mož je prebival kot višji vojni dostojanstvenik v Lvovu, v drugem pa je gospodaril star slikar, pust in dolgočasen človek, ki je bil kupil svoje čase osamljeni gradič, da bi mogel v njem živeti mirno samotarsko življenje. Gradiča sta bila oddaljena drug od drugega komaj četrt ure in sta se lepa bela pozdravljala kakor ločena bratca nad gričema prek zelene doline. Večer, ki je legal po okolici, je bil tih in krasen, kakor so večeri v dolenjskih dolinah. Nad gorenjskimi gorami je žarela zarja in nje odsviti so se razlivali prek gričev in dolin, dokler da so se razgubili nekje daleč na vzhodu med Gorjanci. Velika cesta se je vila čisto bela med pisanim poljem in počasi so izginjale za njo poltemne vasi med brezovimi lesovi. Visoke posušene jagnjedi so molele ob cesti nemo visoko v mrak. Anjela je gledala vsak večer, kako se potaplja v daljavi solnce in kako se bliža noč. Zazdeli so se ji čudovito lepi ti večeri, tako polni čuvstev in mislij in tako polni hrepenenja. In ko so bili tako polni hrepenenja so bili tako prazni — prazni vsega. Ta krasna večerna poljana je klicala, vabila, kakor bi prosila: pridi, kdor ljubi... In v takih večerih je stala Anjela sama pred gradičem in cela dolina se ji je zazdela kakor veličastno svetišče brez boga . .. In cel večer se ji je zazdel tako. Kajti tam ob vodici, ki se je kakor biserna črta vlekla med visokimi travami prek doline, je šla ozka, tenka steza tja do brezovega gozda. In nihče ni šel zvečer po nji; nizke vrbe so stale ob vodici in nihče ni postajal zvečer ob njih; vabil je vase tihi brezovi gozdič in ni se mu bližal nihče. In celo šepetanje in šuštenje tihe doline med gradičema in vodica in steza in les vse je govorilo: pridi, kdor ljubi. In ni bilo od nikoder nikogar. Pridi poslušat lepe pravljice, ki jih ne slišiš nikjer . .. In je bilo vse prazno... Pridi in ljubi, ljubi!... In le prazen odmev je šel od griča do griča, po dolini ob vodici do brezovega gozda. In Anjeli se je tako hotelo hoditi tam; objelo jo je neizmerno hrepenenje, veličastne sanje so napolnile mlado dušo, klicalo je življenje z opojnimi sladkimi glasovi. Odkar je bila prišla s teto baronico na gradič, je bila sama. Bila je tudi preje v mestu sama, toda tam se ne čuti samota kakor tu. V gradu je stanoval star oskrbnik s svojo ženo, dvoje priletnih dekel in kočijaž Martin, muhast in dovtipen možic. Z nikomur se ni dalo govoriti. Baronica je živela sama zase in ni rada govorila o drugih rečeh, nego o modah in o starih časih. /\njela ji je morala čitati romane, dokler ni baronica zaspala na naslonjaču. Ko je teta zaspala, je čitala flnjela sama dalje, kajti zanimal jo je konec lepih romanov, ki so se končali vsi brez izjeme srečno. In čitala je vse one lepe povesti o gradovih in zaljubljenih ljudeh in vse je šlo lepo od prvega slučajnega svidenja prek raznih zaprek do prvega poljuba in dalje prav do srečnega konca. Krasno življenje je menda bilo včasih, ko so se godile take povesti, sedaj pa je pusto in prazno. Kako je moglo biti vse to in zakaj ni več tako? .. . Sanjala je, ko se je pripeljala s teto na letovišče v gradič, da bo prišlo vse tako, kakor si to želi srce: morda bo v gradiču mlad oskrbnik z lepim resnim obrazom, ali morda bo prišel lep lovec, čil in postaven, s črnim skoraj divjim obrazom, morda pridejo na poset iz sosednjih gradov in mlad filozof bo med njimi, ali pa morda pridejo mimo vojaki in častniki se ustavijo na gradu. Toda nič takega ni bilo: oskrbnik je bil star, lovca na gradu ni bilo; na poset ni bilo nikogar in tudi baronica ni nikamor šla, ker so bili gradovi zapuščeni ali pa v rokah kmetov, in tudi vojakov ni bilo od nikoder. Slišala je takoj drugi dan o slikarju, ki biva v sosednjem gradiču. Zasanjalo se ji je nekaj tako lepega, da nihče ni napisal kaj lepšega. A kmalu je prišel slikar sam na grad, nič ni imel slikarskega na sebi, ne dolgih las, niti mladih sanjavih očij, star je bil, pust in dolgočasen. Tako so potekli dnevi polni pričakovanja, večeri polni hrepenenja, noči polne sanj. «Kdo je neki?» se je vprašala Anjela, ko je zapazila na trati pred gradičem mladega gospoda. Srce je nehote zatrepetalo, čutila je razločno glasne utripe, sama ni vedela, zakaj. Zdelo se ji je, da je je strah pred tem, kar se bliža, in zdelo se ji je, da je to pomenljivo, kajti srce sluti... Stari slikar je slonel pri vratih in je mahnil z roko. Videla je, kako se je mladi gospod ozrl proti strani odkoder je prihajala. «Zapazila sta me», je pomislila in si je v zadregi popravljala črne lase. Hodila je vsak večer po tej poti k staremu slikarju po pošto in sedaj ji je bilo neprijetno, da ni preje nikdar pomislila na to, da tam lahko nekoga sreča. Ozrla se je skrivaj proti vrhu in je zapazila, da mladi gospod še vedno leži v travi in ne odvrne pogleda od nje. Sklonila se je v zadregi in utrgala cvetico ob poti; komaj si je upala zopet pogledati navzgor proti gradu. «Ko bi bila vsaj vzela črn predpasnik mesto belega«, je pomislila. Čudovito polno je zašumelo po dolini, polno življenja. Kakor da je konec dni zapuščenosti in praznote. Zašumelo je glasneje po žitu, trave so se zazibale v šuštečem nemiru, žuženje po njivah je bilo živahneje; zažuborela je danes drugače vodica, ko je šla čez brv, kakor da so oživele speče sanje v brezovem gozdu, tako se je zaslišal šum od tam, zganile so se vrbe nad visoko zeleno travo in steza ob njih je bila kakor belo posuta, da se je razločno videlo, kam drži nje pot. Cel večer je bil drugačen kot sicer in tihi nemir, ki je begal po njem s skrivnostno novico je segel prav v srce, da ga je začutila in se ga je zbala polna hrepenenja. «Kako sladek je začetek», je pomislila in začutila je, da ji je stopila rdečica na lice. Neprijetno ji je bilo iti naprej, a šla je mirno počasi, kakor po navadi, da bi bilo videti, kakor da ne čuti šepe-tajočega večera okoli sede, kakor da ne sliši zapeljive skrivnosti, ki jo nosi okoli nagajivi nemir, kakor da ne vidi mladega gospoda v travi pred gradičem. Dospela je na vrh. Stari slikar jo je kakor po navadi pozdravil že od daleč, mladi gospod v travi se ni zganil. Pušil je cigareto in je gledal neprestano vanjo, kako se mu bliža, bliža ... Pogledala ga ni, a zdelo se ji je, da ga vidi čisto razločno: imel je velike, črne lase, jasne modre oči, lep mlad obraz. «Gospodična, danes ni nič pošte», ji je klical od daleč stari slikar, «a dovolite, da vam predstavim svojega mla- dega prijatelja Vladimir Z . . . slikar.. . Vse je zatrepetalo v njej. Imena ni slišala, samo «Vladimir» je zašumelo vse naokoli. Mladi slikar je med tem ostal in se ji približal. Poklonil se ji je in si pogladil lase. «Ostanemo nekaj dni sosedje, gospodična», je rekel. «Res, to je lepo», je rekla vsa zmedena. «Cele počitnice*, je pristavil stari slikar. «Mogoče», je pritrdil mladi.— «Ali vam ugaja tu?» je vprašala flnjela in si prizadevala, da bi ostala skrita v srcu želja, da bi slikar ostal tu cele počitnice. «Zelo ugaja», je rekel slikar in se ozrl po okolici... «Nekaka lahka romantika, svet tihih idil: ta dva gradiča, dolina, potok z ribami, brezov gozdič, cesta s posušenimi jagnjedi... Kaj hočete krasnejšega!» Nastal je molk. Anjela se je obrnila, kakor da hoče oditi. «Vi hodite vsak večer sem, gospodična?« je vprašal mladi slikar. '<2J Tercine. Kipeča tvoja usta še molčijo. Si čula pesem tiho iz daljave? Jaz pel sem njeno mehko melodijo. Bila je kot drhtenje bujne trave, bila je pesem polna hrepenenja kot šumni spev pomlajene dobrave. V strmeče dalje spremi me žarenja polnočnega nad morij tihih vale do gajev svetih tajnega šumenja, prinesem iz globine ti kristale, okitim z njimi grudi ti blesteče, na pot posipljem svetle ti opale, zapojem himne ti mladostne sreče, zapojem solčnokrasno melodijo — govori le, objemi me ljubeče! A tvoja usta hladna so, molčijo; vse hrepenenje v srcu si zatrla, zaman proseče mi roke drhtijo — Ljubav, Ljubav, kdaj si zame umrla? tzxn Dan pred bitko. (Fragment.) Kraj borovja smo ležali. Nad gorami daljnimi je bila zarja vsa škrlatna, vsa je trepetala v krvi nad lesovi, ki so šepetali svoje slutnje temne nad visokimi vrhovi v vzduh, nasičen z grozo bližnjega viharja — Nad močvirjem bližnjim so šumela krila, so ozivali se klici ptičev, gluho se razlegali do daljnih gričev, s tihim šumom se goščava je polnila. V zadnjem svitu so se bliskali nam bajoneti in molčali smo. V domišljiji snuli smo razgreti, kak bo dan, ki vstane jutri za goro? Bom še živ, ko zopet splapolajo zarjini plameni nad lesovi? Koliko nas jutri krijejo grobovi? Vem — mrtvaško polje, kri, rudeča kri žejna tla poji — Krik. Močvirne ptice so nad nami s šumom se prenesle v daljen kraj. Mlad vojak piščal je dvignil s tresočimi rokami, z zvoki tožnimi napolnil borov gaj. »Na vrancih črnih odjezdili smo v večeru smo zvezdnem vzeli slovo, šumel je, šumel je smrekov gaj, igraj mi piščalka, igraj! Za vrtom sem stisnil ti še roko, srce mi je bilo tako težko — in tiho šumel je smrekov gaj, igraj mi piščalka, igraj!« . . . Strepetalo je borovje, tiho izzvenel je zadnji zvok, les zavil se v molk globok. Nad gorami je vzdrhtela zarja rdeča, poljubila zadnjikrat skalovje, krvaveča zgrudila v brezdanje se globine. Nemo zrli smo v temine polne zvezd in groznih sanj — — Vrnitev Mračno pojo zvonovi, šumni vetrovi plakajo v mrak. Prapori vihrajo, trepetajo, z jekom polnijo zrak. Vrstijo se čete kot sence proklete. Temne so vsem oči, pesem iz grl zveni tožna, žalna — Daljna so polja, daljna, kjer so prelili kri. Prazne so tam vasi, dim se črez nje vali, suha so polja — Tam onemogla sokolja krila so, pala na tla, vojske. nad njimi se vran krohota — tam vojska spi. Spi in nič več ne sanja. Ne reka bučeča ne moti ji spanja, ne loža šumeča, ne grom, ki se daljah rodi in nad trupli beži... Vrste gredo in gredo, več ne pojo, le sablje rožljajo zamolklo brez zvoka. Mračno pojo zvonovi, šumni vetrovi plakajo v mrak. Prapori vihrajo — konji peketajo vojske zmagane črez tlak. Jutro. Nad gorami zlato so čašo dvignile bele roke in iz nje prikipela nebesja škrlatna je kri, v valu šumnem se razlila črez trepetajoče gore, z zlatim poplavila smehom je žametne, tihe ravni. Žejna žitna so polja srkala vase vino bogov, zemlji grudi napolnila bajnorazkošna je slast, čelo z vencem si bujnim oplela je pestrih cvetov, dan pritisnila v svojih kipečih objetij oblast. OfZ i Panthea. Tvoje oči so kot morje, ko se v njem koplje polnoč; kakor brezmejno obzorje, kakor dan solnčnatovroč. Tvoje roke so kot zora, ko se rodi iz noči, ko se priklanja ji gora in se vsa v rosi blesti. Tvoji lasje so kot vali, ki so jim pota brez mej, ki so iz skal izklesali pot si do morja naprej. Tvoji so dihi viharji rojeni v temi gozdov, čiščeni v solnčnati zarji, v blaženstvu nočnih vetrov. Tvoji so govori sanje mesečnojasnih noči, tajnostni kot šepetanje, ki ga val vrbam šumi. IJX2J Noč. Videl sem te: črez polje na črnem vihrala si konju, mrak ti zagrinjal obraz, mrak so ti bile oči. Tiho, brez diha ležalo je polje, v polsnu trepetalo, gluho se zibal je les, v njivi še klas ni šumel. Kjer je črez gore, gozdove lilo demanten smeh solnce, konj se ustavil je tvoj, zrasel v višino brez mej. Do nebesja so zašumela titanska ti krila — dnevni je kralj prebledel, zdrknil v brezdanji prepad. Sedla na prestol si z zvezdami tkan in v žametne lase vplela polmesec si zlat — bisernobled diadem. In zašumeli so lesi, vzdrhtele so rože v vrtovih, pesem zapel ti zefir tvojih mamečih krasot. Geslo. Krvava tragedija življenje naše, gorje, kdor v kraljevskih igra jo časteh! Ulogo drugo izberi: nalivaj si čaše, na ustih resnico, a norca dvornega smeh! Isxj Slovenska pesem. Tilnike ponosnoravne tu sklonite, grob je izkopan od vzhoda do zahoda — noč črez polje pusto našega gre roda, tilnike sklonite, v mračni grob stopite! V grob stopite, poškropite se s solzami, s sabo pokopljite solnčne bajke stare — laž zveneče, glasne, bojne so fanfare, laž blesteča zora, speča za gorami. In resnica ? — Potne in krvave srage in vihar teman, pod njim pa žitno polje, črn oblak, pod njim slepe oči sokolje, smrten dih zaznamujoč vse hišne prage. Grob širok pripravljen našemu je rodu — sužnji, tilnike sklonite, vanj ležite, s pozabljenjem vekovečnim se zakrijte in zapojte tiho psalm spokorn Gospodu! Jaz pa vzpnem kot orel se v viharnem vetru, le pod solncem jasnim strel naj me zadene, v zarjo zroč naj se oko mi sklene, sam in prost naj skrvavim v blestečem etru. Stance o tulipanih. Smejoči rdeči tulipani, posejani v pomladni radostni poljani, kaj šepetate v solnčni dan? Res celo noč ste se smejali vili mali, ko favni so ji nagajali in v brezah rogal se ji Pan? Iskala v vaših listih spanja je Titanja, vsa tiha, polna trepetanja, kdaj Oberon se vrne k nji? Res v vaše čaše so nalile rose vile in trkale in pele, pile, da zdaj vam še v očeh blesti? Kaj? Sanjali ste o poljani, kjer pijani so same sreče tulipani in Vesni solnčni konca ni! . . . Ljuba v. Ko za gorami v zlatu zarja tli, je lilije blesteče snežni cvet, rojen iz tihih, zvezdnih sanj noči; z zefiri ga pozdravlja mladi svet. In rože vrtne je plamteča kri, ko svod neba v poldnevu je razgret; v brezmejnem hrepenenju vsa drhti, ko z ust metulj ji srka sladek med. Ko zadnji žarki venčajo še les, zlato v jesenski kroni je dreves in z bleskom svojim sinjo dalj polni. R ko poljubi tla molčeča noč in v vrbe veter dihne plakajoč, je pesem, ki v brezupen mrak ihti. Sapfične kitice. Pinije kipeče v škrlatno zarjo, v mramorju med mirtami vrelec hladen; deva nemo v amforo s snežno roko vodo zajema. Bel golob ji sel na labodjo ramo, v mehkem snu dotaknil se usten polnih; s smehom zrlo v zrak ji oko za njim je, ko odletel je. Zarja lila solnčno zlato je nanjo. Glavo je sklonila k drhtečim grudim, v njih se zdramil sen je razkošen, diven — sen o ljubavi. Erotika. 1. Bori temni v mrak so zašumeli, zvoni se nad njimi razzveneli, ko prišla si. Videl sem te, lilija ti snežnobela, solnce v polju mojih snov; harpa moja pred teboj je ostrmela, strepetala kakor šum vrhov, ko zbude se bajke v globelih gozdov. Videl sem te — bila solnčen si škrlat, ki preliva se nad lesi tih in zlat, jaz pa sokol, čegar letu meje ni; — v morju zarjine sem utonil krvi. Prebudili so se črni lesi, zašumeli po dolinah bori, zažareli nad gorami kresi, kopajoči se v jutranji zori. Razpustila si lase si črne, zablestele so ti bele roke — čez livade stopava srebrne pod lesovja gluhega oboke. Noč je roso dahnila v vejevje, dahnila jo v tvoje temne lase — tihe sanje so prišle med drevje, tih spomin na davne bajne čase. Zdramil se je les, oči si mane — V jutru skozi les gre sen, pravljica?... Kralj je vstal iz bajke nepoznane, z njim njegova divna gre kraljica... 3. V zelenju blesk samotnih koč, brezmejen zlati žitni val, v njem jadra rdeča — mak cvetoč — Ne vabi te v neskončno dalj? Le daj mi belo, malo dlan! Ti vali pesem tajnostno šume, ti vali tih oblivajo pristan, ves v sencah skrit je, nihče zanj ne ve. Tam morje sniva — to boš ti — in jaz bom tvoj mornar postal: pogreznem v dno se ti oči in z ust natrgam ti koral! Dva netopirja plašno letata skoz polumrak, peneči vali šumno poljubujejo pečine, morje škrlata se razliva s solnca v vse daljine, šepet cipres in lovora trepeče skozi zrak. Kot kri mi vina črnega v srebrni vrč nalij, z labodjebelimi rokami burno me objemi, zaziblji v sen me čudokrasen s čarovništvi vsemi, vso dušo mi razkrij, ki v dnu je teh oči. Vse moje misli skrij v dehtenje svojih temnih las in brez besed naj trgam tvojih usten cvet žareči, morje naj pesem zašumi o naju divni sreči, šume naj v bregu jo ciprese v tih večerni čas. 5. Ko dan se s temnolaso poroči nočjo in pesem svatbeno mu lesi zapojo, ponese vranec me pred tvoj molčeči stan, na vrancu zdirjava črez širno nočno plan. Poročni venec spletem ti iz zlatih zvezd, okitim z mescem grudi mramornih prelest — In ostrmi, ko te uzre tak krasno, noč, umolkne šum lesov, skrivnosten sen pojoč. Pojezdiva, kjer drami se jutranja dalj, v morje bleščobe planeva, v zlat zarjin val — Ko dnevni kralj iz gor škrlatnih priplamti, me z belo liljo tvoje duše poroči. L Razpoloženja. Anton Novačan. III. |I||?||far črez noč so ozeleneli travniki; prišel, zavel je jSgSBH spomladanski veter in posadil cvetlice pisanih barv vsako na svoje mesto; poskrbel je za nežne bilke, ki so spale pod toplo zemeljsko odejo in skrivale nožice, poklical jih je in jim naznanil, da prihaja od juga Vesna, vsa dobra in lepa. Ljudje so se zbudili iz trdnega spanja, meli si oči in gledali čudesa. Pograbila jih je nemirna želja za veseljem in svobodo; poskočili so in zapeli dolge pesmi, da se je razlegalo od hribov in dolin, in da se je tam na vzhodu od veselja nasmejalo veliko solnce in razlilo prve svoje žarke po travnikih, po širokih ravninah in po nizkih holmih, kjer so jih pričakovala oživljena drevesa v praznični obleki. Krvavi in migljajoči prameni so se spreminjali po poljani, sipali se kakor cekini po rosni trati in se lovili kakor nemi ognjeni netopirji med vejevjem cvetečih jablan. Tiha je bila nepregledna ravan; ptice se še niso zbudile, in pastirji so še spali po svojih kočah. Tišina spomladanskega jutra je privabila čudne čete okostnikov, ki so obstopili in obsenčili veliko solnce in v ekstazi zapeli šumno pesem. Hej solnce, kaj daješ še moč krdelu brezumnih lobanj, ki plešejo črez polnoč, ko svet se budi že iz sanj ? Hej solnce, ti si kavalir sred glupih sebičnih svetov, ti ravnaš in greješ vsemir, ti daješ mu misel in snov! Zaškripale so jim v sklepovju kosti, zasvetile so se v solncu velike gladke lobanje, beli zobje so zašklepetali in v divjem diru se je zagnala četa v deročo reko, pre- brodila jo z glasnim hrupom in izginila je v megli daleč onstran rudečega obzorja. V ekstazi šo šli mimo mene okostniki, a njih duhovi so obsenčili mojo dušo. Občutil sem bolečine Adamove, in v srcu me je zapeklo hrepenenje bojaželjnih junakov pred Trojo. Videl sem Krista, kako roma po beli cesti, obložen s surovim, težkim križem. Trudno glavo je povesil in bela drhteča glorijola pada na njo. A za njim štrli v nebeške visočine ledena gora, na kateri samuje v globoki žalosti satan in preliva krvave zrnate solze, ki se tihotapsko plazijo po ledenem kamenju v solzno dolino človeštva. Jasna je bila moja misel: stud in gnus, pomešana z žalostjo, veliko in žgočo kakor solnce; uboji in moritve; ključ sebičnosti, s katerim se odpirajo vrata skrivnostne neronske duše; naslada v tolažbi — utrujene in preganjane vesti; užitek v prepiru — od zavisti pohabljene zelene duše. V ekstazi so šli mimo mene okostniki, in njih duhovi so obsenčili mojo dušo. In tedaj sem videl verno sliko svojega življenja. Mislil sem, da je zidano na dijamantu, ali tla so peščena, s sledovi nerodnih in razkropljenih stopinj. Polovičarska moč . . . Zato, duhovi, peljite me v višave in me skrijte med zvezde; iztrgajte mi iz prsij hiteče srce in ga vrzite na zemljo, da se razprši na švigajoče iskre, ki ugasnejo, v zemeljskem mraku neopažene, počasi, počasi . . . Oblak, lepši od biserne školjke in dražestniji od deviških grudij, je obvisel pod solncem in je popil njegove žarke. Narava pa se je raztožila in se ni potolažila, dokler ni pripihljal spomladanski veter, jo nežno pobožal in ji naznanil, da prihaja od juga Vesna, vsa dobra in lepa . . . IV. Neumno je hrepeneti in čakati; zasledovati trak živ-ljenski, ki se vleče kakor rudeč mesnat črv od zibele do groba in ki ni nič drugega, kakor v lepi odkritosrčni uri skrito priznanje, da je laž prvi pogoj obstanka. Puhajmo pleve, predsodke in ničevne postranske misli, in si obe- tajmo, da najdemo jedrnato pšenično zrno, da najdemo misel, ki zadovoljava; ali glejte, varljiva je naša nada. Moralisti, značaji in jaz smo pobelili svoje hiše z lažjo in z lažjo smo poškropili vrtove svojih čednosti. Kadar se razcvetijo, povežemo dišeče cvetlice v krajcarske šopke ter jih prodajamo po javnih trgih in obljudenih ulicah z nagnjeno glavo in s farizejskim smehljajem: kupite kaj! In dobrodejni valovi javnega mnenja nas posujejo s penami časti in slave. Moralisti, značaji in jaz smo se namenili živeti drugim v vzgled in v vzpodbujo, zakaj človek ni da bi si razbijal z razmišljanjem glavo in si razburjal živce, kaditi tobak in ljubiti svojo ženo, in sploh živeti po božjih postavah, to je naš princip. Če se seje repa, naj se žanje pšenica. Ob izvanrednih prilikah spregovoriti na ljudskem shodu duhovito besedo in se navdušiti za domovino, to nam je ideal. S sosedi živimo v slogi, ali smo makijavelistični gospodarji, zakaj boj za obstanek nam zadaje skrbi. Moralisti, značaji in jaz smo lažnivci, ali odkritosrčni in dobri. Vzrasli smo iz laži in zato nas ne vznemirja misel na konečno propast. Brez moči. Spisal Vojeslav Molč. erač, baraba!« je kriknil in težka pest mu je padla na mizo, da so zažvenketali kozarci in se je razlilo vino. Na zapečku se je prebudil mešetar, ki je prišel danes z daljnega semnja, se opil in potem zaspal na peči. Trudno, zmešano so se mu ozrle oči po sobi. Pri bližnji mizi je sedela debela krčmarica, izbirala lečo in zrla malomarno po gostilniški izbi. V kotu sta sedela dva pijanca in se prepirala. Zunaj je snežilo. Burja je vila okoli hišnega vogla, da se je razlegalo nad gozdom in ravnino, da je celo lena Krka, ki je plula tam doli, hitela v valovih med snežnimi poljanami proti vzhodu. »Baraba!« je ponovil pijanec z zabuhlim obrazom in zapičil svoj pogled v nasprotnika ... »Potepuh si! Nikjer nimaš doma. Kaj pa imaš, ali boš mogel plačati to vino?« »Kaj pa je za to, če sem potepuh? Sam svoj gospod sem in nihče mi nima nič ukazati. Glej, moja pot je prosta, nihče mi ne more staviti ovir. Ko se naveličam kraja, vstanem in grem in nihče me ne zadržuje, nihče ne toči za mano solza. Ej, ti ne poznaš takega življenja! Med svet greš, kamor hočeš, pa dvigneš pokoncu glavo, in če stopi kdo pred te in te pogleda s sovražnim očesom, pljuneš nanj in greš dalje ...« Ponosno se je zravnal pri teh besedah in nič več se mu niso tresle roke. A kar same od sebe so se zopet povesile oči in zrle brez bleska in prsti so se tresli. Težko je dvignil kozarec in izpil. »Veš, to da človeku moči za na daljno >pot. Jutri vstanem in odidem in nihče me ne vidi več v tem kraju.« Pijanec z zabuhlim obrazom ^t^J se je zasmejal. »Prav, prav, le pojdi. Vsaj ne boš delal zgage v naši vasi. Piješ vino, pa kdo ve, kje si dobil denar, saj si le kradel; slepa-ril si —.« »Zaslužil sem,« je kriknil nje-W - -jR^;« gov nasprotnik, se zopet zravnal in začel govoriti glasno, kot da k^1a sto)' Pred njim številno občinstvo. ■ -mIrU »Panorama, stereoskop, gospoda ^" "SBUj moja! Vse se vidi — zadnja 9J vojska med Rusi in Japonci, ve-j&B^i likanske bitke pri Liaojangu, Muk- denu, Cušimi... Kraji v Mandžuriji, na Japonskem... Slavni generali in junaki . . . Port Artur . . . Groš, samo en groš!» Zopet je umolknil in zopet se mu je skrivil hrbet. »Pojdi, pojdi, slepar! Meniš, da verujem, da se kaj vidi v tisti tvoji škatlji? Nič, nič — le naprej zahtevaš denar. Kradeš!... A jaz, pijem le za svoj denar in pošten sem, vedno pošten, če ie le mogoče.« »Da, pošten sem», je ponovil in milo se mu je storilo pri teh besedah in mislil si je, kaj, ko bi storil dobroto temu tatu in potepuhu, ki nima doma, in bi mu ponudil piti? Saj je le človek in morda le ni sam kriv, da ne more biti tako pošten kakor on. »Na, pij, pij, pa se pokrepčaj za daljno pot», mu je dejal in mu ponudil kozarec. Oni je imel še svoje vino pred seboj, a vendar je hlastno zgrabil za kupico in jo izpraznil. Tu se je zopet razsrdil zabuhli pijanec. »Vse si mi izpil, vse! Ponudil sem ti samo, da po-kusiš, a ne tako! Ti! Vagabund!« Oni pa je sedel tam in mu ni odgovoril, le nerazumljivo je mrmral nekaj predse. »Kaj golčiš? Bojiš se odgovoriti, kaj? Ti, ki nimaš v sebi moči, da bi vstal, se zagovarjal in lopnil. Udarim te.« »Udari!« je zamrmral njegov nasprotnik. »Res nimam v sebi moči, da bi vstal in lopnil.« «Ven, ven!« je tu kriknil zabuhli pijanec in dvignil roko, a omahnila mu je. Tudi njemu je vzelo vino vso moč. »Uši kašljajo, pa nimajo kaj pljuniti«, je odvrnil potepuh in za hip je bil zopet ponosen, a le za hip. Zopet so se mu tresle roke, poveke so se mu zapirale, mislil je nekaj daljnega, pa sam ni vedel kaj. Čudno je zrl mešetar na zapečku in čudno se mu je zdelo vse to, zopern mu je bil ves ta prepir. Izbulile so se mu oči in bilo mu je, kakor da bi moral dvigniti roko on in udariti. A tudi v njem ni bilo moči, da bi vstal, kriknil in udaril. Počasi so se mu zopet zaprle oči, glava mu je zlezla na prsi in zopet je zaspal. Vrata so se odprla in vstopila je krčmarjeva hči. »Ej, Francka!« je zavpil pijanec z zabuhlim obrazom. »Pridi k meni Francka!« Z opotekajočim se korakom ji je šel naproti in jo skušal objeti okoli pasa. Izvila se mu je. »Rad te imam, Francka», je vreščal s hripavim glasom. »Ko se boš možila, ti prinesem kokoš v dar! Da, ukradem jo, pa ti jo prinesem v dar, ker te imam rad ... O, jaz sem pošten, a oni tam-le je potepuh, slepar...« Omahnil je na klop in jecljal še dalje nerazumljive besede, a njegov nasprotnik je imel izbuljene oči in gledal Francko. In nič ni mrmral sam zase, le roke so se mu tresle, ko je zrl njene grudi in njen stas. Naenkrat se je primaknil bliže k pijancu z zabuhlim obrazom. »Ali veš, kaj je žena?... Žena je zvezda, ki se prikaže na nebu, pa jo zagrne oblak. Veš, tudi meni se je nekoč prikazala zvezda, pa jo je zakril oblak. In potem je bila moja pot tako temna! In vsak, ki ne najde zopet svoje zvezde, postane to, kar sem jaz. Temna je njegova pot in brez mej ...« Čudno ga je gledal pijanec z zabuhlim obrazom in se zakrohotal. »Ti... tebi se meša ... Pij, pij, pa pusti te čenčarije!« In oni je pil, pil, in roke so se mu tresle in zmeden mu je bil pogled. Tiščalo ga je nekaj v prsih in v grlu in zapel je s hripavim glasom: »Pa fantič je deklica imel ...» »Ej, glej ga, pa ne da bi bil zaljubljen?« se je zasmejal njegov drug. A oni ga ni slišal. Pel je dalje in dalje. Sredi pesmi pa je naenkrat umolknil, in zakril obraz ž rokama in izpod prstov so mu privrele solze. Res, v njem ni bilo moči! In [zunaj je snežilo in burja je vriskala in Krka je tekla tam doli kakor ogromen tok solza. Veverici. Veverica, veverička, Kaj skakljaš po drevju? Veverica, veverička, kaj imaš na drevju? Veverica, veverička, solnčece te gleda, med vejevje skrito vidi, smeje se, seveda ... Veverica, veverička, Kaj je solncu tuje? Žarke siplje, vroče žarke, in življenje snuje. ANT. NOVAČAN. Legenda o človeškem srcu. Spisal Vojcslav Mole. kozi pretrgane oblake je od časa do časa pogledal mesec na brezmejne gozdove, ki so tiho šumeli in zrli, kam beže oblaki po neskončnem nebu. Na poti, ki je vodila med lesovi po senožetih, je zapazil jezdeca na belem konju. Zopet si je skril obraz za prosojnim pajčolanom — oblakom, jezdec pa se je ustavil in se ozrl naokoli. Izza dvignjenega vezirja mu je gledalo mladostno obličje, srebrn oklep in kopje sta se lesketala v tajnem blesku. Konj mu je bil bel kakor mleko, na labodjem vratu se je zibala pod dihom nočnega vetra dolga, svilena griva. »Moj Bog! Moj Bog!« je šepnil hlastno mladi vitez in in kakor v mislih zagrabil za ročaj meča, da je glasno zarožljal v nožnici. V vrhovih je glasnejše zašumelo in vitezu se je zazdelo, da sliši v daljavi peket konjskih kopit. V istem hipu je že stal kraj njega jezdec na črnem konju. Ves črn mu je bil oklep, obraz so mu zakrivale sence in le iz oči in nozdrvi njegovega vranca je rasla nedoločna svetloba kakor še komaj vidno tleča žrjavica. »Kdo si?« je vzkliknil mladi vitez in se prekrižal. Neznani jezdec se je tiho nasmehnil. »Ne boj se!« je odvrnil. »Skozi noč sem začul, da rabiš pomoči. In prišel sem, da ti pomorem. Jaz sem Merlin.« »Merlin?« je preplašeno vzdrgetal mladi vitez. »Veliki Merlin Arturjevega omizja?« «Da, da, vsi so moji prijatelji, plemeniti Artur, hrabri Lancelot, Parcival, Gavajn, lepa Ginevra, zvesta Enid in vsi ostali...« V lesu je zašumelo, vrhovi so se pripognili pred velikim čarovnikom in mesec je zopet zasijal izza oblaka in oblil s svojim srebrom oba jezdeca. Belec mladega viteza je ponosno stresel z glavo in zarezgetal, odgovoril mu je temni Merlinov vranec in odmev se je zanesel med vrhove črez šumne dole. »Poženiva!« je dejal Merlin, »mejpotoma mi poveš, kaj ti teži srce.« Pognala sta in šum vrhov je odnašal peketanje kopit in v mesečnini sta se lesketala konja in oklepa obeh jezdecev. »Solnčna Provansa je moja domovina«, je začel mladi vitez. »V oljčnem bregu se dviga moj grad in v njem sem gojil rožo vseh rož. Izbral sem si ženo krasotico, iz prahu sem jo dvignil k sebi, obožaval sem jo kot svetnico. Verjel sem vanjo in v njeno ljubav in posvetil sem ji celo življenje. Moj meč je rjavel v nožnici, mojega imena ni bilo več čuti na bojiščih in turnirjih, še lovskega roga ni bilo več slišati v mojih gozdovih. Ljubil sem jo kot lastno očesno punčico in jo oblačil v škrlat in zlato. Nekoč pa me je prosila, naj grem njej na ljubo na lov, in šel sem. A ko sem se vrnil domov, je ni bilo več v gradu, zbežala je z mojim najboljšim prijateljem.« Mladi vitez je postal za trenutek in se zamislil. »In zapustil sem svoj grad«, je nadaljeval, »in iščem ju po celem svetu, da se maščujem. O veliki Merlin, povej mi, kje sta?« Merlin se je nasmehnil. »Vse to radi ženske, radi lepotične, nezveste ženske! Kakšna moč je v njih, da sem ji podlegel celo jaz, čarovnik Merlin? Kako me je prekanila v gozdu v duplini ogromnega hrasta zvita Vivien! Cemu naj ti povem, kje sta? Ne, ne, poiščem ti druge tolažbe. Ali veš kaj je ženska?« Umolknil je in se ustavil in obstal je tudi mladi vitez. V istem hipu je zazvenela iz gozdnih globeli, iz nepojmljive dalje pesem in preglasila šum vrhov: »Sirena z glasovi mamečimi v bregovih neznanih življenja, v brezmejnost stvarjenja vabečimi v domove temne pogubljenja; Ti demon polnočnih brezzvezdnih daljin, rojen v zastrupljenih vetrovih, noseč na gredice pomladne pogin, moreč vse zelenje v lesovih; Ti kača krijoča se v lilijin cvet in strupa ji v čašo lijoča, — v spomladi cvet vene od tebe objet, mre duša prej k zvezdam pojoča1 —; Ti Satan — Ne, ilovnat, trhel le kip, kraljica kraljestva Nikoli, neumnost mu tvori mogočen nasip — in norec je, kdor te kdaj moli!« Pesem je utihnila in le odmev se je še rahlo nosil med drevjem, a tudi ta je zamrl. »Kaj je bilo to?« je vprašal mladi vitez. »Moji duhovi so ti povedali, kaj je zemska ženska. Zakaj si iskal v njej svojega boga? Da si videl v njej le to, kar je v resnici, te ne bi bila udarila usoda. A trpel si in [trpiš še. Veš, kaj je najboljši lek zoper bolesti, ki jih zada srcu lažnivi svet? Smeh, razposajen smeh in nevera. Poljubuj, a ne ljubi, uživaj, a ne veruj!« Vitez je poslušal in strmel. »To naj bo resnica?« je zašepetal. »A srce, srce naj to veruje?« Merlin se je zopet nasmehnil. «Človeško srce je neumno, resnice noče nikoli verjeti. Tisoč in tisoč let že nosi v svojem dnu hrepenenje in vedno ga vara to hrepenenje, a srce le veruje vanj.« »In kaj naj storim jaz?« je vprašal vitez. Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru s turistovskim hotelom. »V širni svet pojdi in tvoj bog bodi dvom. Ne veruj v zvezde, ne veruj rudečim ustnicam, ne veruj belemu telesu, ne veruj bisernim očem!« Po teh besedah je zginil Merlin in mladi vitez je ostai sam. Duša mu je strmela in tiho si je ponavljal čarovnikove besede: »Ne veruj v zvezde, ne veruj rudečim ustnicam, ne veruj belemu telesu, ne veruj bisernim očem!« »Da, v svet pojdem», je šepnil, »in ne bom verjel in moj bog bo dvom.« Pognal je konja in jezdil dalje v noč in nad njim je šel mesec in oblaki in spremljal ga je šum vrhov. Naenkrat se je zredčilo drevje in konj se je ustavil na planoti na bregu jezera, ki se je lesketalo v mesečini sredi visokih jelk in smrek kakor velikanski smaragd. Tedaj se je zazibala voda pred mladim vitezom in iz valov se je vzpelo snežnobelo telo, dvignile so se proti njemu mramorne roke, tako bele, da se je zdelo vitezu, da vidi skozi nje blesk mesečine, in v vzduhu je vzdrhtel srebrn glas. »Kam v tej pozni uri ? Kod blodiš in nimaš srca, ki bi te ljubilo ?< Vitez se je prestrašil in jeknil: »Izgini, ne verujem vate!« A prešeren smeh mu je odgovoril. »Tako mlad in tako turoben! Odkod je prišla žalost v tvoje srce ? Ali nisi še nikoli gledal škrlatnih rož, omamljenih od poljubov strastnega poletja? Ali nisi čul še nikdar pesmi, kipeče iz ljubeče duše v zvezdno polnoč? Ali se nisi še nikdar grel na polnih grudih, ko je vstajalo jutro izza gora in zlivalo svoje zlato na tvoje bele blazine?« Vitez je strepetal in vzkliknil: »Laž so tvoje besede, laž je ljubav, laž je ves svet!« Tedaj je posijal mesec še jasneje, belo telo se je približalo in vitez je ugledal grudi, lepe kakor razvit lilijin svet in obraz, lep kakor razcvela roža med temnimi listi. Mameč vonj je vstajal od zlatih las in mu prevzel vse misli. »Kaj me skušaš? Ne verujem vate, a moje srce...« In stopil je s konja in pozabil na vse. Zrl je le v lepo vilino telo, čul je le njen zvonki glas in ni slišal, da je zašumelo v lesu tako žalostno in otožno. Se bolj se mu je približala vila in zdaj je videl njene oči; bile so kot dva bisera, utrgana z zvezdnega polnočnega neba. »K meni stopi med hladne vale«, mu je govorila in njen glas je bil ko odmev daljne, daljne pesmi. »K meni stopi, vsa bom tvoja, moje prelestno telo bo tvoje, lilije mojih grudi bodo tvoje; v dvorani svojega kristalnega gradu te privijem na belih blazinah k sebi, moj kralj postaneš tam. Pri svitu zvezd in meseca se poročiva sama brez duhovnika. Vsa žalost umre v tebi, pri meni najdeš resnico brez laži, brez dvoma ...« Še bolj se je zablestelo njeno telo in v istem hipu je začutil na svojih ustih njene ustnice. Gorele so kot poleten solnčni dan. Iztegnil je roke, stopil naprej . . . nižje in nižje . . . zagrnili so ga vali... Zamolkel jek. Iz dalje je zazvenel razkošen smeh in potem je bilo vse tiho. Le par hipov. Belec je zarezgetal žalostno v noč in v istem trenotku je ugasnil mesec za oblakom in v gozdu je šumelo drevje turobno pesem vso noč do zore. * * * Ko se je vžgal dan nad gorami, je obstal Merlin na na svojem vrancu kraj jezera in zrl v smaragdnočisto vodo. Nedaleč od brega je ležal na dnu vode vitez v srebrnem oklepu, kroginkrog so pa cvetle vodne lilije. Na bregu pa je stal vitezov belec in rezgetal otožno v sveži jutranji zrak. Merlinu sta zdrknili dve svetli solzi iz oči na sivo, dolgo brado. »Človeško srce je neumno«, je šepetal, »resnice noče nikoli verjeti. Tisoč in tisoč let že nosi v svojem dnu hrepenenje in vedno ga vara to hrepenenje, a srce le veruje vanj!« Bila je viharna noč, bil v meni je sodni dan; jaz bil sem pravični bog, sam sebi sodnik strašan. Uničil sem beli svet, ki stvoril sem ga iz sanj. Ko treščil obup je vanj, razsul se je beli svet. A. NOVAČAN. Politični pregled 1. 1907. isoko so zaplali letos po vsem Slovenskem valovi političnega življenja! Vpeljala se je splošna in enaka volilna pravica, katera je rodila volilni boj, kakršnega Slovenci še nismo doživeli. Boj za svetovni nazor, dasi ne popolnoma jasen in načelen, se je pojavil tudi na Slovenskem: na Štajerskem, Kranjskem in Goriškem sta si stali nasproti, pod raznimi imeni sicer in tudi raznimi programi klerikalna in antiklerikalna stranka. Le v Trstu, Istri in na Koroškem so volili Slovenci skupno in tudi skupno sijajno zmagali. Le na kratko bodi povedan uspeh volilne borbe: 23 slov. poslancev je bilo izvoljenih v vseh onih okrajih, katere nam je vlada kot slovenske prisodila; lepe manjšine pa smo dosegli tudi v «nemških» in laških volilnih okrajih, kateri leže na naši zemlji ali katerim so priklopljeni žali-bože slovenski kraji po krivdi osebne in strankarske kori-stolovne slovenske politike: v mestnem volilnem okraju celjskem je dobil slovenski kandidat Rebek skoraj polovico glasov, v dveh koroških «nemških» volilnih okrajih je prišel slovenski kandidat v ožjo volitev; posebno veselo je bilo častno število slov. glasov v Trstu. Ako dostavimo, da je bilo izvoljenih 6 slov. naprednjakov in 17 slov. klerikalcev, smo podali v splošnem rezultat prvih državnozborskih volitev po zakonu splošne in enake volilne pravice. V državnem zboru, kateri se je sešel junija leta 1907, pa ni prišlo do enotnega kluba vseh jugoslovanskih ali vsaj slovenskih državnih poslancev. Ustanovila se je sicer »Zveza» jugoslov. drž. poslancev, h kateri pa ni hotelo pristopiti 17 slov. klerikalcev; osnovali so si lastni «Slovenski klub» kateremu predsedujeta poslanca dr. Susteršič in dr. Korošec. «Zvezi» pa predsedujeta poslanca dr. Ivčevič in dr. Ploj. Vsled tega razbitja bo boj za naše gospodarske in kulturne zahteve precej otežkočen, ker ne gleda vsaka stranka najprej na narodno, temveč najprej na svojo korist. Velik in pomemben preobrat imamo v preteklem letu zaznamovati tudi glede naše šolske Ciril-Metodove družbe. Modern čas, zlasti pa moderno in raznovrstno orožje, katerega rabijo nemška napadalna društva proti nam, stavi tudi svoje zahteve do Ciril-Metodove družbe: želelo se je več dela, več živahnosti in poglobljenja delovanja v glavi in udih družbe. Večina podružnic je to upoštevala in izvolila v vodstvo može, kateri jamčijo s svojo preteklostjo, da bodo spolnili v njih stavljene zahteve: Ant. Senekovič, vp. gimn. ravn., dr. Merhar, gimn. prof., dr. Gr. Žerjav, adv. koncipijent, dr. Bleiweis, zdravnik, Franjo Pahernik, veleposestnik, dr. Novak, odvetnik in Gregor Einspieler, prošt. Slov. klerikalna stranka se je sicer pritoževala proti temu izidu volitev, vendar pa se bo, tako upamo, strankarstvo udalo višji narodni koristi. Na šolskem polju imamo še zaznamovati veselo dejstvo, da se slov. idrijska realka kmalu podržavi in pridobitev slov. ljudske šole v Trstu, za katero se bije že desetletja hud boj. Tudi se je pričelo v Trstu gibanje za slovensko trgovsko šolo; ustanovitev take šole v svetovnem trgovskem mestu bi bila velikega pomena. Ne smemo zabiti slovenskega sokolstva. Ideja sokolska, da v zdravem telesu biva zdrav in močen duh, se širi počasi tudi po Slovenskem: v preteklem letu so se ustanovili novi «Sokoli» v Žireh pri Idriji, v Metliki in v Mariboru. Na polju ljudskega prosvetnega dela imamo dve veliki organizaciji: Krščanskosocijalno zvezo s podružnicami v Ljubljani.. V njej je združenih nad 200 izobraževalnih, mla-deniških in dekliških društev. Za izobrazbo članstva skrbe predavanja in knjižnice. Druga organizacija je visokošolsko društvo «Prosveta», ki je letos zborovalo v Celju. Šteje 34 knjižnic po Kranjskem, Koroškem in Štajerskem z nad 2300 knjigami. Tudi «Prosveta» skrbi za ljudsko izobrazbo s predavanji. Ideja ljudske izobrazbe si pridooiva čimdalje več trdnih tal: v Ljubljani se je ustanovila javna Gregorčičeva knjižnica in čitalnica, čitalnične knjižnice se zlasti na Štajerskem pridno spreminjajo v ljudske knjižnice. Splošno smemo reči, ljudska izobrazba po vsem Slovenskem pridno napreduje, kar more vsakega narodnjaka veseliti. Na gospodarskem polju se opaža po vsem Slovenskem živahno delovanje. Žal, da ni enotno in da pogrešamo v njem velikih idej in skupnega sistema. ^Zadružna Zveza» v Celju kot naša prva in najstarejša slovenska zadružna zveza, čije ustanovitelj, prvi slovenski zadružnik, g. Mih. Vošnjak, je slavil 18. sept. 1907 sedemdesetletnico svojega zaslužnega in trudapolnega življenja, se je pomnožila za lepo število zadrug, ponajveč raiffaizenovk; nastala je tudi «Zadružna Zveza» v Ljubljani in ustanovila se je še tretja «Zveza slov. zadrug» v Ljubljani. V interesu vsega slov. zadružništva pa bi bilo, da bi Slovenci posnemali Čehe, kateri imajo navzlic vsemu zelo razvitemu političnemu življenju enotno gospodarsko zadružno organizacijo. V našem jasnem življenju prodira čemdalje bolj načelo, da je slovensko narodno vprašanje gospodarsko vprašanje. Zato vidimo, da se vse politične slovenske stranke z manjšim in večjim uspehom trudijo pridobiti svojim privržencem gospodarskih koristi in jih tako privezati na-se. Naravno, da pospešujejo stanovske organizacije, in tako vidimo po vseh slov. pokrajinah «Kmetske zveze», doživeli pa smo veliki shod kranjskih gostilničarjev in vseslovenski trgovski shod v Ljubljani. Razmerno najmanj se giblje naše obrtništvo. Vendar pa je tudi tukaj pričakovati kmalu večjih akcij; ljubljansko obrtništvo si je že ustanovilo lastni denarni zavod. Štajersko. Pri nas na Štajerskem smo imeli letos v političnem življenju zelo viharno leto. Neizogibljivi tok časa je z elementarno silo pridrl tudi na Štajersko in ločil Slovence v dva tabora, v napredni in v klerikalni. 8. decembra lanskega leta se je vršil v Celju ustanovni shod «Narodne stranke®, katerega se je udeležilo do 400 zastopnikov vseh stanov in vseh poklicev, izvzemši duhovniškega. Nova stranka si je zlasti vzela v program povdarjanje in krepko stremljenje za našimi kulturnimi in gospodarskimi zahtevami. Zlasti zadnje so se obširno razpravljale na polju kmetijstva, obrtništva in trgovstva. Stranka si je postavila za ideal skupno delo vseh spodnještajersih Slovencev, vseh stanov za po-vzdigo duševne izobrazbe in gospodarskega blagostanja. Ustanovitev je vzbudila mnogo hrupa, lahko se reče, mnogo nepotrebnega hrupa in trdovratnega odpora od klerikalcev, kateri so kmalu na to (20. januarja 1907) ustanovili svojo Kmečko zvezo v Mariboru. Povdarjali so samo koristi kmečkega stanu — skušali' so organizirati jeden stan, ne oziraje se na dobrobit vseh drugih. ♦ Med tem se je sprejela v obeh zbornicah postava o uvedbi splošne in ednake volilne pravice. Stari državni zbor je bil razpuščen in za 14. majnik razpisane nove volitve, katere so se vršile po celi državi naenkrat. Volitve so na mah poostrile politični razkol na Spod. Štajerskem. Obe stranki sta se trudili pridobiti si čim največ pristašev; «Narodna stranka» se je organizirala po okrajih s posebnimi okrajnimi odbori, katerim bi naj bili podrejeni posebni krajevni odbori; zanesla je prvič na Sp. Štajer enotno politično organizacijo. «Kmečka zveza» jo je posnemala in spopolnjuje svojo organizacijo še danes. Volilni boj se je vršil v znamenju gospodarskih obljub in gospodarskega programa obeh; zlasti se je povdarjalB na obeh straneh povzdiga kmečkega stanu, kateri je vsled naglo se razvijajoče industrije in popolne spremembe gospodarskega položaja zelo trpel, ker se ni tako naglo prilagodil novim razmeram. Obe stranki sta postavili v vseh sedmih slovenskih kmečkih volilnih okrajih svoje kandidate: «Narodna stranka« je zmagala v Savinski dolini v prvem volilnem boju s poslancem Roblekom in je prišla s kandidatoma Ježovnikom in Rošem v ožjo volitev, «Kmečka zveza» je zmagala s poslanci Roškarjem, Piškom, dr. Korošcem in z dr. Plojem, čegar kandidaturo je podpirala proti kandidatu «Nar. stranke® Zadravcu, prišla pa je s kandidatoma Robičem in dr. Benkovičem v ožjo volitev. Zmagal je proti prvemu kandidat «Narodne stranke» Ježovnik, proti drugemu kandidat Kmečke zveze dr. Benkovič. Vočigled volitvam se je skušal doseči skupni slovenski osrednji volilni odbor, kateri pa se je razbil, še predno je mogel poslovati. Osnoval se je tudi «Narodni svet», kateri pa se je razšel pred začetkom zborovanja novega državnega zbora, ker dr. Korošec, pravi vodja «Kmečke zveze», ni bil zadovoljen s sklepom, naj se skuša doseči skupen državno-zborski klnb vseh Slovencev in Jugoslovanov vobče. Razmerje pri državnozborskih volitvah oddanih glasov je v velikih potezah sledeče: naprednjaki («Nar. stranka*) so dobili 14.471 glasov, klerikalci («Kmečka zveza») 29.709 glasov. Prav znatno število glasov so dobili socialni demo-kratje, namreč 3552; štajercijanci so dobili 6307 glasov, ponajveč v podravskih volilnih okrajih. Glede teh še moramo splošno dostaviti, da njihovo gibanje pojema, odkar je ustanovljena «Narodna stranka». V državnem zboru so se slovenski spodnještajerski poslanci ločili;' Roblek, Ježovnik in dr. Ploj so vstopili v «Jugoslovansko zvezo» ostali pa v «Slovenski klub». Na šolskem polju imamo spodnještajerski Slovenci za-bilježiti veselo vest, da dobimo vendar enkrat slovensko kmetijsko šolo v Št. Juriju ob južni žel. Na ljudskošolskem polju pa Nemci napredujejo; osnovali so nove šole v Hrastniku, Velenju in Slov. Bistrici — dočim je število otrok v nekaterih že starejših nemških šolah znatno padlo, n. pr. v Vojniku. Tudi celjsko šolsko vprašanje se bliža svoji rešitvi. — Ciril Metodova družba misli razširiti šolo na Muti, «Kat. podporno društvo» v Celju pa je začelo akcijo za ustanovitev prepotrebne gospodinjske šole pri samostanski slov. ljudski šoli v Celju. Neugodno pa je bilo imenovanje učiteljskih moči v mariborskem okraju, kjer je bilo nastavljenih več nemških ali nemškutarskih nadučiteljev, n. pr. v Hočah in v Jarenini, nadalje v ptujskem okraju. Slov. posestno stanje se je kršilo tudi na mariborskem učiteljišču. Na prosvetnem polju deluje prav pridno «Prosveta» s podružnicama v Mariboru in v Celju, ki ustanavljata ljudske knjižnice; vrh tega se je ustanevilo več bralnih društev, zelo važna in imenitno obiskana je ljudska knjižnica v Mariboru. «Slov. kršč. socijalna zveza» je ustanovila več izobraževalnih društev in knjižnic. Celjska «Čitalnica» je dala svojo knjižnico na razpolago vsem Slovencem v Celju, isto se je zgodilo v Ormožu, Šmarju in Brežicah. S tem se pospešuje čitanje knjig in časnikov. Lahko rečemo, da se čita vsled živahnejšega političnega življenja mnogo več na Štajerskem — kar ni na škodo narodni celoti. Na gospodarskem polju imamo pred vsem omeniti troje važnih zakonov: vinski, hmeljski in obrtni zakon. Vsi trije bodo imeli velikih posledic v našem narodnem gospodarstvu. Vinski zakon olajšuje prodajo dobrega vina in čuva vinogradnike pred fabrikanti umetnega vina; izvršilne na-redbe so zelo stroge v tem oziru. Hmeljski zakon določuje imenovanje hmelja po kraju, kjer je zrastel in bo povzročil celi preobrat gospodarstva v Savinski dolini. Važen pa je novi obrtni in trgovski zakon, ki določuje, da ne sme nikdo izvrševati kake obrti in trgovine, ako ni izučen; določuje in priporoča obrtno zadružništvo, katerega Slovenci na Šta- jerskem skoraj prav nič ne poznamo in je nevarnost, da nas prihite tujci. Med deželnimi zakoni je najvažnejši novi lovski zakon. Na gospodarskem polju je bilo opažati na Slov. Šta-jerju živahno življenje. Predvsem so se z vso vnemo ustanavljale po deželi «rajfajznovke«, mali denarni zavodi, ki so namenjeni zlasti za kredit kmečkim posestnikom. Odlikovala se je pri tem delu domača «Zadružna Zveza» v Celju, katera se tudi posveča potrebnemu dopolnilu rajfajznovk, to je ustanavljanju raznih drugih gospodarskih zadrug. Na Sp. Štajerju še delujeta «Zadružna Zveza» v Ljubljani in «Verband« (zveza) nemških kmetijskih zadrug v Gradcu. Obžalovati je, da se je na to polje zanesla politika in da ne stremimo vsi Slovenci enotno za gospodarsko povzdigo naroda. Polagoma začenjamo tudi zbirati naše trgovstvo in obrtništvo: preteklo leto se je pomladilo «S1. trg. društvo« v Celju in se pojavila z vso energijo misel velike organizacije slov. obrtništva na Sp. Štajerju. Pozdravljati je tudi precej nakupov po mestih in deželi in s tem širjenje slov. posesti. DK2) Druge slovenske dežele. Na Kranjskem so se v političnem oziru razmere še bolj poostrile ko kedaj poprej: v državnozborskih volitvah so zmagali pristaši klerikalne stranke na celi črti izvzemši Ljubljano; pa še tam je zmagal župan Hribar z lepo večino še le v ožjih volitvah. Klerikalna stranka je po vsej deželi dobro organizirana in še svojo organizacijo spopolnjuje s takozvanimi «Kmečkimi zvezami«, dočim manjka narodno-napredni stranki trdne organizacije. Vrhtega pa se je pojavil v napredni stranki preteklo leto razkol: ustanovila se je gospodarska stranka, katera je priredila že več shodov in ima lastno glasilo «Novo Dobo«. Deželni zbor ne deluje, ker so obstruirali poprej klerikalni poslanci proti nemško-napredni večini, sedaj pa obstruirajo liberalni poslanci, ker nočejo dovoliti novega volilnega reda za kranjski deželni zbor, ki bi jim vzel skoraj ves politični pomen v deželi in pritisnil meščanstvo ob steno. Najbrž bo sedanji dež. zbor razpuščen in se bodo vršile nove volitve, na katere se že obe stranki pripravljate. Nar. napr. stranka je začela na gospodarskem polju svoje delo s tem, da je ustanovila lastno «Zvezo slov. zadrug« in «Mlekarsko zvezo«; tudi je ustanovila lastno oficijelno glasilo «Slovenijo», ki ima namen kot politična revija širiti napredno misel zlasti med inteligenco. — V splošno narodnem oziru pa se mora na Kranjskem zaznamovati težke izgube: Jesenice so padle, v Tržiču niso Slovenci dosegli ničesar več in na Kočevskem tudi ne. Pač pa se je začelo na Kočevskem delovati z ljudsko izobrazbo. — Na šolskem polju pozdravljamo skorajšnje po-državljenje idrijske realke — obžalujemo pa skoraj gotovo ločitev I. Ijublj. drž. gimnazije. — Gospodarsko življenje se na Kranjskem lepo razvija: na kmetijskem gospodarstvu stori neizmerno veliko kranjska kmet. družba; mlekarstvo napreduje, razumevanje za umno gospodarstvo raste. Vzbudilo se je veselo gibanje celo na perotninarskem polju. Velika pridobitev za deželo je tudi belokranjska železnica; preko Ljubljane bo tekel velik promet Dunaj - Dalmacija. Na Goriškem so pri esle državnozborske volitve tudi klerikalcem večino v deželi; bila sta izvoljena 2 klerikalca in le jeden naprednjak (Štrekelj). — Pojavila se je nova « Agrarna stranka« pod vodstvom dr. Franka; celo gibanje pa je nekako zaspalo. — Klerikalci si utrjujejo svoje pozicije na deželi z ustanavljanjem «Kmečkih zvez». — Najvažnejši politični dogodek pa je na Goriškem uvedba novega volivnega reda v deželni zbor; vsled nestanovitnosti klerikalcev niso dobili Slovenci večine v deželi. — Ustanovi sa v Gorici samoitalijanska trgovska šola. — Bolj moško so nastopili slov. poslanci v dež. zboru tržaškem: dosegli so, da ne dobi novi dež. vol. red, ki bi zavaroval Italijanom preveliko moč, cesarjevega potrjenja. — Slovenci se v Trstu prebujajo: ustanovila se je močna narodna delavska organizacija kot protiutež soc. demokratiji. Denarni zavodi lepo prospevajo, misli se na slov. trgovsko šolo v Trstu. Ideja, da leži v Trstu slov. bodočnost, se širi! Na Koroškem se je položil letošnje leto med velikim navdušenjem temeljni kamen «Narodni šoli» pri Sv. Jakobu v Rožu. — Izid državnozborskih volitev smo zapisali na drugem mestu. — Sedaj se pojavljajo tudi na Koroškem prvi začetki slov. napredne stranke. — Gospodarsko pa tiče Korošci še globoko v nemških krempljih; Nemci imajo v slov. delu dežele vse polno nemških denarnih zavodov. Med zmagami pri občinskih volitvah je najvažnejša zmaga v Sp. Dravogradu; s to zmago smo dobili prvi slovenski trg na Koroškem. KflROL UflNIC Celje, Narodni dom Velika zaloga najmodernejšega blaga za dame in gospode. Laneno in bombaževo perilo. Velika izber salonskih preprog, namiznih ter posteljnih garnitur, športnih in potovalnih odej, suknenih in čipkastih zaves in stores. II 11 11 Novomodna svila baržun in peluche za bluze. .\ UELIKR NARODNA TRGOl/INfl FRBIUO BURES Tegetthofo»a Gesta št. 33 n Mnnihnnn S pri Južnem koloduoru H mui mui u" uraMcolar in zlatnina? i BOQ/IT/I ZflLOQfl jeklenih, nikljastih, srebrnih in zlatih žepnih ur, budilk, stenskih ur, prstanov, uhanov očal, ščipal-nikov, daljnogledov, toplomerov, zrakomerov itd. Nikljasta Rosskopf-Patent ura od 4 K naprej. Srebrna moška remontoar ura od 7 K naprej. Srebrna anker ura s 15 kamni od 11 K Srebrna anker ura z dvojnim pokrovom in 15 kamni, zelo močna, 15 K. Zlata moška ura od 50 K do 250 K. Srebrna remontoar ura za dame 7 K. Zlata ura za dame od 24 K do 90 K. Priporočam posebno točno idoče ure svetovnoznanih tvrdk: Ornega, Schaff-hausen, Graciosa, Zenith itd. Budilka po 3 K in višje, kmetska stenska ura 3 K 60 v. Očala 50 v, ščipalnik 90 v, verižica nikljasta 50 v, srebrna 2 K 40 v, zlata doublč garant. 4 K, 14 karat, zlata 28 K. Imam samo najizvrstnejše, najmodernejše, najcenejše in najtrpežnejše blago, za katero jamčim več let. Vsako popravilo izvršim hitro in po zelo nizkih cenah. ^ --OG -=3 Edini narodni folografični zauod Diljem Pick, Celje se priporoča v izuršeoanje najrazličnejih SIjIK. . " . Hotelirjem in gostilničarjem priporoča v naprauo CENE NIZKE. RAZGLCDNC. Točna postrežba. Rlodni salon FTlatilda Pick, Celje Koloduorska ulica št. 6. Klobuki za dame in otroke naj-nouejše mode! (^^(sl Za vsako sezijo popravila in pre-naredbe po najnovejši modi. Hitro in ceno. O REGISTROV/ANA = 5TAVBENA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO E5TNI bOH, Y QdBRJU PRI CELJU (F05T/1 CELJE) Namen zadruge je, preskrbovati svojim članom lastne hiše oz. zemljišča ter izvrševati vse s tem združene posle. Hiše postavlja zadruga svojim članom na njih željo ali na svojem skupnem zadružnem posestvu ali pa tudi na stavbiščih, katera si člani drugod sami preskrbijo. Odplačevanje kapitala in obresti se vrši v mesečnih obrokih ali po posebnem dogovoru in pogodbi. Zadružnik postane lahko vsak pošten in neomade-ževan državljan. Pravila in druga pojasnila daje rado vsak čas na-čelstvo, ki obstoji iz sledečih gospodov: dr. Vekoslav Kukovec, Ivan f(ebek, predsednik. predsednikov namestnik. Franjo Jošt, blaga\nik. dr. A. Božič, dr. J. K^arlovšek, F.Pušnik, A. Terček, udje načelstva. g^feg ž^a C Svoji kSUOjim! auoji k svojim! ^ 17 restavraciji JM0DHI Ml" 1 CELJE, JOŽEFOV TRG Svoji k svojim! se toči pristni dolenjski cviček, haložan, ter druga izborna vina; vedno sveže marčno pivo delniške pivovarne v Laškem trgu. Na razpolago so vedno mrzla in gorka jedila. Za prenočišča: snažne sobe in sicer 1 soba z dvema posteljama K 2'—, z eno posteljo K 1'20. Za obilen poset se priporoča restavraterka. Franji Svarilo! pred nakupovanjem, naročitvijo in posebno pred preprodajo ponaredb, ničvrednih drugih surogatov in ponaredb mojih edino pristnih, zakonito zavarovanih preparatov. Glasom kazenskega zakona § 23. in 25. se izpostavi vsakdo, kdor naročuje, kupuje, ima v zalogi, posebno pa prekupuje drugi kakor moj edino pristni, z zeleno nunsko varstveno znamko zakonito varovani Thierry-jev balzam, ki ni izdelan v moji tovarni, kakor tudi ponaredbe mojega edino pristnega centifolij-mazila in drugih preparatov, kazenskemu, neprizanesljivemu in brezobzirnemu zasledovanju in kazni do K 4000 ali zapora do 1 enega leta in denarne kazni do K 4000. Istotako, ako naroči, kupi ali proda uradno nedovoljene na vrinljiv in nasiljiv način vsiljene surogate, ki so postavljene v promet le v prevaro občinstva. Oboje domačih sredstev je najbolje priznano in staroslavno. bekarnarja fl.Thierry a balzam povsod poznan in priznan. Sredstvo zoper slabo prebavljanje in druge bolezni, ki so s tem v zvezi kakor vpehanje, zgagi, napihnje-nju, slabemu odvajanju, napolnjenosti, želodčnemu krču, slabemu teku, kataru, vnetjem, slabostim itd. Isto služi tudi v mnogih slučajih pri ranah in bolečinah. PoSilja se po pošti najmanj 12 malih ali 6 velikih steklenic K 5 -, 60 malih ali 30 velikih steklenic K 18'-: Pazi naj se na edino zakonito, v promotu dovoljeno zeleno nunsko varstveno znamko »Ich Oien«. Edino pravo. Ponaredbe te znamke in promet ter preprodaja drugih zakonito nedovoljenih, torej tudi v prometu nedovoljenih balzamov se sodnijsko preganja. Lekarnarja A. Thierry-a lekarna pri Angelu varhu v Pregradi pri Rogaški slatini. Lekarna ..Angel varuh" • i • « m« • . Lekarnarja A. Thierry-ja pridno cenilij-ii. Najzdravilnejše mazilo z najboljšim učinkom proti vnetju, deluje vsled temeljitega čistenja in omehčitve takoj jako blažilno in uspešno proti bolečinam. Je za turiste, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Za kurja očesa, ozebline, stekline in strjenje vsake vrste najbolj priporočljivo. Po pošti najmanj franko 2 lončka K 3'60. Pri direktni naročitvi naj se naslavlja na lekarno angelja varuha Ji.Thiernj-a a. Thierry-ja v pregradi. v Pregradi pri Hogaški Slatini. Allein echterBalsam aus der SchutzenscI-ApsthckE dts A.Thierry in Pregrada bel Rohltsch-Sauerbrunn. Lekarnarja K. Thierry-ja balzam in centifolij-mazilo. Ta sredstva, ki sta v svojem učinku neprecenljiva ne postaneta nikdar slaba. Ravno nasprotno, čim starejša tem boljša sta ter ne trpita ne po mrazu ne po vročini ter se jih torej vedno lahko razpošilja. Učinkujeta skoro vedno z uspehom in odpomočjo. Seveda se ne sme nikdar uporabljati druga ponarejanja, ki se jih jako mnogokrat priporoča protizakonito. Ostane naj se vedno le pri teh dveh staroznanih, poštenih, cenih in zasiguranih a pri tem vendar neškodljivih svetovnoznanih sredstvih, ki naj jih ima vedno vsaka rodbina za vse slučaje v zalogi. Kjer se jih ne dobi pristne z vsemi navedenimi znamenji se jih naj naroči naravnost in naslovi: Na HDOLF THIEHRY-a lekarno angela varuha v Pregradi pri Rogaški Slatini, Avstrijsko. 1. hekarnarja fl. Uiierry-ja ^^ 1 Is 35L. pomada za obuarouanje kože Before jn boraksouo milo nima v sebi nikakih škodljivih in prepovedanih snovi, najboljše mazilo zoper kožne nečistosti vsake vrste. Odstranja solnčne pege, zakožne Črve in vse nečistosti kože, gube in razkavost, podeli obrazu in rokam nežnost in Čistost. Lonček z boraks-milom franko 4 K. Ltekarnarja A. Thierry~a pristni angleški „HAAR-RESTORER" (Tannonchinin - pomada) absolutno brez vseh škodljivih in prepovedanih snovi. Ona zadržuje izginitev las, prerani izpa-dek in osivenje las, potemni že osivele lase, pospešuje rastenje las ter odstrani in zabrani vsako tvorjenje luskinj. Lonček franko K 4'—. AftCP Mnogoštevilna spričevala na vpogled. Naslavlja naj se na lekarno HDOLF THIERRY, tvornica za balzame v Pregradi pri Rogaški Slatini. Dobi se v vseh večjih lekarnah. Previdnost pri nakupu ur Zanesljive, dobre in trpežne so samo švicarske ure. Kdor želi tako imeti, naj ne išče dolgo okrog, temveč naj se obrne k zanesljivi tvrdki. Švicarska industrija. g^fflj^Čfr^, Svetovni ehsport. Pristne šuicarske ure so najbolje. Dobijo se pri sloueči ekspertni turdki Ljubljana, H. SUTTNER, Ljubljana. Zahtevajte brezplačno moj veliki cenik s 1000 slikami! Švicarska nikel-rem. od gld. 275 naprej « srebrna « « * 3'90 « z dvojnim pokrovom « « 590 « Fine srebrne verižice od gld. 1"10 naprej « zlate « « « 975 « Fini zlati prstani « » 190 « se ni varal z izvrstnim blagom te tvrdke. To dokazujejo zahvalna pisma, prihajajoča iz vseh delov sveta, tudi iz Amerike. Tu kupite naravnost od strokovnjaka, ne pa pri kaki sejmovski tvrdki. Bogata izber žlahtnin, zlatnine in srebrnine, vse od c. kr. kovinskega urada preizkušeno in puncirano. V dokaz poštenosti in solidnosti moje tvrdke zamenjam vse, kar ne bi ugajalo, brez zadržka ali pa vrnem denar. Suttnerjev bogato ilustrovani cenik naj ne manjka v nobeni hiši. a GPnnnnif u Zagrebu • L. U|JVJi/IV. 3elačičeu trg šteu. 6 priporoča najboljša usako- ""dno pregledana, suilke- urstna lucerna in štajerska i^uiiii^^li^: čista in plombouana. Prauo kuedlinburško kraujo repo, ^[boiie^iijulo ^auino seme. Urtno zelen jadno in cuetlično seme priznano najboljše _______^ kakouosti. □=] FTIodro galico, indski lik in gumi « «p'J«J« ^vv^J^J.^^^^^vvv^w trtmh nasadou. 11 „+ „^_ • usakourstne, za obrtnike in domačo Krtače in copice, —— up0rabo. —— flajuečje skladišče barunega in ličilnega blaga. Ceniki se pošljejo zastonj. naročila najtočneje izuršujejo. I Na debelo in drobno! Na debelo in drobno! ; Ivan Ravnikar ■ Celje r priporoča svojo dobro založeno zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh vrst lakov. Kupuje in prodaja deželne pridelke ter posebno Se priporoča j i vsem gostilničarjem svojo veliko zalogo kisle in mineralne vode, kakor: Rogaško, Radgonsko, Preblauer, Kostrajniško, Slatinsko, Gieshubler, Gleichenberger, Emma- in Konstantia - Quelle. — Nadalje domače in ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja, vse vrste doma sveže žgane kave. — Za nastavljanje borovnic, orehov, črešenj i. dr. jagod se dobi fino vinsko žganje, dobro slivovko in najfinejši kranjski brinjevec. ! Zaloga najfinejšega čaja, ruma, zdravilnega konjaka in zdra-i vilnega vina vseh vrst. Za spomlad priporočam vsakovrstna :: poljska in vrtna semena, za katerih kaljivost se jamči. :: ! Nizke cene! :: :: Točna postrežba! Ivan Cerne tapetarski mojster zastopnik I. kr. m. zadruge v Št. Vidu Dunajska cesta štev. 18 Ljubljana. v ZALOGU F0HIST99 l. Kranjske miz. zadruge v Št. Uidu s parno silo. Divan spremenjen v postelji neprekošen. Vc»1iIs rt ir*\f\crn b,azinjenega pohištva, posteljline, tapet, dekoracij in VClIKd. L vzemo po potrebi 3 do 4 krat na dan po UjJUl UUU . 5 kapljic, odrasli 3 do 4 krat po 20 do 30 kapljic na žlici vode ali na sladkorju. — 1 steklenica stane 40 v. Tucat to je 12 steklenic samo 4 K, dva tucata 8 K, tri tucate 11 K, štiri tucate 14 K, pet tucatov 17 K, šest tucatov 20 K 20 v, sedem tucatov 23 K 40 v, osem tucatov 26 K 60 v, devet tucatov 29 K 80 v, deset tucatov 32 K. Zaboj in poštnino plačam sam. AAanj kakor 12 steklenic se ne pošilja po pošti. Poštnino plačam;samo v avstro-ogrski monarhiji. Hoj pišejo oni, hi so že naročili te hapljice? Prosim, blagovolite mi takoj poslati 12 steklenic želodčnih kapljic; nujno jih potrebujem, ker čudotvorno učinkujejo. Božo Pazič pok. Ivana Kaštel star. Dalmacija. — Prosim za en tucat želodčnih kapljic, ker sem se prepričal ko sem vporabil že poslana mi dva tucata, da dobro delujejo ter jih bom priporočal svojim prijateljem. Niko Stražičič, Babino polje, Dalmacija. — Pošljite mi 5 tucatov želodčnih kapljic. Jakob Montilja, Livno. — Pošljite mi zopet en tucat želodčnih kapljic, ker mi zelo dobro store. Gregor Hofer, hišni posestnik, Rassdorf, zg. Avstrija. — Prosim čimpreje zopet 3 tucata kapljic, Johann Gumpelmayar, Brantbrun, zg. Avstrijsko. — Prosim čimprej zopet poslati 12 steklenic Vaših znanih kapljic, Johann Bittner, VVildalge. Zg. Štajersko. — Prosim de mi pošljete 10 tucatov želodčnih kapljic. Josefe Bruchschlogel, Ischl. — S tem naročim 5 tucatov želodčnih kapljic, Johann Fischer, Brakenberg, zg. Avstrijsko. — Prosim za 3 tucata kapljic. Wr. Ante Jakič, Pe-rengarenga, New-Zeeland. Ti dopisi, in še več takih, so pri meni vsakomur na vpogled. Naslov za naročila je: Mestna lekarna v Zagrebu, zgornje mesto. Ne kupujte ur Ustanovljeno 1840. dokler si niste ogledali moj veliki cenik! Dobiti je: Nikelnasta Roskopf ura K 3-—; srebrna Roskopf ura K 6'—; z dvojnim pokrovom K 8'—; s 3 srebrnimi pokrovi K io —; plošfi-nate jeklene ure K T -; prava železničarska Roskopf ura K 7-—; prava „Omega" K 17'—; srebrna pancer-verižica K 2-—; 14 karatna zlata ura K 19'—; 14 karatna zlata verižica K 20—; 14 karatni zlati prstan K 4'—; stenska ura, 70 cm K 7'—; z zvonskimi udarci K 10'—; z godbeno pripravo K 12 —; ura s kukavico K !>•—; kuhinjska uraidoča 8 dni K 6 —; budilka, i zvonec K 2 40; z dvojnim zvoncem K 3-—; s svetofio pločo K 3 20; zvonska budilka z nabijalom K 6 —. 3 leta pismeno jamstvo, za neugajajoče denar nazaj. Razpošilja se po povzetju. Max Bohnel Dunaj, IV., Margarethenstrasse 27. sod. zapriseženi cenitelj ln izvedeneo. zalogu ur, zlatnine in srebrni ne. Zahtevajte moj cenik s 6000 slikami zastonj. Tovarniško zalogo šivalnih strojev, = koles in pisalnih strojev = Ivan ]ax 8 sin u hjubljani Dunajska cesta šteu. 17 priporoča suoje priznano najboljše šiualne stroje za domačo porabo in obrtniške potrebe /lustrovani ceniki zastonj --in f ran ko. /ll?JZIJ <42bNIK « L^«JBU/1N/1 —— ustanovno 1.1860. Koloduorske ulice 34. i I. kranjska industrija za obdelouanje granita, sijenita in labradorja z električno silo .'. Grobni spomeniki, cerkuena umelna dela, pohištvene plošče, splošni staubeni proizuodi Lastni kamenolomi. Obširni ceniki. PMC KftJ$a pusfar V Ejubljatti. Šelenburgove ulice štev. 6 priporoča svojo bogato zalogo orožja za lov in osebno varnost, streljiva in potrebščin za lovce. Velika zaloga vsakovrstnega umetalnega ognja. Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. jopic »» (nabija se vzad) kaliber 10 Lankaster. Ta novost je poklicana odpomoči modnemu povpraševanju po cenenem topiču, ki se nabija vzad ter ima v sebi združeno varnost, preprostost ustroja in priročno uporabo. Nesreče, kakoršne je povzročilo streljanje z možnarji so popolnoma izključene. IZVRSTNO ZDRAVILO zoper skrivno bolezen kanka (triper) je To zdravilo, v obliki mazila ozdravi v kratkem času tako novo kakor zastarano kanko. sonotol ustavlja odtekanje, odpravlja bolečine, obvaruje pred boleznimi mehurja in drugih bolezni, ki so nasledki kanke ter so zelo nevarne. sonotol ima prijeten duh in okus, ter to prednost, da ne škoduje želodcu, temveč pospešuje prebavo in redno odvajanje. sonotol je preizkušen od več raznih zdravnikov, ki ga predpisujejo in priporočajo. Varstvena znamka ,,Sidro". Richterjev Linimenfum Capsici Compos. nadomestilo za Sidro v-p a i n-e x p e 11 e r (razpošilja se vsak dan) je zanesljivo, bolečine uteiujoče sredstvo, ki b e lahko spričo svoje posebnt priprave in sprilo skrbni izbire vporabljenih snovi vpo rabi kot koristno mazilo tud odobiutljivih oseb. To do m ač t sredstvo, ki seje ie mnogokrat izkazalo, vporabi se lahko tako kot odvajalno, tudi preprečevalno, posebno pa kot bo lečine olajšajoče mazilo. Po sebno onim osebam je prav priporočati, ki se mnogo mude na prostem, ki so izpostavljeni pogostim spremembam vremena in potemtakem prehlajenju n. pr. ekonomom, gozdarjem, lovcem, kmetovalcem, ribičem, ru- darjem, mornarjem, izseljencem itd. kakor tudi turistom pred in po napornih hojah in sploh vsem potnikom, ker jim doprinese, ako ni ravi o zdravnika pri roki, pri nezgodah in slabostih v največjih slučajih hitro in sigurno pomoč.. Posebno velika prednost Lmementum Capsici Compos., ki velja po vsi pravici kot zanesljivo preprečevalno sredstvo, obstoja v enostavni rabi Vmeti se en- ali večkrat na dan boleče, zmrzle, oslabljene aH ohromljene ude in kmalu po vmetenju se bo začutila dobro-dejna gorkota, ki utešuje bolečine. Daljna prednost Linement Capsici Comp. s «sidrom» je nizka cena 80 vin., K 1 40 in K 2-— steklenica rt ... ,v/; c i in tnrei lahko vsakdo in nai bi tudi nihče ne zamudil. /n nrt c Lnif : ki je zgoraj m spodaj zaprta z rdečim sidrom, kot spoznevalni znak (drugače se Sidrov-Linement ne oddaja). Pazi naj se toraj pri nakupu ter ne vzame nikakršnih ponaredb! K.dor torej želi originalni izdelek, naj zahteva v lekarnah izrecno Linemen Capsici Comp. z znamko «sidro» nadomestilo za «sidrov-pain-expeller) iz Richterjeve lekarne v Pragi in naj natanko pazi, ako je na zavoju dobro vidno sidro, ki je za nas uradno vpisana varstvena znamka. K.jer manjka sidro, ima se opraviti s ponaredbo, katero se naj zavrača. Dobiva se v vseh lekarnah in 10r RICHTERJEVI LEKARNI „pri zlatem levu" I Zakaj je Richfgrjeva omarica hame-nitih stsubic s sidrom še vedno otrokom najljubša igrača? Ker vzbuja otrokom vedno iznova veliko veselje staviti lične stavbe po lepih načrtih in ker vedo, ko dobe dopolnilne omarice, da zamorejo staviti vedno večje in lepše stavbe. Vsaka omarica kamenitih stavbic s sidrom se lahko poveča z nakupom dopolnilnih omaric ali kamenitih mostičkov, kar pri drugih igračah ..................... ■ • ni mogoče. sledn.Si. so viled tega najdovršenejša in najcenejša igrača. Pristno samo s sidrom! Deliti je po K — 75, 1 50.3 —, 4 5). 6 — in viSje. Najboljše se izbere po bogato ilustrovanem ceniku, ki se razpošilja franko zastonj. — Kdor ljubi godbo naj tudi zahteva cenik o znamenitih Imperator-godalih in govorilnih strojev. — Fr. Ad. Richter & Cie. kralj, dvorni in kom, za!.. PUHAJ, I. Operng. 16. RUDOLSTADT. NORIMBERK, OLTEH, ROTTEROAM. PETROGRAD. NEW-I0RK, 215 Pearl Street. Zahtevajte brezplačni KRASNI CEHIK. Specijalist za samo boljše ure. Jamstvo 3 leta neprikladno »'denar nazaj. Prodaja in razpošilja samo reparisane in preskušene ure. Kiffmann Maribor a/D. št. 85. urar. Največja TOVHRNH UR. Zaloga zlatnine in srebrnine. Razpošiljanje v vse dežele. Krščanska tvrdka. rebrne ure .... 3 srebrnimi pokrovi . Pravi tula dvojni pokrov Ploščnate Jeklene ure . Amerlkanske double ure Goldin Roskopf ure . . Nikelnaste Roskopf ure V rave Roskopf patent ure . . Prave Ornega precizijske ure . Srebrne Schaffhauske precizijske ure 14 kar. zlate damske are » » » ure za gospode Srebrna pancer verižica . 14 kar. zlata verižica 14 kar. zlati prstani . Stenske ure z nihalom od Kuhinjske ure budiljke..... budiljke ponoči sveteče z dvojnim zvoncem . . 3-50 5-50 8-50 3-50 »•— 2-— 1-50 3 50 8-50 18-50 9-50 20-— 1-— 10'- 2-— 5-40 1-20 1-20 1-50 1-75 KRKO ZDRAV? Odgovor na to vprašanje je, da si zdravja ne smemo samo želeti, temveč tudi kaj storiti, da bodemo in ostanemo zdravi. Poglavitna naloga je, da si ohranimo želodec vedno zdrav in da se skrbi za redno prebavljanje; največ bolezni ki na življenje tako neugodno vplivajo, ima svoj sedež v želodcu. Vsakdo, ki si je pokvaril ali prehladil želodec s težko prebavnimi, prevročimi ali premrzlimi jedili ali pijačami, najde gotovo pomoč v Bermanovi želodčni esenci z varstveno znamko „2ivljenska esenca" ki se uporablja z največjim uspehom pri brezslastnosti, slabosti želodca, napenjanju, slabostih, riganju, zgagi, glavobolu, krču, omedlevicah, zapečenosti, hemoroidih (zlatenici). — Po preobilem zavžitju jedi, posebno mastnih in težko prebavljivih, zabrani ta esenca tiščanje in bol ter vzbuja slast do jedi s čemer pripomore mnogo k vzdržanju in hranitvi telesa. Ker izločuje ta esenca vse pokvarjene sokove iz telesa, učinkuje kričistilno ter ima radi svoje neškodljivosti tudi po večletni uporabi prednost pred podobnimi zdravili, ker je napravljena iz najboljših in izbrano najbolje učinkujočih zeliščnih sokov ter je prijetnega, prijetno-zagrenelega okusa, da jo lahko tudi najobčutljivejše osebe, ženslhnT.it.i iU9 ČEŠKO Ji Sumava. S, BENISCH v Deschenitz št, 443, DILKE. Dncera.......K 2'40 »as .......- 3--; ponoči sveteča......« 3'20 znamka J. Prima......» 4-—J železniška budilka.....» 5 — zvončna budilka z navijalom . . » 6' budilko z godbo ....... 10"— 3 feta pismeno jamstvo. Za neugajajoče denar nazaj. Razpošilja se po povzetju. MAX BOHNEL Dunaj IV. Margarethstr. 27. Zahtevajtelmoj cenik s 5000 podobami zastonj in franko. Storoznona gostilna ..MESTO GRADEC" (Stadt Gi>az) Priporoča slavnemu občinstvu izvrstna, pristna domača vina, vedno sveže marčno pivo Koslerjeve pivovarne iz Ljubljane, ter ob vsakem času izborna gorka in mrzla jedila. Na razpolago so tudi prenočišča. Cene zmerne. RobBFt Dielll, iBStnik. Z jamstvom 20.000 kron. vsled odloka vis. kralj, hrv.-slav.-dalm. deželne vlade od 5. avgusta 1901 št. 44.264 dovoljen urad za odpravo ljudi delavskega in kmečkega stanu v prekmorske m kraje. 7j>?jp Prevzetje potnikov I. II. in III. razreda z najhitrejšimi in najvarnejšimi parobrodi. Potovanje iz Havre-a v New-York samo 6 do 7 dni z brzimi parobrodi francoskega paro-brodnega društva ..Compagnie Generale Transatlanliqiie" v Parizu in .Holand-Rmeriha Linija" čez Rotterdam, katerega parobrodi preplovijo morje v 8—9 dneh. Potniki se odpravljajo iz Zagreba vsak ponedeljek. J]j||j_ oeaao oeao: