Poštnina plačana v gotovini. Leto LXI1 , .11. VID 1&fti»kljani; v petek 31. avgusta 1934 Štev. 197 a Cena 1.50 Dir VENEC Ček, račun: Ljubljana it 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011,* Pruga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva b, telefon 2992 ■očita 299«. 2994 la 205« - lahaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba SC90 — Pravi obraz Albanije Pod gornjim naslovom so bravci našega lista imeli zadnje dni izredno priložnost, da so čitali izvirna razodetja o naši južni sosedi Albaniji, napisana od uglednega časnikarja, ki ga je narodno-socialistična burja zanesla v albansko gorovje. Iz njegovega prikazovanja razmer in prilik v Albaniji, smo se naučili, da se v silnih porodnih bolečinah polagoma pojavlja ob Adriji nova, zavestno nacionalna država, ki jo s krvjo gradita za enkrat še verska nestrpnost in sovraštvo do tujega jarma. Moliamedanska nestrpnost in albanski nacionalizem se še v čudnem, čestokrat nedojmljivo krutem trenju raznolikih tujih vplivov stekata in spajata V enoten pokret. Neizkušenost, čar, a tudi nesreča mladih narodov, ki prvič stopajo v mednarodno življenje, mladostna sla-botnost, pa tudi nemoralna, pri vzhodnih narodih tako udomačena grabežljivost, primitivna sirovost kulture, ki se je izoblikovala pod islamskimi gesli v nepristopnem podnebju, to so vzroki, da albanski nacio: nalizem takoj spočetka ni našel ravne poti in da je nihal med toki, ki so ga nagibali enkrat na to, drugič na drugo stran. IjC tako so v tem nejasnem in neizraženem hotenju mogli pognati korenine tuji vplivi. Danes, ko jih poskušajo izruvati v temni slutnji, da jim črpajo njihovo narodno srčno kri, so seveda bolečine mnogo večje, kot bi bile, če bi korenin nikdar ne bili pustili poganjati. Tako pa je Albanija, majhna s svojim milijonom prebivalcev, a postavljena na izredno važno zemljepisno točko, ki so jo, ki jo, in ki jo bodo vsi apeninski impari-jalizmi smatrali za nikdar zadosti plačano izhodišče za. nasilne pohode po Balkanu, zadihala zavestno nacionalno življenje šele, ko so ji vklepali roke že zlati okovi tujih vplivov. , , , . . Kri krvne osvete, ki jo pretaka islam; ska strast med krščanskimi rodovi, tajni zarotniški sestanki in krvoločna čakanja v zasedbah, izbruhi uporniške ne vol je, iz vsega tega govori morda še nejasno, a vendar ze odločno izražena volja, da se narod otrese tujine, ki ga je zadrgnila, ki jo čuti močno okrog sebe, ki jo sluti vso nevarno, samo narod še ne ve, kogav in kam naj bi udaril, da bi se rešil iz mreže. Sovražnica Albancev je danes zaveznica Albanije — Italija. To se čudno sliši, a je vendar tako. Uradna Albanija je sla mimo in preko želja svobodoljubnega albanskega ljudstva, in ljudstvo mora danes z velikimi mukami popravljati na njemu svojstven način seveda vse krivulje, po katerih so ga ▼odili njegovi predstavniki. Da podere obzidje, s katerim so ob zaslepljenosti njegovih vodij tujci mogli obgraditi dih njegove narodne svobode. Albanija je nov dokaz in nov primer, cla diktature ne morejo prekiniti naravnega poteka narodovega življenja, ki se razvija mirno naprej, dokler ne postane dovolj močno, da odrine diktaturo, kot odrine zdravo meso drevesa oblastno skorjo, ki mu je hotela ovirati njegovo rast. Denarja lačni vodje so segli globoko v nastavljene italijanske blagajne. Leta 1926 so si pustili nakazati 50 milijonov zlatih frankov, leta 1931 pa so podpisali najetje 100milijonskega kredita, ki so ga z uporabo 8 milijonov takoj izdatno' načeli. Italijani so gradili ceste, mostove, javna .poslopja, izsuševali so močvirja, popravljali, obnavljali v tolikem obsegu, da so Albanci, ki jso t>rirodni in dobri računarji, zaceli spraševati. čemu vse to in če je mogoče izvrševati tako ogromna dela s sorazmerno tako malenkostnimi denarnimi sredstvi. 1 ar let je trajala ta potrata, pa je ze prisel .z globo-čin albanskega ljudstva, sunek ki sa je morala vlada skrbno beležiti. Ustavila je odplačevanje obresti, zahtevala ponovno ureditev dolgov in prenehala kot na presek z vsemi javnimi deli. Obisk italijanskega bro-dovia pred Dračem, majnika meseca, je dokaz, da se Albanija mukoma izvija iz gospodarskih klešč Italije pod silnim pritiskom prebujenega in ljubosumnega nacionalizma. Na bojnoobrambnem polju ni bilo drugače. Italija si je zgradila v Dracu trclnjav-sko bojno pristanišče, ki je z otokom baseno nepremagljiva italijanska . postojanka . na balkanski obali. Meja proti Jugoslaviji je utrjena s trdnjavskim pasom od Pivke do Librašta, odkoder že lahko obstreljujejo Debar in Strugo ob Ohridskem jezeru. Z novega vojaškega letališča pri Tirani lahko bombna letala v enem dnevu obiščejo Bitolj in Skoplje ter se mirno vrnejo domov. Ni čuda, če je albansko ljudstvo spričo tako obsežnih obrambnih del začelo tresti z glavo in vpraševati: čemu vse to. Če bi vso Albanijo spremenili v trdnjavo, bi se še ne mogla braniti pred porazom v primeru vojne. Za Albanijo je takšna obrambna potrata nepotrebna. Torej se utrjuje v Albaniji le — Italija z denarjem, ki naj ga albansko ljudstvo enkrat vrača! Prišel je drugi sunek iz srede gorskih plemen in tudi tega je morala vlada skrbno zabeležiti. Italijanski častniki so morali odpotovati, albanski častniki so bili odpoklicani iz italijanskih generalštab-nih šol, in ko je ležalo italijansko vojno brodovje pred Dračem, je bil položaj tak, du bi bilo ljudstvo brez usmiljenja prešlo v javen upor, če bi bil le eden italijanski mornar stopil oborožen na albanska tla. Podobno je v metlnarodno-političnem pogledu. Tiranski pakt iz leta 1927 je Albanijo izročil območju Italije. Toda Albance veze sto drugih vezi ne na Apeninski polotok onstran Jadrana, marveč na Balkan. Zemljepisno, gospodarsko, politično, plemensko in versko je Albanija na Balkanu. Da bi mogla biti Albanija nositeljica italijanstva na Balkanu, je približno ravno tako brezni lse I no, kot je protlnaravna zamisel m nad a italijanskega fašizma, (la bo keda.i avstrijsko ljudstvo prepevalo sdavpapeve italuanstvu Zgodovinski preobrat onstran oceana Amerika - stanovska država? Cerkev priporoča in blagoslavlja Rooseveltovo socialno reformo New York, 30. avgusta. Združene države severne Amerike stojijo pred enim najbolj odločilnih trenutkov zgodovine. Sedaj je minulo eno leto, odkar je predsednik Roose-velt začel svojo gospodarsko in socialno reformo, ko je ustanovil urad, tako zvano »Niro«, ki ešilo reorganizacijo »Nire«, ki se bo sklenila na konferenci med Roo-seveltom in njegovimi svetovalci prihodnji teden. Glavne črte tc reforme so že znane. Najprej se bo reduciralo število pravilnikov od 682 na nekako 250. To se bo zgodilo na podlagi reforme, ki predvideva samo 4 osnovne vrste podjetij: 1. Proizvodnja sirovin, 2. predelava sirovin v izdelke, 3. javne naprave,, začenši od transportov do zabavišč in 4. trgovina na debelo in na drobno. Te štiri panoge se bodo razdelile v 22 skupin, v katerih bodo združene vse industrije, ki imajo državne pravilnike. Redukcija pravilnikov bo poenostavila in pocenila upravo ter omogočila, da se bodo skupna vprašanja enotno reševala. Toda to bo samo neposredni učinek reforme, ki se bo nujno razvijala v smislu korporativizma. Zato Roosevelt že zdaj razmišlja o tem, kako bi iz 22 panog industrijske, prometne in obrtne delavnosti, v kateri je seveda zapopadeno tudi poljedelstvo, ustvaril stanovske korporacije in vrhovni stanovski svet. Na ta način bi se mogle določati cene proizvodom ter »Niri« zasigurati pravica končne razsodbe v mezdnih in drugih delovnih sporih in industrijska delavnost postaviti pod vrhovno nadzorstvo ter načrtno regulacijo vseh činiteljev proizvodnje pod direktivo države. iz vseh stolpov bodo zvonili V nedeljo bodo iz vseh krščanskih cerkva Unije zvonili zvonovi v čast predsedniku Rooseveltu. Katoliški duhovniki in protestantski pastorji bode na jjrižnici prebrali pismo, v katnrem cerkvena oblast odobrava reforme Roosevelta, jih priporoča in blagoslavlja. To dejstvo je ogromnega pomena, ker so v zadnjem času začeli politični nasprotniki Roosevelta, republikanci, pri katerih je večinoma organizirana industrija, kampanjo proti Roosevel-tovim reformam. Ta kampanja se bo spričo simpatij, ki jih jjredsednik »živa pri ogromni večini ameriškega liudstva, razblinila v nič, k čemur bodo mnogo pripomogle razne cerkve, ki imajo na prebivalstvo USA mogočen vpliv. Staufea 800.000 v Ameriki New Vork, 30. avg. b. Stavke tekstilnih delavcev, ki bo največja v zgodovini Amerike, ni mogoče preprečiti, ker so bila vsa dosedanja posredovanja vlade zaman. Stavka se torej prične 4. septembra in bo v njej sodelovalo 800.000. delavcev. Včeraj je napovedal po radiu tudi predsednik ameriške delavske zveze Green, da se posredovanje vlade ni posrečilo, ker se ni dosegel niti sjx)razum v pogledu zvišanja plač, niti v jx>gledu namestitve večjega števila delavcev. Zaradi tega je izrekel Green svojo solidarnost s tekstilnim delavstvom in jih je pozval, da sprejmejo sklep o stavki. Jpo 14 letih jalovih poskusov proti krvno sosedni Nemčiji. Le fašizem, ki je slep za zakone narave, dela takšne duše-slovne napake. Seveda se je tudi proti tej smernici albanske vlade začelo glašati albansko ljudstvo in tudi ta sunek iievolje razžaljenega nacionalnega ponosa je morala vlada beležiti. Pri sklepanju balkanskega pakta smo čuli, da želi pristopiti tudi Albanija in da hoče predvsem navezati stare stike z mohamedansko Turčijo, Lani, na praznik sv. Štefana, dne 25. decembra, istega dne, ko je Italija zagrozila, da bo zaprla denarnico, se je naekrat pojavilo v Belgradu odposlanstvo pod vodstvom ministra Meh-meda bega Konico, ki je takoj na kolodvoru podčrtal življenjsko voljo Albanije, da brani .svojo neodvisnost. Trgovinska pogodba, ki je bila letos podpisana, je najbolj zgovoren zgled za to, tla je zdrav, sicer nekoliko sirov odpor ljudstva prisilil uradno politiko Albanije, da scodvozlja od Italije. In šele komaj včeraj smo brali, da dozoreva načrt za železnico iz Tirane v Skoplje, torej za. vrata, skozi katera se hoče ln se mora Albanija umakniti italijanskemu izžemanju. Pokret se je torej začel. Nosi ga albansko ljudstvo samo. Pot bo sieer še dolga in na stotine intrig bo še skušnlo zadaviti pro-bujajočo se nacionalno zavest Albanije. Toda razvoj je v pogonu in bo imel uspeli, ker narodi, ki hočejo, svoj cilj tudi dosežejo, l]]»]mn yta$, da tonot Albanija hoče. Baltski pakt gotov! Litva, Letonska in Estonija so sklenile politično zvezo Litvo in Poljsko v vprašanju Vilne, v katerega se niti Estonska niti Latvija nista hoteli, vmešavati. Litevsko-poljski spor tudi sedaj še ni rešen in je bilo to vprašanje iz baltskega pakta tudi izločeno. Na koncu konference so trije zunanji ministri izdali skupno uradno poročilo, v katerem oznanjajo sklenitev medsebojnega pakta v vseh zunanjepolitičnih vprašanjih kakor tudi sklep, da vse tri države vstopijo v vzhodni pakt, ki ga ponujata Francija in Rusija s pridržkom seveda, da se vilnsko vprašanje ne sme mešati z vprašanjem vzhodnega paktu. (Slednja točka jc očividno naperje-i na proti izjavi poljske, vlnde. ki stavi kot po-1 goj za vstop Poljske v vzhodni pakt končnove-1 Ijavno rešitev njenega spora z Litvo. Op. ur.) Riga, l>0. avg. TG. Baltska zveza med Litvo, Latvijo in Estonsko je že v nastajanju, sodeč po sklepih, ki so jih trije zunanji ministri snoči |>ozno v noč sprejeli. Imenovane tri države so sklenile med seboj političen pakt po vzorcu pakta Male zveze, ki predvideva sestanke vseli treh zunanjih ministrov vsaj dvakrat na leto, da se spravijo v sklad interesi vseh treh držav v zunanji politiki in da se ugotovi skupna zunanjepolitična črta. Vse tri države namreč bodo imele obvezno isto zunanjepolitično zadržanje in hočejo sklenjeno nastopati tudi po vseh svojih diplomatičnih zastopnikih. Zamisel baltskega pakta je bila predmet najres-nejših razinotrivanj že več kot 14 let, a uspeha nikdar ni bilo mogoče doseči vsled prepira med Turčija proti objestni Italiji Zopet Dardanele. •. Turška vlada hoče dobiti svobodo za utrditev morskih ožin Istnnbul, 30. avg. K-is. Iz dobro poučenih krogov vam lahko poročam, da bo v najbližji bodočnosti, bržkone že pri prihodnjem zasedanju skupščine Zveze narodov, Turčija postavila pred Kvrojio vprašanje svobodne oborožitve ožin v Bosporu in v Dardanelah. Znano jc, cla je lausanski mir, ki je /a Turčijo zaključil svetovno vojno, slednji prepovedal, da bi kedaj oborožila ali utrdila dardanclske ožine in mejo v T raci j i. Nova Turčija te omejitve Ic z veliko težavo iprenaša, ker žalijo njen narodni ponos. Že 1. 1933, ob priliki razorožitvene konference, je Turčija sprožila to vprašanje, toda velesile so takrat vsak razgovor o tem odbile. Turški zunanji minister je nato hotel vprašanje sprožiti pri lanskem jesenskem zasedanju Zveze narodov, toda. ko jc angleška vlada izrazila svojo nejevoljo, je ostal rajši tiho. Toda, ko je potoval skozi Solijo, je na kolodvoru zopet krepko podčrtal, da Turčija nc bo prej mirovala, dokler ne dobi usode Dardanel popolnoma nazaj v svoje roke. Danes, tako vsaj izgleda, je j»ri-šel čas, da bo Turčija napravila / nova ofenzivo za osvoboditev dardanel-ski ožili. Topot pa bo imela tudi sijajne razloge za svojo zahtevo. Turčija bo lahko izpovedala, da se je dozdaj zanašala na zaščito Zveze narodov, nn katero pa sedaj, po odhodu Japonske, ki je podpisala lausansko pogodbo, in Nemčije, nikakor ne more več računati. Kdo naj jo brnui sedaj, če bo v nevarnosti? In nevarnost zares obstoja. Turčija bo predložila dokaze, kako se Italija utrjuje na dodekaneških otokih, kako je iz Rh od os a napravila eno samo ogromno trdnjavo. kako si je na teh otokih uredilo utrjena opi-rališča za svojo bojno mornarico, posebno /n svoje podmornice. Proti komu, se sprašuje Turčija? Kakšne interese pa ima Italija v bližini Turčije, ki ji nalagajo dolžnost, da se tako neznansko oborožuje. Mussolinijevi nesrečni govori, ki jih je spustil zadnje čase, tudi s kolom unmigavajo, da hoče Italija na vsak način tudi prodirati s svojim vplivom v Turčijo. Rliodos. Stampuliu in Lenos, trije otoki, ki jih je Italija spremenila v trdnjave, silijo Turčijo k temu, da tudi ono odgovori z utrditvijo dardauelskih ožin, ker mora braniti vsaj svoje golo življenje. Velesile tokrat ne bodo mogle mimo turškega dokazovanja. Sicer pa Turčija ni čakala in se je na Dardanelah tudi žc sijajno utrdila kljub prepovedim lausanskegu miru. V novembru 1933 je obiskal dardaneisko obalo sovjetski vojni minister Vorošilov i. vsem svojim štabom in je bil zadovoljen. Meseca majnika letos jr Kemni paša z vscia štabom znova inspickal uirjpvabm Pogled u a Dardanele dela in izrazil svojo zadovoljnost. Meseca julija je bil Kemal paša znova tam. ko jc razkazoval dardanclske utrdbe perzijskemu šahu Peh-levi Riza. Turčija jc opremila vso dardaneisko obalo s strategičnimi železnicami, napravila be-tonirane podstavke zn topove in vzdržuje tudi ojočeno orožništvo«. Danes jc vsakomur jasno, du Turčija lahko v enem dnevu montira ob Dardanelah najtežje topove iu v eni noči položi no vseli morskih ožinah. Znani turški poveljnik Šil kri paša je bil pa šele pred tednom dni imenovan za poveljniku DurdaneJ /. nalogo, dn dokonča ntrjevulna dela. Danes se Anglija zaveda, da Turčija oborožuje Dardanele i/ kakšnih zarotniškib načrtov r. Rusijo, marveč i/ strahu pred Italijo. Zato bo njeno stališče tudi bolj težko. Ali udariti Italijo po nosu. ali pn doživeti, do bodo Dardanele, kot prod vojno, zopet zalvornieu zn Črno morje. Dunajska vremenska napoved: Severne U-pe: Prehodno, nekaj boljše iu toplejše vreme. Južne Mpc: lNajbrže šc nobeno bistveno iz-i^jšttjjic . - Nazadovanje rojstev in gospodarska stiska švicarski profesor Hersch je objavil v »Mednarodnem pregledu Ueluc zanimiv članek <> posledicah naraščajočega nazadovanja rojstev v Evropi. Stoletja sc jc število rojstev v Evropi gibalo okrog 40 na l(KH) prebivalcev letno. Pod vplivom moderne civilizacije pa je število rojstev pričelo trajno padati. Najprvo sc je pričelo v Franciji, kjer se je to gibanje zaznalo že v 19. stoletju in so rojstva padala stalno, todu polagoma. V tem času so zlasti Nemci iznašli besedo o »izumirajočem francoskem narodu*. Toda v zadnjem četrtletju 19. stoletja se jc padanje rojstev naenkrat in sicer z vso silo pojavilo v germanskih deželah in zajelo zlasti Anglijo, Nemčijo in severne dežele. V začetku 20. stoletja pa jc padanje še bolj naraslo, dokler ni v zadnjih lotih zdrknilo strmo navzdol, število rojstev v tem primeru ne gre polagoma nazaj, kakor je bil to slučaj pri Francozih. V teh deželah jc nazadovanje naenkrat in rupidno začelo padati brez vsakega zadržka. Zadnjih 20 let pa jc padanje rojstev zajelo tudi v občutni meri Italijo. Se po vojni jc Francija bila glede števila rojstev ua zadnjem mestu. Če pa sc sedaj primerja razmere v germanskih deželah, se je bati, da bo francoski minimalni rekord pri Germanih da-Icko nadkriljen. L. 1911 je imela Francija na 1000 prebivalcev še 17.4 rojstev, Nemčija 16.2, Švica in Norveška l(>, Anglija 15.5 in Švedska 14.8. Zadnja leta jc pa zlasti v Nemčiji nazadovanje šc silncjše in po nekaterih deželah, kakor n. pr. na Saškem, dosegu koma j še 12 rojstev na 1000 prebivalcev. Nazadovanje rojstev se je pričelo v mestih in pri imovitejših slojih prebivalstva. Šele od teh se je gibanje zaneslo tudi v srednje stanove in med delavstvo. Čeprav se države prizadevajo, da z zakoni in drugimi upravnimi odredbami pospešijo število rojstev in ga dvignejo, drči kljub temu število rojstev vedno nižje in tudi ni upanja, da bi ga moglo kaj zaustaviti. Naravna obnova srednjeevropskih in zapadno-evropskih narodov jc s tem bistveno ogrožena. Evropa postaja dežela starcev S padanjem rojstev pu sc vrši bistvena sprememba v narodnem organizmu. Iligijeni se jc istočasno posrečilo, da je zelo omejila število smrtnih slučajev. Posledica tega je, da imamo a) v zapadni in srednji Evropi zelo malo otrok in jih bo |m> vsej verjetnosti v nadaljnjih desetletjih še mnogo manj. b) število mlajših in sturejšili odraslih pa jc radi razmeroma še ugodnega števila rojstev pred 25. leti in nizkega številu smrtnih slučajev zelo veliko. c) Pač pa je število starejših in starih oseb že sedaj razmeroma zelo visoko in bo polagoma še mnogo večje, tako da sploh nc bo v nobenem sorazmerju več z. ostalimi starostnimi dobami prebivalstva. Število prebivalstva bo naslednja leta še nekoliko napredovalo, ker število rojstev še veti no nekoliko presega število smrtnih slučajev. Vendar pa bo od leta do leta manjše in bo* polagoma sploh prenehalo prebivalstvo naraščati, ker se umrljivost in nerodovitnost vedno bolj približujeta istemu stanju. Ako se bo proces nadaljeval in ker je predpostavljati, da umrljivosti lic bo mogoče šc bolj zmanjšati, vse kaže, da bo že po nekaj letih Evropa pričela izumirati. Leta 1951 so imeli Nemci še 4.8 presežka rojstev nad smrtnimi slučaji, Švica 4.6. Anglija 3.5 in Švedska 2.5. Treba pa jc pomisliti. da jc imela Nemčija še pred 40 leti na 1000 prebivalcev 15 rojstev več kot smrti. Ako torej pojde Evropa po tej poti imprej, bo v kratkem postala dežela starcev, ki bo že takoj v naslednji perijodi nastopila strmo pot izumiranja. Gospodarske posledice Ako ta razvoj prenesemo na gospodarsko področje, se nam pokažejo naslednje posledice: , a) Predvsem se hitro zmanjšuje število konsu-mentov v razmerju s številom producentoV. Kajti tisti del prebivalstva, ki je gospodarsko delaven, sestoji večinoma iz mladih doraslih, medtem ko so otroci samo konsumenti. Res je, da se istočasno zvišuje delež starih oseb. Toda ti dve plasti prebivalstva ni mogoče v isti vrsti vrednotiti. Naraščajoče število starcev ne more zravnati zmanjšanega števila otrok. Trajno padanje rojstev je zato eden glavnih vzrokov sedanje brezposelnosti. b) Prebivalstvo zapadnih dežel in srednje Evrope — to se pravi število konsumentov —, ne le, da ne narašča v istem razmerju, kakor pred 50 ali 25 leti, ampak povsod še zelo hitro pada. istočasno pa opazujemo, da se je proizvajalna tehnika silno spopolnila in spravila ob zaslužek milijone ljudi. Število brezposelnih bi se zaradi tega učinkovito moglo zmanjšati le na ta način, da bi naraslo število konsumentov. Kako omiliti brezposelnost Prof. Hersch predlaga nekaj sredstev, kako bi bilo mogoče zmanjšati brezposelnost, ki je posledica padanja rojstev. a) Zniža naj se še bolj delovni čas. Delavci nai bi delali 6 ur ali še manj na dan, potem le nekaj dni v tednu. Dobivali naj bi večmesečne dopuste na leto. (Vprašanje je seveda, kakšne bodo potem plače.) b) Delazmožnost človekova naj se omeji samo na gotovo starostno dobo. Torej naj se izločijo iz delovnega procesa tako mladi, kakor starejši ljudje. Po tem potu misli švicarski profesor, da bo proizvodnja [polagoma padla in se prilagodila zmanjšanemu številu producentov. Hersch tudi misli, da bi se nasprotno dal dvigniti tudi konsum, kar bi zopet poživilo proizvodnjo. Kcmautn pa bi po njegovem mnenju bilo mogoče dvigniti na tele načine: c) Delavstvo naj bi dobilo višje plače, s čimer bi bila dvignjena kupna moč ljudstva. (V resnici pa vidimo, da se podjetja in oblasti otepajo krize s tem, da plače celo znižujejo. Tudi je težko misliti, da bi podjetja za manjše delo plačevala večje plače.) d) Javne ustanove naj bi preskrbele brezposelnim masam dela z javnimi deli. e) Finančno politiko bi bilo treba tako urediti, da bi večja premoženja in visoki dohodki bili bolj obdavčeni. Nadalje misli prof. Hersch, da bo treba poslej nadomestiti v produkciji kvantiteto s kvaliteto. Vse lo so lepe misli in lepe besede švicarskega profesorja. Kljub temu pa se zdi, da sam ne veruje, da bi bila to dovolj učinkovita sredstva, da rešijo Evropo pred propadanjem. Gospodarski ukrepi so gotovo nujni in potrebni, toda brez moralne obnove ne bo mogoče doseči prenovitve starajoče se Evrope. Kam drči Francija? Pariz, 30. avgusta, b. Po Mussolinijevi izjavi o padanju ljudstva v Franciji, se sedaj s tem problemom bavi »Le Jour«. List je mnenja, da Francija v 50 letih pri sedanjem tempu padanja ljudstva ne bo imela niti 50 milijonov prebivalcev več. Ob tem času bodo pa imele vse ostale države v Evropi velik prirastek, zlasti pa ie Nemčija in Rusija, od katerih bo prv* štela nad 100 milijonov, druga pa ; nad 200 milijonov prebivalcev. List poudarja, da Francija, ki je druga država z velikanskim koloni-jalnim posestvom, čez 50 let ne bo mogla vzdrževati nadzorstva nad ogromnim področjem s svojimi 50 milijoni Francozov. Pred Bartkoujevim obiskom v Rimu Solnem dnevi latinskih sester Vsakdanja pogajanja v Parizu - Optimizem v obeh državah Pari«, 30. avg. b. Splošno 6e je opazilo, da je v zadnjem času italijanski poslanik v Parizu nekajkrat obiskal zunanje ministrstvo in se je tam dolgo razgovarjal z namestnikom francoskega zunanjega ministra, mornariškim ministrom Pietri-jem. V javnosti se je radi tega pričelo živahno zanimanje za pogajanja, ki imajo za cilj, da se odnosi med Francijo in Italijo postavijo na novo in četudi ne na povsem prijateljsko podlago. Med francosko in italijansko zunanjo politiko sc jo v zadnjem času, potem ko jo izginilo italijansko-nemško prijateljstvo, pokazalo toliko dobrih skupnih točk, da mnogi optimisti verjamejo v skorajšnje prijateljsko odnošaje mod Francijo in Italijo. Ju- I tranji »Journal« razmotriva vse motnosti zbližanja j med Italijo in Francijo in piše, da sc francoska zu-1 nanja politika oslanja na tri glavne (očke: obisk j Barthouja v Rimu, vstop Sovjetske Rusije v Zvezo ; narodov in vzhodni pakt. Kar so tiče Barthoujeve-j ga potovanja v Rim, zaenkrat še ni točno določen ! datum, sigurno pa je, da bo obiskal Rim še to jesen. Listi radi tega poudarjajo, da je po prihodu fašizma na oblast prvič, da bo francoski zunanji minister uradno obiskal Rim. Pomen tega obiska jc vsekakor zelo velik in ima lahko za posledico, da se bodo za dolgo vrsto let spremenili sedanji od-nošaji mod Italijo in Francijo. Povodnji v Egiptu Kairo, 30. avg. b. Radi neprestanega deževja je začel Nil v zadnjih dneh neverjetno naglo naraščati. Izvršeni so potrebni ukrepi na nasipih. Sedaj pa se je vse pokazalo, da varnostno mere niso bile dovoljne. Če se v najkrajšem času ne posreči ojačati nasipov, zna priti do katastrofe. Vlada je alarmirala okoli 200.000 delavcev, ki so včeraj veti dan delali. Kljub temu pa je položaj še vedno zelo nevaren, kar je vlada uvidela in je odredila nujno mobilizacijo vseh moških ua nilskem področju. Vsi možje so morali delati vso noč do davi na utrjevanju in zvišanju nasipov. Sedaj dela na nasipih okoli pol milijona ljudi, ki se 7. vsemi močmi trudijo, da preprečijo predor nasipov. Kljub temu pa Je položaj izredno nevaren, kajti ukropi, ki so bili Izvršeni v zadnjem trenotku, niso dovoljini in vsak trenotek se pričakuje, da ho močno valovje predrlo nasipe ter poplavilo dolino ob Nilu. Smrtne obsodbe v Nemčiji Berlin, 30. avg. p. Danes so bile izvršene v Dortmundu Štiri smrtne obsodbe. Med temi sta bila dva komunista, ki sta bila obsojena zaradi umora nekega SA moža v juniju 1932. « Prva avstrijska ladja Pariz, 30. avg. AA. Ilavns poroča iz Rima: Včeraj je prva avstrijska trgovska ladja razobesila v anconsketn pristanišču avstrijsko zastavo. Gre za neko bivšo jugoslovansko ladjo, ki jo je avstrijska družba kupila in ki bo na podlagi italijansko-av-Strijeko-inadjarskega sporazuma imela svoje oporišče v tržaški svobodni luki. Ladja bo prvn v avstrijski mornarici; krstili so jo na ime »Wien«. 50 milijonov Ljubljana, 30. avg. O silovitem neurju, ki je 27. t. m. besnelo nad Grosupljem in okolico, ko se je tam utrgal oblak, smo že poročali. Po zastopniku okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico je bila po tem neurju povzročena škoda te dni precenjena. Že junijske povodnji so prebivalstvu po vaseh okoli Grosuplja napravile ogromno škodo, kajti povodenj je uničila krompir in druge posevke. Zadnje neurje je uničilo lepo obetajočo ajdo, pa tudi drugi jiridelki so muogo trpeli, tako koruza, proso, krompir, ki vedno bolj gnije, zelje in fižol. Najhujše so bile po tem neurju, kakor tudi po deževju naslednje dni, prizadete vasi Račna, Slivnica, Malo in Veliko Mlačevo, Zagradec in druge vasi. Celotna škoda na polju je cenjena nad 80.000 Din. Po zadnjih nalivih pa so mnogo trpele šo druge vasi ijubljanske okolice. Na Dobrovi so nalivi napravili večjo škodo po njivah, osobito na ajdi in krompirju, ki prav tako gnije. Fižol postaja rjast. Rja se je zlasti po vsej okolici razpasla na fižolu. Večjo škodo trpe tudi Medvode in sosedne vasi. Sora je bila prestopila bregove. Hudournik Iška jc pri Tomišlju, Mateni in Brestu poplavil njive ter na nje nasul velikansko množino po nalivih peska in kamenja. Nekatere njive so bile povsem zasute in so ljudje komaj spoznali, da je tam usejan krompir, ajda ali repa. Ljubljanica je to dni prestopila bregove pri Bevkah. Ljudem je odnesla precej koruze in fižola. Ubožnejši kmetjo so skoro ob ves pridelek. Nekateri Barjani so bili že junija po veliki povodnji močno prizadeti. Takrat so ocenili škodo na 6110.000 Din. Mnogo so trpele vasi Brezovica, Preserje, Ig, Tomišelj in Vrhnika. Nekateri kniBljje so morali kar po 4-krat nasaditi krompir, ki so ga jim poprej uničile vode. Zadnjo katastrofalno neurje v novomeški okolici je prav tako napravilo ogromno škodo, ki jo cenijo na 3(10.000 Din. Velikanski nalivi so la teden sledili tudi po mnogih krajih Dolenjske ob Savi, tako v Leskovcu, Sv. Križu, Kostanjevici, v Krškem in okoli Brežic. Tudi tu znaša škoda do 200.000 Din. Kakor smo že pred tednom poročali, jc znesla že pred zadnjimi nalivi celotna škoda po olementarnih nezgodah nad 43 milijonov in lahko računamo, da bo dosegla letošnja škoda na i>oljih in drugih kulturah do 50 milijonov dinarjev. Kar niso uničile vode in toča, uničujejo sedaj razni poljski škodljivci, ki so se povsod pojavili v pravih masah. Premestitve in nastavitve profesorjev Dnevni red zasedanja ZN London, 30. avgusta, p. Danes je izšlo oficielno potrdilo vesti o pripravah za vstop Rusije v Zvezo narodov. Po tej vesti so se vlade Velike Britanije, Francije in Italije po svojih diplomatskih zastopnikih v glavnih mestih informirale o stališču tamkajšnjih vlad glede vstopa Rusije v Zvezo narodov V dobro informiranih krogih se pričakuje da bo na la način prišlo vprašanje vstopa Rusije v Zvezo narodov na dnevni red septembrskega zasedanja Zveze narodov. V dobro poučenih diplomatskih krogih se je ta korak vlad samo malo komentiral, ker so prizadevanja vseh teh treh držav že delj časa znana. Protijaponske vojaške vežbe Washington, 30. avgusta, b. Mornariško ministrstvo jc izdalo povelje, Ha vse ameriško brodovje na Atlantskem oceanu odpluje 29. oktobra v Tiho morje. Prve tri tedne meseca oktobra bodo v kubanskih vodah vaje v ostrem streljanju, 22. oktobra pa se prično manevri, ki bodo trajali do 29. oktobra. Potem bo ameriško atlantsko brodovje odplulo skozi Panamski kanal v Tiho morje. Od 8. do t2. decembra bo koncentrirano vse ameriško brodovje na Pacifiku, kjer bo imelo velike vojne manevre, v katerih bo sodeloval tudi orjaški zrakoplov »Macon«. Francosko zlato Pariz, 30. avg. p. Najnovejši izkaz Banane de France beleži dotok zlata v znesku 442 milijonov frankov in je s tem zlati zaklad narastel na 81 milijard 750 milijonov. S (cm znaša kritje francoskega franka Sl%. Belgrad. 30. avg. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog prosvetnega ministra so imenovani: za profesorja t. klasične gimnazije v Zagrebu (lr. Branko Kostinčer, profesor II. moške realne gimnazije v Zagrebu; za profesorjn realne gimnazijo v Mariboru Ivan Favaj, profesor klasične gimnazije v Mariboru; za profesorja klasične gimha-zije v Mariboru Ignacij Voštar, profesor realne gimnazije v Kočevju; za profesorja učiteljišča v Ljubljani Viktor tfvajgor. profesor učiteljišča v Mariboru; za profesorja realno gimnazije v Ljubljani Vladimir Bakič, profesor realne gimnazije v Kranju; za profesorja fl. realne glnin zije v Ljubljani Maks Stanovnik, profesor realne gimnazije v Kočevju; za profesorja realne gimnazijfe v Kranju Franc Rojšek, profesor realne gimnazije v Novem mestu; za profesorja realne gimnazije v Murski Soboti Ivo Zobcc, profesor učiteljišča v Čakovcu; za profesorja realne gimnazije v Kartovcu Sveto-zar Lončar, profesor realne gimnazije v Vukovaru; za profesorja realne gimnazije v Celju dr. Franc Žgee, profesor realne gimnazije v Ptuju; za strokovnega učitelja na realni gimnaziji v Ptuju Josip Zoga,"strokovni učitelj ua učiteljišču v Čakovcu; za profesorja realne gimnazije v Oločeu Hugo Ba-juk, profesor na učiteljišču v Osijeku. Na redno službovanje se vrneta Franc M a -ser, prof. I. realne gimnazije (zdaj na III. realni gimnaziji v Ljubljani), in Friderika Sarson, učiteljica na I. mešč. šoli v Ljubljani (zdaj na II. realni gimnaziji v Ljubljani). Belgrad, 30. avgusta. AA. Z odlokom prosvetnega ministra so premeščeni: Arnold P a v 1 i n i č, suplent na realni gimna-iji v Prizrenu na realno gimnazijo v Ptuju. Mar. Sovdat, suplent na realni gimnaziji v Mariboru na klasično gimnazijo v Mariboru. Vladimir P i Ig ram, suplent realne gimnazije v Daruvaru na realno gimnazijo v Kranju. Franc Borka, suplent klasične gimnazije v Mariboru na realno gimnazijo v Mariboru. Sonja F e r j a n č i č, suplentka l. realne gimnazije v Ljubljani na realno gimnazijo v Kranju. Ivan Medved, prof. realne gimnazije v Novem mestu na realno gimnazijo v Kranju. Boženka Juričevič, suplentka realne ginm. v Celju na žensko realno gimnazijo v Splitu. Branko Rudolf, suplent realne gimnazije v Celju na realno gimnazijo v Novem mestu. Dr. Etna Dem bič, suplentka realne gimnazije v Celju Ha realno gimnazijo v Murski Sobod. Dr. Franc Jaklič, prof. realne gimnazije v Celju na realno gimnazijo v Kranju. Anton Gor up, prof. realne gimnazije v Celju na klasično gimnazijo v Ljubljani. Dr. Ferdo Kozak, prof. realne gimnazije v Novem mestu na klasično gimnazijo v Ljubljani. Nada C e r a n i č, suplentka realne gimnazije v Glini, na realno gimnazijo v Celju. Justina Pa v lov ič, strok, učiteljica na I. realni gimnaziji v Ljubljani na realno gimn. v Šabcu. Kongres c. j Belgrad, 30. avgusta, m. Ocenievalni odbor za podelitev nagrad za razstavljene predmete na čebelarski razstavi je sedaj končno veljavno prisodd nagrade sledečim čebelarskim organizacijam in čebelarjem: med večjimi nagradami čebelarjem, ki jih je podelil Nj. Vel. kralj, je dobil nagrado 300 dinarjev tudi Franjo Škof, železniški uradnik v Liubljani. Najvišje odlikovanje je pa prisodila ocenjevalna komisija med drugimi železničarski čebelarski zadrugi v Ljubljani in čebelarskemu društvu za Slovenijo v Ljubljani. Te nagrade so dobili tudi Zveza čebelarskih društev za Češkoslovaško in bolgarska čebelarska centrala »Nektar« in Zveza poljskih čebelarskih društev. Zlata medalja je bda podeljena Janezu Strgarju iz Bitenj, za razstavljene žive čebele, nadalje Anki Verbič iz Ljubljane m Janku Babniku iz Ljubljane. Srebrno medaljo so pa prejeli Franc Cvetko, železniški oficial iz Ljubljane, A-nton Polič, železniški uradnik v Ptuju m Franc Boštnar, železniški uradnik iz Žirovnice, čebelarske podružnice za Ljubljano in okolico, Valentin Noč iz Škofje Loke in Ambrožič-Dernnč iz Mojstrane. Zveza čebelarjev kraljevine Jugoslavije reuchaia, jc razumljivo, kako škodo imamo. Tako sta nam ostali v celoti neprodani sorti gratensteinc in kardinal, ki sta se druga lela zelo izvažali. Malo zanimanja pa vlada tudi za izvoz pozgih jabolk. Francija, ki je druga leta v tetn času zelo |x>vpraševala po kanadkah, se letos še ni oglasila ter vlada bojazen da jih sploh ne bo kupovala. * Pariz, 30, avgusta, p. Danes je prispel v Pariz z Azurske obale romunski zunanji minister Titu-leseu. Podal se jc na Ouai d'Orsay, kjer se je dolgo časa razgovarjal z generalnim tajnikom ministrstva Titul»*ca tpreime jutri zunanji minister Loute Barthou. Balkanske igre Zagrob, 30. avg. b. Zaradi diskvalifikacijo grškega tcama v štaloti štirikrat 400 m so sedaj Grki, ki so se udeležili balkanskih iger v Zagrebu,, v protest sklenili, da zapustijo Zagreb in da ne sodelujejo več na tekmah. Zagreb, 30. avgusta. AA. Danes dopoldne so se odpeljali tekmovalci petih balkanskih iger z avtobusi in avtomobili na Sleme, da si ogledajo zagrebško okolico. Na vrhu so jim priredili zakusko. Zagreb, 30. avgusta. AA. Nj. Vel. kralj je dovolil izraziti zahvalo za pozdravno brzojavko, ki so mu jo poslali zastopniki atletike vseh balkanskih držav, zbrani v Zagrebu na petih balkanskih igrah. Zagreb, 30. avgusta. AA. Na snočnji seji med-balkanskega odbora so se zedinili, da ostane Jugoslavija zmagovalec v štafeti 4 X 400 m, vendar se ji pa (očke ne štejejo. Tako je zdaj stanje (očk (akole: Grčija 51, Jugoslavija 39, Romunija 23, Bolgarija 13, Turčija 10, Albanija 3. Drobne vesti Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljub* ljani posluje od 1. septembra dalje za stranke ob delavnikih od 8 do pol 13 in od 16 do pol 18, v sobotah pa od pol 8 do 13. Pariz, 30. avgusta, b. Kljub včerajšnjim de-mantijem, da bo general Weygand, ki je dosegel najvišjo dopustno starost v državni službi, po 31. januarja ostal še naprej v aktivni službi, poroča današnji »L'Oeuvre«, da bo general Weygand vendarle odstopil. Kot njegov naslednik se omenja sedanii šef generalnega štaba francoske armade, general Gamelin. Za naslednika Gamelina pa bo imenovan, tako se poroča, general Carente ali pa general Huret, ki je vodil pred kratkim uspešne operacije v Maroku. Berlin, 30. avg. AA. DNB poroča: Pravosodni minister Guerlner je izjavil, da bo po novem nemškem kazenskem pravu kazen za začetek kaznivega dejanja enako stroga kakor za dejanje samo. Prisilno delo bo trše kakor dozdaj. Smrtna kazen in pa prisilno delo nad pet let bosta združena z izob-čitvijo iz družbe. Doličui izgubi nemško državljanstvo. Kazni pa se bodo morale ravnati po dohodkih obsojenca. London, 30. avgusta, p. V kratkem odpotuje v Mandžurijo in Japonsko velika britanska gospodarska delegacija, ki bo bivala lam tri mesece. Angleški tisk podčrtava važnost tega obiska, zlasti pa omenja velike možnosti na mandžurskem trgu za angleško blago. Mukden, 30. avg. b. Japonska agencija Fokosu poroča, da je bilo zaradi |x>skušenega atentata proti šefu mandžurske vojske, generalu Cang Cung Huju obsojenih ua smrt 10 kitajskih državljanov in en sovjetski državljan. Smrtna obsOdba se je že izvršila. Hmelj (Najnovejša telef. poročila.) Žutcc (ČSR), 50. avg. p. Nemška sekcija hmeljarske zveze v Žatc.u poroča:-Nakupi hmelja st- nadaljujejo in se zlasti zanj zanimajo žc inozemske pivovarne. Pred dnevi jc zastopnik neke švicarsko pivovarne kupil na deželi nekaj partij blaga po 1650 do 1700 Kč za 50 kg. Danes je zastopnik tc švicarsko velepivovarne kupil več blaga po 1800 Kč. Izjavil pa jc, da bo tudi za prvi nakup prostovoljno zvišai "eno na 1800 Kč. To jc dokaz, da so inozemski interesen i računali z višjimi cenami, kakor danes. Danes so nakupne cene ostale neizipreme-ujeno, bilo so tc-lc: In in izvrstno blago 1800 do 2000 Kč. srednje dobro blago 1700 do 1800 Kč. srednje blago 1600 do 1700, slabo 1500 do tboo K.č zu 50 kg, no vštevši 1% prometni davek. Slovenski škof v Belgiji in Holandiji Mariborski škof dr. Tomažič med ondotnimi slovenskimi izseljenci Po obisku v Nemčiji se je mariborski škof dr Tomažič napotil k svojim rojakom v Holandijo iu Belgijo. Tudi tukaj so ga vsi z veseljem pričakovali. Ves čas svojega bivanja v Holandiji in Belgiji je bil škof gost jugoslovanskega konzula v Heerlenu, g. J. Duponta. Heerlen, 18. avg. 1934. Skozi Krefeld in M. Gladbach se je škof Tomažič odpeljal v petek, dne 17 avgusta popoldne iz Meerbeeka v Holandijo. Nastanil se ie v Heerlenu. kjer je srodisce nasili ho-landskih izseljencev. V soboto, dne 18. avgusta, si je ogledal nekatere ustanove v Heerlenu, kakor dom za duhovne vaje, katoliške šole in nekatere cerkve, zidane v modernem cerkvenem slogu. Obiskal je tudi bolnišnico, kjer je bilo v tem času kakih sest Slovencev; škof se je ž njimi prijazno razgovarjal in Jih tolažil. Popoldne se je mariborski nadpastir v spremstvu konzula Duponta in njegove žene odpeljal v Belgijo v Liittich na obisk k ondotnemu škofu Kerckhotsu, ki je ordinarij naših radarjev v Belgiji. Nedelja, dne 19. avgusta, je bil velik praznik naših rudarjev v Holandiji. Prišli so iz vseli kolonij in rudnikov pozdravit mariborskega škofa. Zbrali so se v patrronatu na Sittardewegu, odkoder so v velikem sprevodu z godbo na čelu odšli pred frančiškanski samostan, da spremijo škofa v cerkev. V cerkvi so škofa pričakovali jugoslovanski konzul Dupont z ženo, župan mesta Heerle-na, policijski nadkomisar, zastopnik državnega rudnika in drugi predstavniki oblasti in uradov. Po prihodu v cerkev je imel skot najprej pridigo, nato pa je opravil slovesno pontifikalno sveto mašo ob asistenci lieer-lenskega dekana Nicolai in druge duhovščine. Vsa cerkvena slovesnot je napravila na vse navzočne, ki so do zadnjega kotička napolnili cerkev, globok vtis, posebno se mila škofova slovenska beseda, s katero je pozdravil svoje rojake in jih spodbujal k lepemu krščanskemu življenju, k ljubezni do Boga in do domovine. . Po cerkveni slovesnosti se je vršil pozdravni sestanek v dvorani patronata, kjer so škofa pozdravili naši holandski rojaki z izbranim programom; govorili so tudi konzul Dupont, dekan Nioolai, holandski lvrek dr. Puls in drugi. Ginjen se je prevzvišeni nadpastir zahvaljeval za tolike dokaze zvestobe in ljubezni do Boga in do domovine in vsem navzočim podelil svoj nadpastirski blagoslov. , , , . Po končanem pozdravnem sestanku so si vsi navzočni ogledali izseljensko razstavo, ki jo je spretno priredil g. Selic. . Popoldne istega dne se j«s mariborski škof v spremstvu g. konzula v Heerlenu odpeljal v Belgijo v Winterslag, kjer so ga pričakovali naši delavci, jazstreseni po bel-Kijških rudnikih. Tukaj je bil zaključek slovesnosti. Prostor pred Cerkvijo, je. bil okusno okrašen s slavoloki, papeskimi, jugoslovanskimi in belgijskimi zastavami; sredi slavoloki se je videl škofov grb Po pozdravu pred cerkvijo, ki so se ga udeležili tndi predstavniki oblasti in rudnika, so vsi odšli \ cerkev, kjer je škof zopet stopil na Pnzmco in oznanjal svojim rojakom božjo besedo: sledile so iitanije, pri katerih jo krasno pre-jjeval slovenski pevski zbor. Po jiobožnosti v cerkvi je sledil pozdravni sestanek v rudniškem domu, ki je bil v ta namen slovesno ovenčan. Na gledališkem odru so bile postavljene slike svetega Očeta Pija XI., jugoslovanskega in belgijskega kralja. Slovenski pevski zbor je j>rav lepo prepeval, sledili so pozdravi, nakar je povzel sklepno besedo prevzvišeni škof, sc zahvalil za prisrčni sprejem in spodbujal svoje rojake, da vstrajajo v težki borbi za vsakdanji kruh, pri tem pa se tudi izobražujejo v milem domačem jeziku in gojijo pravo krščansko pro-sveto. V ponedeljek, dne 20. avgusta, je škof obiskal delavske kolonije, kjer prebivajo naši izseljenci, ogledal si je obrat v državnem rudniku Hendrik in katoliški dom za samske rudarje, popoldne istega dne pa si je ogledal nemško mesto Aaehen. ki leži tik ob holandski meji. V torek, dne 20. avgusta, se je odpeljal v Roermond k tamkajšnjemu škofu, nato pa -skozi Moeseyck in Hasselt v Lowen (Louvain) v Belgijo, da si ogleda tamkajšnje ustanove. Pot ga je i>otem pe- ljala skov.i Briissel in Antverjien zojjel nazaj v Holandijo v Roosondaal in Breda, kjer posebno lepo cvete sodobno soeijalno gibanje holandskih katoličanov. Skozi Iviiln. Miin-chen in Obernmmergau se je mariborski škof povrnil domov, kamor je prisjiel v jxi-nedel.iek, dne 27. avgusta, zvečer. Skrb za izseljence je naša sveta dolžnost. Naši ljudje hijejo v tujini težek boj za vsakdanji kruli. Ako nimajo več stika z domovino. so prepuščeni sami sebi, nastane nevarnost, da se odtujijo svojemu materinemu jeziku in da nravno propadajo. Veliko delo opravljajo izseljenski duhovniki, ki zbirajo v tujini naše ljudi in jim posredujejo v domačem jeziku pravo versko in prosvetno vzgojo. Izseljenci so jim za lo hvaležni. To se .ie videlo tudi pri obisku mariborskega škofa, ki so ga vsi z velikim veseljem pričakovali in so mu bili zelo hvaležni za njegov obisk in njegove nauke. Pa tudi na domačine in na domače oblasti je ta obisk napravil zelo ugoden vtis, ker so videli, da se domovina zanima za svoje ljudi. Na.i bo naša skrb v bodoče, da na izseljence ne bomo pozabili! Zaroka angleškega princa z grško princezo na slovenskih tleh Reuterjev urad danes že poroča, s kako velikim navdušenjem je bila snoči v Londonu in jx> vsej Angliji sprejela vest o zaroki med čelrtim sinoni angleškega kralja, princem Jurijem in med hčerko grškega' princa Nikolaja, princezo Marino, sestro kneginje Olge, žene našega kneza Pavla. Princ Jurij in princeza Marina sta se odpeljala pred par dnevi v Salzburg, kamor ju je spremljal tudi knez Pavle s svojo ženo. Včeraj sta se vrnila iz Salzburga na Bled in v Bohinj, kjer ostaneta še nekaj časa gosta kneza Pavla. Iz vseh krajev Anglije so bile jx>slane brzojavne čestitke novima zaročencema, ker naj Križ na vrhu Škrlatice sloji Jesenice, 20. avgusta. V sredo je »Slovenec« že poročal, da so vrli Skalaši odnesli na vrh Škrlatice visok zelezm kriz. Vse to veliko in silno naporno delo je opravilo članstvo jeseniške podružnice TK Skala Kriz, ki so ea. kupili in dali napraviti v tovarni K1D na Jesenicah/tehta nad 200 kilogramov, je prt metrov vl-sok in 30 cm debel. Načrt zanj je izdelal član Skale c Korenini. Razume se, da tako ogromne teze ne bi mogli prinesti na vrh 2738 metrov visoke Škrlatice, či bi bil križ iz enega samega kosa zeleza. Zato pa so ga morali dejati v posamezne dele. Pa vseeno ie bila naloga za vrle Skalaše silno težka, kar bo lahko potrdil vsakdo, kdor pozna težko dostopne stene nevarne Škrlatice. Pa je šlo - hvala Bogu — brez nesreče. Zgodaj zjutraj se je do 40 Skala-gev začelo vspenjati kvišku. Obloženi so bili s krošnjami, na katerih so nosili dele križa. Treba je bilo tudi 50 kg cementa in toliko vode, kajti na škrlatici boš zaman iskal vode. Točno opoldne je velikanski križ stal, vzidan v skalo in zavarovan z jeklenimi vrvmi. Napis na njem je preprost: Žrtvam planin. T. K. Skala. Avgust 1934. Križ bo ob lepem vremenu viden daleč naokoli. Z Golice, Jelenkamna, Rojče itd. ga vidiš lahko s prostim očesom. V solnčni svetlobi se kriz na gori sveti, kakor bi bil zlat. .. Tako si je jeseniška »Skala« ob svoji desetletnici postavila najlepši spomenik, dasi je namenjen Jrfrvam planin. mlajši sin kraljeve družine je silno priljubljen med ljudstvom. Tisoči brzojavnih čestitk so prišli tudi v kraljevi grad Balmoral na škotskem, kjer sedaj prebiva angleška kraljevska dvojica. Reuter jx>roča tudi, da do zdaj še ni bilo uradno oznanjeno, kedaj se bo vršila poroka mladega para. Toda po ugibanju navadno dobro poučenih ljudi se bosta princ Jurij in jjrincesa Marina izročila v Londonu še letošnjo jesen Poroka bo v protestantski Westminsterski opatiji, kjer so bile že naročene vse |x>trebne prij>rave. Za poroko kraljevih princev so v, Angliji predpisani posebni jx>stopki. Najjjreje mora dali dovoljenje kraljevi tajni svet (Privy Council). Priprave za poroko pa so [»tem v rokah vojvode Norlolškega, ki je grof - maršal Anglije, ter kot takšen za kraljevo družino najvišje ime med angleškim plemstvom. Vojvode Nortolški so katoliška rodovina in so to ostali tudi v časih največjih preganjanj, ko so dali dva mučenika Cerkvi. V Londonu pričakujejo, da se vrnela j>rinc Jurij in njegova zaročenka v angleško prestolnico v enem tednu in da bo takrat princeza Marina uradno sprejeta kot prinčeva zaročenka in da se bo zaročna slovesnost |x>novila v ožjem družinskem krogu. ★ Premog na Muljavi Št. Vid pri Stični, 28. avg. Na Muljavi so začeli kopati premog. Po izjavi strokovnjaka je ta premog prvovrsten. Prav bi bilo, da bi se začel premogovni zaklad v obilni meri črpati. Mnogi bi dobili vsaj nekaj zaslužka. Do kolodvora v Stični ni niti 5 km daleč. Cesta je pa ravna. Slovenci iz Holandije Izseljenišku razstava v Ljubljani Ljubljana, 30. avgusta. V Ljubljano je prišel odposlanec in blagajnik Zveze društev sv. Barbare na Holandskem g. S e-1 i č Rudolf G. Selič živi že 7 let na Holandskem ter dodobra pozna vse življenje, delovanje ter trpljenje naših slovenskih rojakov na Holandskem Zato ie prav gotovo poklican organizirati razstavo ki naj nazorno pokaže, kako naši Slovenci na Holandskem žive. Razstava bo odprta od sobote 1-septembra naprej na velesejmu Ipaviljon N). Opozarjamo na to razstavo, ki naj vzbudi v Slovencih misel za važno delovanie v prid naših izseljencev. Pri tej priliki omenjamo, da bo v petek, dne 31. avgusta prišla v svojo slovensko domovino na obisk skupina 20 do 30 Slovencev iz Holandije. Ta izlet v domovino je organizirala Zveza društev sv. Barbare na Holandskem. Izletnike vodi Zvezin predsednik g. Novak. V Ljubljano se bodo pripeljali v petek zvečer z monakovskim brzovlakom ob 19.45. Dragim rojakom želimo na rodnih slovenskih tleh veselega oddiha in najlepših vtisov! Bog jih sprejmi v naši sredi! V avgustu je 17 dni deževalo Ljubljana, 30. avg. Vreme je bila danes nestanovitno in soparno. K tlom je tiščala laka silna/soparica, da, je vsakdo pričakoval, da bo slej ali prej nastala nevihta, da se bodo temni, nad mestom krožeči, deževni oblaki raztrgali na dvoje in bodo prinesli nevihto. Pa se jc vse dopoldne vleklo in deloma razvlekdo. Dopoldne je le nekoliko porosilo. Jutranja temperatura ,i<> znašala +16" C, dopoldne-pa .ie bilo kljub hladu prav soparno, da je termometer dosegel + 22"C. Barometer je bil nizek ter jo zjutraj kazal 756 mm. Nikakor se 110 more dvigniti visoko, da bi tako naznačil lepše vreme. Iver v zadnjih 48 urah ni bilo nalivov, je Ljubljanica nekoliko upadla. Zanimivi so podatki meteorološkega zavoda o množini padavin in deževnih dneh v avgustu za dobo zadnjih desetih let. Tožimo in jadikujemo, di je nam deževni avgust letos pokvaril kopalno sezono, da je deževje napravilo veliko škodo, pa se ne spomnimo, da smo imeli slično ali pu še slabšo vreme avgusta tudi druga lela. Pa človek rad pozabi na slabe čase! Leta 1925. je bilo v 16 deževnih dneh 151.9 111111 dežja. Drugi dnevi so bili vroči, zlasti od Velikega šmarna naprej. Naslednje leto 1926. je bilo avgusta v 13 dneh 153.9 mm dežja. Avgusta letos ni bilo vroče, kajti najvišja temperatura je bila + 27.9" 0. Leto 1927. je bilo avgusta vroče, pa vrstili so se tudi hudi nalivi. V 11 dneh je padlo 187 111111 dežja. Deževen ni bil kdo vek ako avgust 1. 1929., ko je padlo v 9 dneh le 131.8 nun dežja. Pritiskala je proti koncu meseca vročina. Leto 1930. pa je bilo avgusta prav rekordno v pogledu padavin. V !l dneh je padlo 189.9 min dežja, najvišja temperatura je bila + 29.8" C. I Deževalo .ie v začetku avgusta. Vrstile so se krajevne nevihte z nalivi. Pozneje je bilo zelo vroče ter se je pojavila suša. Prav malo je bilo dežja 1. 1931 v avgustu. Takrat je v 15 dneh padlo le 126.5 mm dežja. Bila pa .ie drugače katastrofalna vročina, ki je povzročila veliko sušo. Po mnogih krajih so bila polja vsled suše do besedno po-žgana. Na Krasu je to leto zelo primanjkovalo pitne vode. Leto 1932. pa je bilo avgusta najrevnejše na dežju. V 7 dneh je padlo lo 47.fi mm dežja, veliko manj, ko pa letos 27. avgusta, ko je padlo 53.7 mm dežja. Deževalo jc le 2., 3. in 4. avgusta, nato 23. in 24. ter 30. in 31. avgusta. Vladala jki je tudi to leto silna vročina ter ie bila dosežena najvišja temperatura + 32.5" C. Povsod velika suša. Lanski avgust jo bil prav vroč in lep. Kopalna sezona je dosegla lani avgusta vrhunec. V 8 dneh .ie padlo 91.4 mm dežja, drugače je bila huda vročina ter je bila 11. avgusta najvišja temperatnra + 33.3" O. Sploh najvišja temperatura avgusta v zadnjih 10 letih. ' Letošnji avgust je imel že 17 deževnih dni s 190.9 mm dežja. yročih dni prav za prav letos ni bilo. _ Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Joseiova« grenčica do urejenega želodca in črevesja Krka zalila polja Škocjan, 29. avg. Po lanski katastrofalni povodnji so naiš kmetje ietos te dni že tretjič doživeli povoden j, ki vsakikrat le malo zaostaja za lansko. Prvič jc bilo poplavljeno v marcu, drugič v juniju, tm je posebno veliko škodilo travnikom ' in ravno zorečemu žitu, tretjič pa te dni. , . V noči od nedelje do ponedeljka, okrog 1 po polnoči je prihrumela huda nevihta z velikim, uro trajajočim nalivom viharjem in bliskanjem. Vihar .ie bil tako hud, da je podrl mnogo dreves in raztrgal marsikako streho. Deževalo je precej tudi v ponedeljek, posebno zvečer, in v torek. Iz okolice .Novega mesta so pa tudi pridrle velike množine vode z raznimi predmeti, ker se je tam nekje utrgal oblak. Posledice teh viharjev 111 nalivov so j*, vse i naši okolici velike. Krasno obetajoča ajda je vsa na tleli in se bojimo za pridelek, krompir radi prevelike moče gnije, koruza je polomljena, marsikje se tudi.otavn ze vec dni moči. Ubogi naš kmet! Ce bi mu vse dobro obrodilo, bi mu bilo se slabo, kaj se sedaj!? Seveda ie mnogo hujše so prizadeti naši ljudje ob Krki. posebno na Dobrovah. Pod vodo je ajda. proso, koruza, krompir, otnva in resno se bojimo, da bo vse uničeno; tako da letos ne bo noben pridelek normalen, ker je trikratna povodenj vse po vrsti uničila ali vsaj močno poškodovala. Upravičeno pričakujemo kake javne po moči. Kje bomo zmogli vse plačevati, ee pa mnogi s skrbjo gledajo v prihajajočo zimo! Lani vse uničeno, letos pa. zopet; če ne bo prišla pomoč, bodo mnogi ludi stradali! Kakor je bilo lansko jesen, lako je ludi letos Pridelki pod vodo Št. Vid pri Stični, 29. avg. Zopet imamo j>oplavo. Ne samo travniki tudi njive, na katerih je bohotno rustla ajda in obetala obilen pridelek, so na mnogih krajih pod vod<\. Ker .ie ozimina dala slab jiridclek. bodo letos veliko pomanjkanje, zla sti ker gnije tud i krompir. Kjer je pa prišel krompir ihhI vodo, je pa itak pridelek po-IKil 110111 a uničen Težko sc bomo leto« preživljali. Sfran l. _>SLOVENEC ^ ^mfn 1*3» __gfev. 197. Ljubljanske vesti: Obrtniki iz vse Slovenije zborujejo Ivot smo že v torkovi številki poročali bo v nedeljo, dno 2. septembra ob 10 dopoldne v veliki dvorani hotela Miklič veliko zborovanje obrtnikov iz vse Slovenije, ki bodo razpravljali o vseh najvažnejših vprašanjih kar dokazuje sledeči dnevni red: 1. Splošni gospodarski iniložaj in nuše obrtništvo. 2. Davčna preobremenitev in eksistenca obrtnega stanu. 8. Nujna potreba stanovske zaščite obrtnega stanu. 4. Povzdiga in propaganda domačega obrtniškega dela. Potnk gornjega zborovanja bo prenašal radio. V zvezi s tem bo tudi jutrišnje preda- O Prekinjen električni tok. Mestna elektrarna sporoča: Radi snaženja transformatorskih postaj bodo v centrumu in jugozahodnem delu mesta, ter na Viču in v Rožni dolini konzumenti, ki so priključeni na trofaznein električnem toku, dne I', septembra t. 1. brez toka od 4 do 7 zjutraj. — Ravnateljstvo mestne elektrarne. O Znižana voznina ua tiamvuju. Upruva Splošne muloželezniške družbe v Ljubljani je dovolila 7.ni/iuio vozuino po cestni železnici udeležencem Ljubljanskega velesejnia za čas od 30. avgusta do 12. septembra t. 1. na podlagi permanentne sejemske legitimacije ali pa na podlagi rumeno železniške izkaznice, ki pa mora biti potrjena od uprave velesejma o obisku prireditve. Direktne vožnje Din I: prestopne vožnje Din -.50; Ljubljana—Št. Vid ali obratno brez ozira nu prestop Din 2. Bol^r Poljak Cen hvali Lutz peč, tovarna Ljubljana VII, telefon 3252 0 Kriza v — žepih, kriza v prometu! Ljudje so postali praktični, pa se ne vozijo, — recimo: po krožni progi ljubljanskega tramvaja, za zabavo in luksus kakor n. pr. še pred letom dni. Ua voz recimo, v eni uri, jih je na tej progi gotovo — polovica praznih! Pa je na primer: na dolenjski progi približno tudi tal*)! Zdaj pa poglejte promet na avtobusu, ki vozi k sv. Križu: uro na uro, dan na dan, gori in doli polni In kal sele ob pogrebih, pa o - Vseh svetih! Tisočaki gredo drugam, namesto da bi padali v — tramvajsko blagajno! Pa se šc možakarjem pri železnični družbi in mestni občini — tudi ta je deležna te gospodarske »brihtnosti« — ne odpro oči! 0 Razsvetljava grajskih potov na vrhu m s Karlovske ceste gori, je vseskozi pomanjkljiva in bi magistrat brez posebnega rizika (v mestnem zakladu!) lahko žrtvoval še par žarnic. 0 Adaptacijska dela so sc pretekle dni izvršila pri hiši št. 55 na Sv. Petra cesti. 0 Zanimiva slika. V izložbi tukajšnje veletrgovine -Elite« v Prešernovi ulici je razstavliena velika oljnata slika, predstavljajoča znano lovko gospo Zoro dr. Lovrenčičevo, soprogo predsednika »Slovenskega lovskega društva« in »Jugoslovanskega kinološkega saveza«. Slika je delo naše rojakinje akademične slikarice gdč. Marije pl. Pantz, ki ima svoj umetniški atelije na Dunaju na Kerntne-rici (Stock im Eisen). Umetnica je kot portretistka zelo čislana v visokih krogih inozemstva. Po materi je Slovenka iz znane narodne Kotnikove rodbine z Verda pri Vrhniki in naša govorica ji teče prav gladko, četudi živi že od rane mladosti v tujini. Za motiv si >e umetnica izbrala situacijo z lova na lisice. Lovko je baš ustrelila lisico, ki ji že mrtva leži pri nogah. Trije psi, francoski baseli — pasme, ki prav sedai prihaja pri nas do veljave — so že dospeli za lisico na nastrel ih jo zvedavo ovohavajo, dočim se trije zaostali psi žurijo, da čim prej dohite svoje tovariše. Umetnica je položila tako v portret, kakor v okolje vso svo'o umetnost in slika vzbuja splošno pozornost občinstva. 0 Smešni prizori na starem Frančiškanskem mostu. Zakaj so zgradili tromostje? Šaljivci pravijo, da samo za parado. Občinski očetje pa so hoteli s tromostjem v prvi vrsti razbremeniti promet na starem mostu. Res so tudi sedaj tako preuredili stari most, da je določen izključno le za vozovni in kolesarski promet. Toda Ljubljančani, zlasti elegantne ljubljanske dame so hudi trmo-glavci. Raje hodijo po starem mostu iz komod-nosti. Pa se je že v soboto postavil sredi starega mostu resen policijski nadzornik in z roko ukazoval, da se morajo ljudje, ki so silili čez, vrniti in hoditi po obeh novih mostovih. Ponavljali so se prav smešni prizori in ti prizori se ponavljajo vsak dan dopoldne, ko tam stoji stražnik. Popoldne ni stražnika in Ljubljančani nemoteno hodijo po starem mostu. Prav umestno bi bilo, da bi občina napravila na obeh straneh velikanski napia: vanje v radiu ob 19.45 pod naslovom: »Borba in delo za napredek slovenskega obrtništva«. Dosedanje priglasi dokazujejo, da bo to zborovanje ros pravo zborovunje slovenskega obrtništva, kajti ua njem bodo zastopana vsu obrtna združenja iz cele Slovenije, katerih delegatje bodo v imenu celotnega slovenskega obrtništva govorili o vseh važnih vprašanjih našega gospodarskega življenja in javne opozorili vse rnerodajne činitelje na dejanski položaj in na usluge, ki jih jc treba v interesu celotnega gosi>odarstva za naše obrtništvo storiti. Vsled tega jo razumljivo, da se bodo vsi trezno misleči obrtniki v impozantnem številu tega zborovanja udeležili. Dr. Mts Fronta ne ordinira od 31. avsusta do 16. sept. »Za pešce strogo prepovedan prehod. Kazen 100 dinarjev!« To bi zaleglo! 0 Tujskoprometna razstava v Frančiškanski ulici je zopet odprta ob delavnikih od 11 do 13. V času velesejma pa razen tega v nedeljo in praznik od 10 do 13 in od 15 do 18. 0 Okrašeflje oken in balkonov s cvetlicami vseh vrst je to jx>letje po nekaterih hišah v mestu in v predmestjih uprav razkošno in vseskozi ^snemanja vredno. Razne stranke razumejo inojstersko in okusno negovati razne vrste rož, kar stane dokaj truda in denarja. Ravnotako so jx>lni nekateri privatni vrtovi vsemogočega cvetja, od navadnega pa do eksotičnih rastlin. Taka olepšava služi vse-kako v okras mesta na zunaj in bi bilo umestno, da se takim strankam priznajo za njih trud, nego in stroške primerne nagrade, kakršne je n. pr. mestna občina zadnja leta tudi že podeljevala, sedaj pa to zabranjuje menda — kriza. Novo mesto Službo vikarja novomeškega kapitlja je nastopil te dni žužemberški rojak g. Skrbe Stanko, ki je do sedaj kaplanoval v Mengšu na Gorenjskem. Po zopetnem oživljenju novomeškega kapitlja je novi gospod vikar 28. v vrsti vikarjev. Tajnik cestnega odbora g. Rupnik 1. je premeščen ua novo službeno mesto v Ljutomer. Semenj pretekli torek ni bil kaj prida obiskan. Ljudi jc bilo na sejmišču sicer veliko in tudi živine je bilo veliko prignane, vendar jc bilo več prodajalcev ko kupcev. Tudi kramarji in trgovci niso posebno trgovali. Le na živilskem-trgu je bila kupčija živahnejša. Most cez Krko na Dvoru bodo začeli v kratkem graditi na istem mestu, kjer je bil prejšnji, ki ga je lansko leto odnesla voda. Sprva so nameravali postaviti lesenega, toda banska uprava je sedaj dovolila postaviti železobetonskega. Most bo zgradilo gradbeno podjetje Dukič za 78.250 Din. Mariborske vesti: Ukinite uvoznino na mleko! Že nekaj času gre po mariborski okolici razburjenje: Kar naenkrat je začela mestna občina po svojih organih pobirati uvoznino na mleko, ki ga (irinašajo stranke v mesto svojim stalnim odjemalcem po hišah. Organi mestne občine, ki so e jiobiranjem uvoznine poverjeni, zapisujejo nu mestni periferiji vso donafialce in uvoznike mleka ter jim naznanjajo, da bodo morali plačali od litra tri pare, toraj od 100 lilrov tri dinarje. Uvoznine ne pobirajo takoj, pač pu se namerava izterjati od mlekarjev potem, ko so bo uabrala večja vsota skupaj. Uvoznine so oproščene samo mleka-rice, ki donašajo mleko na trg za prodajo ter morajo že itak plačati tržno pristojbino. Mariborska občina pobira uvoznino na različne predmete, ki se dovažajo v Maribor. Tako na drva, sadje, krom- □ Uspehi policije. V nekem prenočišču so aretirali policijski organi neznanca, pri katerem so našli med drugim dva daljnogleda, razno zlatnino in star denar. Neznanec se je zglasil pod napačnim imenom, prepoznali so pa v njem'znanega dolgo-prstneža. — Nadalje je policija aretirala vlomilca, ki ima na vesti vlom v Cvetlični ulici, na sledi pa je tudi vlomilec v trafiko na Pobreški cesti. □ Dva »pobožna« vandrovca. Dne 2. avgusta sta prišla v Zgornjo Polskavo dva češka popotnika, ki sta bila na potovanju po naši državi. Oglasila sta se najprej v župnišču, nato pa pobožno zavila v cerkev. Župniku g. Francu Gartnerju se je pa zdela ta pobožnost nekoliko čudna ter je zavil za njima. Pokazalo se je, da je bila župnikova previdnost na mestu. Našel je oba v cerkvi klečati pri nabiralniku, ki sta ga pravkar skušala z železom odpreti. G. župnik je naglo zaloputnil vrata ter zaklenil oba vlomilca v past. Sedaj so obema za njuno pobožnost prisodili pred malim senatom v Mariboru plačilo. Jana Gabrijela, brezposelnega trgovskega pomočnika iz Češkoslovaške in njegovega tovariša Mihaela Minafika so obsodili vsakega na mesec dni strogega zapora, po prestani kazni pa na izgon iz države za dobo dveh let. STEDLJIVA Lulz peč Jugo-Lutz družba z o. z., Ljubljana VII, telefon 3252 MARIBOR zastop. Pinter & Lenard. veletrg. želez. □ Koncertov v kavarnah ne bo več? Mariborski kavarnarji in restavraterji ugibajo, da bi zopet ukinili koncerte v svojih lokalih. Policija je začela namreč pošiljati na vsak koncert nadzornega uradnika ter računa za uro 20 Din. Ker traja tak koncert po navadi vsaj 5 ur, stane kavarnarja samo nadzorni organ 100 Din na večer. Naredba o nadzorovanju kavarniških koncertov datira iz 1. 1924, dosedaj se na še ni izvajala. □ 50 dinarski ponarejeni kovanci so se začeli precej pogosto pojavljati ob meji. So prav spretno ponarejeni ter se jih prepozna le po zamolklem zvenku. Sumijo, da so prineseni iz Avstrije. □ Teden Rdečega križa bo v Mariboru od 10. do 22. septembra. V tem času se bodo vrstila razna predavanja, nabiralne akcije itd. Glavni dan bo v nedeljo, 16. septembra. □ Velik požar v Račah. V sredo so imeli v Dobrovcih pri Račah velik požar. Zaradi slabega letošnji jesenski velesejm v Ljubljani Ne zamudite pravočasno opozoriti na svojo velesejmsko razstavo potom »» Kličite telet. štev. 29*92 reklame v „<5iovencu brez katere ima razstavljalec le polovičen uspeh. mmmmmmmmmmmma^mmmmmmmmmammmmmmmmmmmm Opozarjamo posebno na prvo velesejmsko izdajo, dne 1. septembra In na drugo dne 8. septembra. Obe bota izšli v zelo povečani nakladi. S tozadevnimi nasveti in proračuni Vam je vedno na razpolago Jnseratm oddelek „Slovenca" Kulturni obzornik Duhovna podoba Petra Lipperta Te dni je praznoval 25 letnico mašništva in pisateljevanja oni nemški religiozni pisatelj, ki je znal prisluhniti vsem borbam, dvomom, iskanjem in težnjam nemirnega človeka, ki je znal ujeti sleherno misel časa, sleherno najdrobnejšo skrivnost v religiji in človeku psihološko in umetniško razvozljatl, tako da je zlasti povojna dvomeča mladina šla trumoma za njim — to je jezuit Peter Llppert. Tudi za slovensko bogoiska-teljako mladino v povojnih letih Je bil Lippert osrednja osebnost, Celo njegovo knjigo »Od duše do dušo« smo dobili v slovenščini. Bo torej prav, da so ob njegovem jubileju tudi mi spomnimo njegovega dela In duha. V »Killnlsche Volkszeitung* mu |o posvetil dr, llelnrlch Sušo Rruun duljši članek, na katerega se delno tudi ml naslanjamo. Peter Lippert ni človek, ki bi pisal iz praz,-nega v prazno. Njegova dela so izrgana iz osebne bolečine, iz potrebe časa, pisana so onim ljudem, ki po notranji nuji iščejo Boga, a so spotoma zadevajo ob ostre čeri dvomov. Zatorej je razumljivo, da ni Lipperlu izbegnil noben utrip nemirnega človeka; vse najdrobnejše in najsllnejše momente v religiji je po svoje dojel, jih razkril človeštvu v obliki ki formalno in materialno odgovarja času, a ki vendar nI v ničemer v nasprotstvu z nauki Cerkve, Vprav zategadelj, ker je Llppert segel v globino vernega in nevernega človeka, izgrebel vse bolečine dvomov ter jih z resničnostjo ter vse-človeško ljubeznijo celil, ne bodo njegove knjig1' nikoli store. Človek je v njih I Lipperta označujejo kritiki kot bogoslovnega pesnika. Toda ne pesnika,- ki bi doživljal dogme lirično, ki bi zgolj subjektivno dojemal celoten objektivni verski sestav, marveč kot pesnika, ki čuti v vsem božjem in človeškem nelzčrpnost, ne-douuinost, ki nikdar ne vidi dna marveč odkriva vedno nove poteze, nove lepote, nove strahote. »Kolikorkrat srečam istega človeka, tolikokrat ga vidim pod drugo podobo...« Lippert ve, da je sleherni človek zagonetna sfinga, ki je ni moči nikdar do dna razkriti. Le posamezne »drobce duha jc mogoče videti. Odtod Llppertova sila, ki priteguje človeka k sebi: v sleherni njegovi vrstici, se vidiš kol v zdrobljenem zrcalu: v tisočerih potezah; tudi v onih, ki jh nisi še nikoli zaznal. Lippertova književna pot je Sla od Boga k človeku. Najprej je veliki nemški moderni misijonar oznanjal Boga. tipal od vseh strani zn njegovo neskončno |iodobo, da bi jo vsaj v slikah približal modernemu človeku. V tem znamenju je pisan zvezek Čredo In zlasti Gott«, poglavje iz knjige Abenteucr des Lebens«. S ponižnostjo genialnega dokazovale« gre Lippert korak za korakom po vseh božjih in bogoSloveških potih, o čemer priča zlasti knjiga Gottesvverke und Men-scheiiwege Zn tem se približa Lippert Mari ji, ki je Mati božja (- Liebfrauenniinne«). Tolmači slike Matere božje vseh časov In mojstrov in skuša dopovedati najslajšo človeško skrivnost: žena je postala Mati Boga. Vprašanje Boga iu njegovega sveta se delno nadaljuje v iStlmmn im liuud-funk (ki se deli v štiri zvezke: Vom Gesetz und von der Lieber, »Vom Kosten und Freuden«, Von VVundern und Gehelmnisaenc, Von Chrlstentum und Lebenskunst«, n vsak zvezek je zase celota). Vendar prehaja tu žo na pot človeka. Borba med človekom in Bogom, mod telesom in duhom. Kol dobri dušni jiastlr je napisal knjigo »Von Seele ::u Seele«, k|er obravnnva tisočero drobnih in velikih vprašanj, ki spremljajo človeka v iskanju Boga. V tej smeri Q,> buli iHriofn In nin Kloster«. Lippert je odkril žvljenje za samostanskimi zidovi in sicer jasno, kakor si ni upal še nikdo pred njim. Pač od duše do duše... Tudi knjiga »Vom guten Menschen« prinaša mnogo novih misli o človeku in njega odnosu do religije in Boga. Lippert gre zmerom globlje v človeka. »Briefe zum Frohmnchen« so tolnžllna pisma nekemu bolnemu prijatelju, kateremu pokaže mojster risatijo in globoke misli čudovito lepoto narave v zvezi z elementarnim prerojenjem življenja. Po mislih dr. Brauna je najzrelejše delo Petra Lipperta »Abeu-teuer des Lebens«. Tu je zjeta celotnost življenja, katero je v .slehernem utripu prepojeno z Bogom. Bog je pesem našega življenja-«. To bi bila osnovna misel cele knjige. Življenje je lahko jiustolovsko v ritmiki svoje ljubezni in radosti, v dinamiki svo-jego trpljenja in bolesti, v božanskem in demonskem iu celo v dtaboliki svoje graditve ali rušenja, svoje molitve ali greha — vendar za slehernim pustolovstvom stoji Bog, Še grnndioznejše obeta hiti delo (jio sodbi dr. Brauna, ki ga je v rokopisu bral) Der Mensch ,Job redet mit Gott«, ki bo izšlo pod jesen v založbi >Ars suera« v Monakovem. V Eugadinu nekje boluje človek, ki išče zdravja. Toda zdravja mu ne nudi stagnatična posest Boga, marveč le borba za Boga. -človek Job, ki govori z Bogom, je oni, ki se bije z Bogom, bolestno proseči človek vseh časov, ki ne more prenehati Boga iskati, zakaj Bog Je slast njegovega bitja .. Peter Lippert je človek časa. Bistri motrilec vseh duhovnih dogajanj, preobratov in borb sodobnega čoveka. Sleherno bolečino vernega človeka ujame in jo vešče zdravi, sleherni krik nevernega iskalca Boga mu pride do ušes. Lippert odpre svojega duha in go vklepa v knjige. Te knjige gredo od duše do duše. Od naroda do naroda. Ker smo, kakor je v uvodu rečeno, bili tudi Slovenci deležni n jegove besede, mu ob 25 letnici mošnlStva in Holn želimo še obilno ševilo |>lodovl-tih lel. L. U. pir, razna druga živila in razno blago; mleko pa je bilo uvoznine prosto. Plačevali so uvoznino edino poklicni trgovci z mlekom in mlekarno — torej izraziti prekupci, dočim se od kmetov, ki imajo v mestu stalne odjemalce, do nedavnega ni pobirala. Sedaj pa naenkrat ta izprememba, ki je naravno vzbudila pri vseli prizadetih kmetovalcih umevno razburjenje. Na prvi pogled je sicor uvoznimi tri pare pri litru malenkost, toda sčasoma se nabere. In zlasti za kmeta jo občutna, ker že itak ničesar ne izkupi za pridelke polja in vrta ter mu samo mleko donaša skromen dohodek. Verjetno je, da bi kmetovalci skušali zaradi te uvoznine zopet povišati ceno mleka, kar bi življenje v mestu znova podražilo. Zato je nujno potrebno, da sc pobiranje uvoznine za mleko takoj ukine! dimnika so je vnela hiša |)osestnika Karla Prein-zla, s hiše pa je preskočil ogenj še na gospodarsko poslopje istega posestnika in unto na gospodarsko poslopje soseda Štofana Beneša. Plameni so uničili vse troje poslopij ter bi bili napravili še večje razdejanje, da ni prišla pravočasno pomoč od požar-nikov, ki so divjanje ognja omejili. Škode je povzročil požar Premzlu 30.000 Din, Benešu pa okrog 16.000 Din. □ Smrt kosi. Na Koroški cesti 90 je umrla gospa Amalija Vierer, stara 60 let. N. p. v m.l □ Sumo radovedneži. Na carinarnici se je vršila licitacija krasnega osebnega avtomobila znamke Austro-Daimler, ki so ga zaplenili na meji ter ga precenili na 50.000 Din in pa 11 kg srebrnega jedilnega orodja, cenjenega na 21.500 JDin. K licitaciji je prišel sicer kup ljudi, bili so pa sami radovedneži in niti enega ponudnika. Licitacija se bo morala ponoviti. □ Bolgari ne pridejo. Bolgarski lahkoatletski reprezentunti, ki so nameravali po balkanskih igrah nastopiti v Mariboru, ne bodo prišli, □ Orjaški paradižniki. Letos so paradižniki zelo lepo obrodili. Zanimive poskuse je delal z njimi tukajšnji vrtnar g. Fr. Lorber v Kamniški ulici, in sicer na enostebelnih in dvostebelnih rastlinah. Enostebelna rastlina je dala povprečno 3.25 kg, dvostebeifia pa 5.50 kg pridelka. Med sadovi so bili orjaki, težki po 52 in 65 dkg. To so izredni uspehi pravilnega obdelovanja in gnojenja. □ Tečaj za odpravo jccljanja je imel nekaj dni v Mariboru strokovni učitelj g. Vilko Mazi iz Ljubljane po metodi dunajskega strokovnjaka dr. Lowa. Včeraj je g. Mazi. demonstriral pred nekaterimi povabljenimi s posameznimi udeleženci tečaja ter dokazal, da je s svojo metodo odlično uspel. Subvencionirana muzička šola Glasbene Matice v Mariboru pravna naslednica bivše šole društva Glasbena Matica, Maribor, prične z vpisovanjem v soboto 1. septembra t. 1. do preklica in sicer ob delavnikih od 8—11 in od 15—18, ob nedeljah in praznikih od 10—11 v ravnateljstvu šole, ki se nahaja začasno v Krekovi ulici 5, II. nadstropje, kjer se zvedo vse podrobnosti. Poučujejo: ravn. J. Hladek-Bohinjski, Liza Serajnik, Franjo Serajnik, I. Bern-kopf. Poučevalo se bo klavir, vse godalne instrumente in po potrebi tudi vsa pihala ter stranske predmete, ansamble, mlad. in zbor. petje. Uprava. □ Ogled starih grobov. V sredo so si ogledali magistratni uslužbenci pod vodstvom prof. Baša starinska grobišča na Pošteli, v Razvanju in Hom-pošu. Izleta so se udeležili skoraj vsi uslužbenci na dveh avtobusih. □ Minister Maksimovič v Mariboru. V sredo se je pripeljal v Maribor s svojo družino minister Maksimovič. Ogledal si je mesto ter nadaljeval vožnjo proti Ptuju in Ormožu. Minister Maksimovič se mudi v Rogaški Slatini. □ Dr. Marinič ordinira zopet redno od 9—11 in od 14—16, Trubarjeva 11. Jesenice Neprevidna Urška okradena. Ker ne maramo prav nikomur delati krivice in naše čitatelje napačno informirati, s tem jjopravljamo notico v »Slovencu« od 28. t. m., ki je izšla pod naslovom »Neprevidna Urška okradena«, da v torbici ni bilo 1800, pač pa le okoli 1100 Din, kar pa seveda nič ne spremeni dejstva, da je bila tatvina izvršena. — Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, natr-fianib črevih, abcesih, sečnem pritleku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Joselove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Dr.Gorazd K u š e j : Pravni svetovalec. Izdala »Umetniška projiaganda«. Ljubljana, 1934. — Priznani slovenski pravnik, docent ljubljanske, univerze dr. Kušej, čigar nekatere razprave so vzbudile v slov. javnosti pozornost, je na poljuden način sestavil knjigo »Pravni svetovalec«, kjer je v dvanajstih delih razvrstil in razložil ono pravna področja, ki so najbolj živa v vsakdanjem živ-jenju. Tako se vrste tu poglavja o osebnem pravu, dednem pravu, glavna načela stvamegn in obveznega prava, različna obvezna razmerja, zavarovanje, sprememba ter prestanek pravnih razmerij, važnejše določbe rgovinskega pravu; dalje obravnava avtor menico, sodno pot, kmetsko zaščito, zasebne tožbe pred kazenskimi sodišči radi kaznivih dejanj zoper čast ter kočno odvetništvo. Celoten sestav knjige je vsekakor sodobno aktualen; tisočerim ljudem vseh stanov bo knjiga svetovala v mnogih tožbenih zadregah, ki se pojavljajo vsak dan. Sicer smo iineli Sovenci že pred vojno pravnega svetovalca (napisal ga jo Tavčar), n sodobno živ je v celoti sumo KuŠejev »Pravni svetovalec«. Rya: Komlnterna (Komunistička Internationa- la). Modema Socialna Knjižnica, svezak 7. »MOSK«, Zagreb 1934. V tej brošurici, ki obsega 32 strani, je opison nastanek Kominterne (Sto je Komlnterna), kako je Komjnterua organizirana in kako deluje (Ustrojstvo Treče Internaclonale), katera so sredstva njenega širjenja (Teror i propagunda), kako ee bori za intelektualce (Borba za intelektualce), kaj je internaclonaln sindikatov (Prorin-tern, internaciouala sindikata), kaj je kniotska internaclonaln (Krestlnterna, internacionala za se-Ijake), kaj je mladlnsku internacionala (Komso-inol, Internacionala mladeži), naposled kaj ao in kako delujejo komunistične stranke Slovanski planinci v Ljubljani Kongres slovanskih planinskih društev Udeleženci kongresa Asooijacijc slovanskih planinskih društev Ljubljana, 30, avg. Davi se je začelo v seožnova koča na Črni prsti proslavi 40-letnieo v nedeljo, dne 2. sept. t. 1. Ob It dopoldne bo bral sv. mašo prof. Mlakar, ki bo imel tudi zgodovinski govor, nato govor predsednika ter planinska zabava. Koča je popolnoma preurejena ter opremljena z udobnimi ležišči. Ako se do sobote opoldne prijavi dovolj interesentov, priredi SPD avtobus-izlet v Bohinj in sicer v soboto, dne 1. sept. t. 1. iz Ljubljane ob 15.50 izpred palače Grafika na Masarykovi cesti, v nedeljo, dne 2. sept. t. 1. pa odhod v Tavčarjevi ulici izpred kavarne Evropa ob 4.30 zjutraj. Prcskrbite si pravočasno, a najdaljo do sobote opoldne, vozovnice za avtobusne izlete, ker v primeru nezadostne prijave mora odpusti avtobusni izlet. Vozovnice dobite v pisarni SPD na Masarykovi cesti, v palači Grafiku. — Črna prst je znana po svoji izredni legi, ki nudi krasen razgled na triglavsko pogorje. Od Bohinjske Bistrice do Orožnove koče je hoje dve uri in pol. —• Tečaji duhovnih vaj za duhovnike v »Domu« v Liubljani bodo še septembra in oktobra. V septembru bodo tečaji od 3. do 7., od 10. do 14„ od 17. do 21. Voditelji duhovnih vaj bodo različni. Priglasite se pravočasno. — Vodstvo »Doma«. — v zavetišču sv. Jožefa v št. Vidu nad Ljubljano, ki ga vodijo sestre.III. reda sv. Frančiška As., se sprejme šc nckuj zdravih in ne-pok varjenih dečkov do t4. leta v pojioluo oskrbo. Gojenci obiskujejo ondotno osnovno ali meščansko šolo. Oskrbnina po dogovoru. Prosilci naj se obrnejo na Škofijsko društvo sirot v Ljubljani (Karitativna pisarna v Mariianišču, Poljanska c. 28). — Praktična knjiga! — Sadno vino ali sadjevec, spisal M. Humek, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani; cena izvodu je 10 Din, Knji- * ga je prirejena po najnovejših virih in lastnih izkušnjah. Nudi bogata navodila, kako sadjevec izdelujemo, kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno, zdravo in stanovitno pijačo. Knjiga se peča tudi z izdelavo kisa in uporabo sadnih tropin, da ne pridejo v nič; opremljena je z 42 podobami. Vsem sadjarjem to izvrstno brošuro najtopleja priporočamo. i zoološkega vrta v Ljubljan Razstava zoološkega društva „Noe" Ljubljana, 30. avgusta. Ko je pred leti naš slavni zoološki vrt v Tivoliju neslavno končal svoje mlado življenje ■ zaradi nerazumevanja odločujočih faktorjev in — vsaj tako šušljajo po Ljubljani — tudi zaradi večnega trenja in nesoglasja med njegovimi pionirji semimi, smo z njim pokopali obenem tudi vse upe, da bi prestolnica Slovenije sploh kdaj obogatela za naj reprezentativni živalski vrt. Koristi zoološkega vrta, ki ga imajo skorajda že vsa večja mesta v Evropi, nam menda ni treba še jiosebej poudarjati, čeprav jih je mnogo, ki odrekajo zoološkemu vrtu vsakršno važnost in pomen in ga smatrajo zgolj za nekakšno nebodigatreba luksuzno »ustanovo«. Če nam zoološki vrt že drugih koristi ne bi prinašal, bi bil vsaj omembe vreden kot vzgojni pripomoček naši šolski mladini, ki bi imela tu najlepšo priliko, da si utrdi svoje prirodo-slovno znanje z nazorno-pedagoškim po; ukom. V prilog zoološkega vrta pa govori še mnogo drugih komponent, katerih pa na. tem mestu ne bomo naštevali. Pa je zamisel našega domačega zoološkega vrta prej, ka kor smo pričakovali, spet dobila plodna tla iu je na najlepši poti, da nain v doglednem času nadomesti, kar smo zaradi brezbrižnosti in nerazumevanja posameznikov pred leti izgubili. Novoustanovljeni zoološki vrt »Noe« zaenkrat še nekam sramežljivo in skromno stopa s svojim imenom v javnost. Ima pa vse pogoje, da se s časom krepko zasidra. Za to nam predvsem jamčijo mlade, sveže sile na čelu društva, ki so se z vso vnemo in podjetnostjo lotile dela za uresničenje velikopoteznega načrta. Ustanovni občni zbor zoološkega društva »Noe«, (ki pa naj ga nihče ne zamenja z »Živalco«, društvom rejcev malih živali) se jo vršil 3. junija t. I. in ja torej društvo komaj začelo dobro dihati. Kdor to upošteva in obenem pozna ves trud in zapreke, ki so so društvu stavljale na pot, je nad njegovo prvo razstavo kar prijetno iznenaden. Boljše se pod danimi pogoji pač ni moglo predstaviti občinstvu. Razstava jc smotrno iu okusno urejena in — čeprav se zaenkrat še ne ponaša z bogve kakšnimi redkimi eksotičnimi eksemplarji — nudi vendarle vsakomur mnogo zanimivega in nončnecra. Polepr gosi in kokoši raznih pasem, ki ne izgubljajo dragocenega časa zgolj z brezplodnim gaganjem in kokodajsanjem, marveč tndi ves čas marljiv« neso jajce, vidiš tam tudi mladega srtijačka, ki te tako prijazno pogleda s svo: jimi krotkimi očmi. da so ti kar toplo stori pri srcu; dalje dihurja, ki ira je g. Joža Her-fort zdresiral tako daleč, da z roko zoblje, kar je pri dihurju pftč višek dresuve in vzgoje. Potem sledijo: polhi, koze in kožice, med njimi koza, uvožena iz Švice, ki je nekakšna krava »malemu človeku« (daje mu do 7 litrov mleka na dan), najrazličnejši eksotični tiči: afriški škorec, ki se lesketa v čudoviti kovinski barvi, angrleška papiga, zeleni kardinal, zlati fazani, srebrni fazani, diamantni fazani, pavi itd. Zraven eksotičnih ptičkov so domači ptiči, tako ščinkovci, lisčki, ko-nopljenke, čižki, prepelice, grlice itd. V veliki kletki se objestno prekucujeta in kažeta svoje vratolomne akrobatske sposobnosti na gngalnici rlve pritlikavi opici, ki te tako bistro pogledata izpod čela, kakor da ti hočeta prerokovati bodočnost. Vsekakor dobri psihologinji morata biti, kajti kaj kmalu uganeta, kdo ima za njiji v žepu sladkorček in kdo ne. Skrajna desna, stran razstavnega prostora, je posvečena, kuncem najrazličnejšo velikosti in pasme, morskim prešičkom, belim miškam in še tej in oni udomačeni ži-■ valci. Dalje ne smemo pozabiti samotarja čuka, ki te neznansko čukasto pogleda s svojimi srepimi očmi, veliko uharico, ki jo lovci uporabljajo za lov na ujede, malo uharico in še mnogo tega.. Tudi psi so častno zastopani na razstavi in celo »krvoločne« zveri so poslale na razstavo svoje predstavnike: medvedi medvedka, lisice pa dve lisički. Po kletki, v kateri je tudi majhen bazen, pa majestetično čofotajo in se plazijo trije bobri, ki so s svojimi velikimi muštaci za čuda podobni nekemu zaslužnemu ljubljanskemu meščanu... Z njimi imajo otroci največje veselje. Vseh razstavljenih živali seveda. še zdaleka nismo našteli. Kdor jili hoče videti, naj si jih ogleda sam! Prvotno je društvo »Noe« hotelo prirediti svojo prvo razstavo na jesenskem vele-sejmu, kjer pa nI našlo prostora. Novo zoološko društvo je, kakor znano, nekdanja opozicija društva »Živalce«, ki se ,ie ločila od njega in začela samostojno delovati. Predsednik društva je šolski upravitelj g-. Inkret, ki je obenem tudi urednik društvenega glasila »Rejec malih živali«, podpredsednik jc upok. major Cesar, tajnik pa g. Mejač. Pri društvu sodeluje tudi znani prirodoslovni pisatelj Joža Herfort in šo mnog-o drugih mladih ljubiteljev živali, ki imajo pred seboj edinstven cilj: zgraditev velikega reprezentativnega živalskega vrta, ki bi bil Ljubljani v čast in ponos. V našem interesu je torej, da najde mlado društvo vse razumevanje In tudi potrebno podporo naše javnosti. Razstava je na vrtu, ki ga jo društvu radevolje odstopil lastnik hiše št. 6 v Šelen-burpovi ulici. Odprta bo 14 dni, in sicer vsak dan od 8 zjutraj do 7 zvečer. Vstonninn .lo malenkostna: 2 Din za odra.sle in 1 Din za otroke. Otroci jkhI 6. letom, so vstopnino prosti. — Še je čas, toda prav skrajni, /.u naročilo oglasa v prvi velesejmski številki -Slovencu«. Vljudno vabimo cenjene inserente, du nam oddajo svoje velesejmske oglase čim nuj-vet mogoče žc tekom današnjega dne, ker bi sicer ne mogli jamčiti za namestitev po želji nu-ročnikn. — Rcduo vpisovanje v Dopisno trgovske šolo v Ljubljani se vrši do 10. septembru 19"J vsuk delavnik od 9—12 in od 16—18, v nedeljo in na praznik od 10—II dopoldne osebno pri ravnate|jstvu DTŠ nu kongresnem trgu 2-11, ali pa z vpisnico, katero lahko vsakdo s prospektom prejme. V tem času veljajo izjemne ugodnosti. — DTŠ poučuje trgovske predmete, kakor knjigovodstvo, korespondenco, stenografijo, strojepisje itd., moderue jezike, kakor nemščino, francoščino, italijanščino, angleščino. — DTŠ pripravlja učcnce tudi zu privatni i/.pit nu drž. trgovskih šolali. — Ker so s tekočim šolskim letom vsi prispevki znatno znižanj, je omogočen uspešen strokovni študij pri tem zavodu vsukomur. Podrobna, brezplučna jiojusnila in prospekti sc dobe pri ravnateljstvu. — šola uživa zavoljo svojega vestnega in resnega dela najboljši glas, vsled česar se lahko vsakomur kur najbolj toplo pri|>oroča. Ako Vam domača, naravna JORDAN grenčica ne priju pri boleznih prebavnih organov, jo pijte z malo sodu-vode. —■ Pozor! Rumene izkuznice za polovično voznimi v Ljubljano mi velescjcm (olovieo, t. j. 50% popusta. Psi morajo biti na razstavišču ob pol 8 one 1. septembra t. 1. — Odbor. — Pri revmi v glavi, ledjih in plečih, živčnih boleznih, bolečinah v boku, trganju v križu se z velikim pridom uporablja naravna »Franz-Josef« grenčica za dnevno čiščenje prebavnega kanala. Vseučiliške klinike dokazujejo, da je »Franz-Josef« voda, posebno v srednji in starejši življenjski dobi, izborno čistilo za želodec in čre-va. Celje & Romanje Savinjčanov k Mariji Bistrici. V ponedeljek zjutraj je odpeljal poseben vlak 512 romarjev iz Savinjske in šaleške doline k Mariji Bistrici. Romanje je vodil gvaTdiian p. Ladislav. Malo je nagajalo slabo vreme, kar pa ni prav nič motilo prvovrstnega razpoloženja. Med potjo so se romarji ustavili pri Sv. Roku v Šmarju, nazaj grede pa v Slatini. Romanja se je udeležilo tudi 20 duhovnikov, Posebno pohvalo zaslužijo pevci n. Šmi-hela pri Mozirju, 18 po številu, ki so posebno povzdignili to lepo versko manifestacijo. Pri Mariji Bistrici ie naše romarje zelo lepo sprejel prelal gosp. Seigerschmid, ki je opravil tudi pontifikalno sveto mašo. Vodstvo romanja se na tem mestu najlepše zahvaljuje železniški upravi, ki jc v vsakem oziru storila v največji meri svojo dolžnost. & Poučna predavanja o pravilnem pranju. Zadnje dni so posebno privlačna za naše gospodinje bila poučna predavanja, spremljana s filmom o pravilnem pranju, ki jih je prirejala v veliki dvorani Celjskega doma celjska družba Persil. Vsak dan sta se vršili dve predavanji, eno popoldne in drugo zvečer. Za ta predavanja je vladalo med celjskimi gospodinjami največje zanimanje. Posebno, kar moremo pri tem pohvaliti, ie spretna organizacija, kar jc v prvi vrsti zasluga ravnatelja omenjene družbe gosp. Cepcka. Pri predavanjih, ki so bila, kakor rečeno, najboljšo obiskana, je vladal največji red in je vsaka obiskovalka dobila odka-zan sedež. m Umrl jc Deželak Franc, 64 let. posestnik, Cesta na Dobrovo 2. N. v m. p.l Proti stratoslernim letalom Rusi grade stratoslerno letalo - stratoslerni tOOOvi Američani pa stratoslerni top hmm^hbmmmmh Vojvoda Matborough rajši prodaja jajca John Churchill, marki Blaford, je podedoval naslov deseiega vojvode Marlborougha. Novi voj-voda je 36 let star in več let vodi lastno trgovino z živili v najboljšem londonskem okrajn Mayfareu. Vsi londonski listi so prinesli sliko novega vojvode v modrem predpasniku pri odpiranju zabojev v trgovini* Na steni visi napis: »Pravkar dospela sveža jajca. Cena 2 šilinga 6 penceov za ducat :. Vojvoda je sporočil obiskovalcem, da se ne bp selil v svoj zgodovinski grad, ki slovi kot največje zgodovinsko poslopje na Angleškem. »Veste kaj,« je rekel, stvar je ta, da mi le vrže moja mala trgovina po več tisoč funtov letnih dohodkov, kar zadostuje za skromno življenje. A vzdrževanje gradu bi me stalo do sto tisoč funtov letno. Zato bom prepustil poslopje premožnejšim sorodnikom.« Boirska darila za družine s številnimi otroci Veliko otrok — veliko delavnih rok, veliko narodnih borcev, veliko vojakov! To je želja vseh »voditeljev«, pa tudi vseh nacionalistično prežetih narodov (izjemo delajo samo naši patentirani patrioti iz Knafljeve ulice, ki se nenavadno zelo vnemajo za umetno omejitev rojstev). Tako Mussolinijeva Italija kakor Hitlerjeva Nemčija pa tudi Francija z vsemi sredstvi pospešujejo porast prebivalstva. V Nemčiji so začele občine uvajati takoimenovana botreka ska darila. Vsak tretji in vsak nadaljni novorojenec prejme v dar hranilno knjižico z vlogo 100 mark. Razen tega dobi vsak tak otrok, ko začne hoditi v šolo, vso obleko in selške potrebščine iz javnih sredstev. i?*vno tako dobi otrok vso obleko, ko dokonča šolo. Nadarjenih se zagotovi nadaljnje šolanje. Splnli se bodo občine trudile za svoja častna k anketa vse do njihove polnoletnosti in jim gladile not v življenje. Smrt za poskus Iz Prage poročajo, da 6e je v nekem Češkem mestu dogodila velika nesreča. Ravnatelj oirKusa je pozval šoferja Ivana Adolfa, naj bi stopil na oder, kjer bi se boril s poklicnim boksarjem. Plačal mu bo za to 300 kron. Boksar je zadal šoferju toliko hudih udarcev, da mu je polomil rebra. Šofer jc kmalu nato umrl. Oblastva «o uvedla strogo preiskavo. Rudarji v novi opravi Za angleškega poslanika v Varšavi je bil imenovan sir Howard William Kennard, sedanji poslanik v Bernu. Ne ostani dolžan odgovora na pismo AngleSki li6t »Times« piše: Prva nevljudnost, ki jo zagrešiš, je ta, da ne odgovoriš na pismo, ki zahteva odgovor. V starih časih smo poznali Ivrdke. ki so vtikale pisma v predale, ne da bi nanje odgovorile, ker so mislile, da na ta način prihranijo čas in denar. To je velika nevljudnost, kakor tedaj, če nas kdo vpraša in ne odgovorimo. To je obenem znamenje žalostne modrosti; kajti nikdo ne varčuje s časom in denarjem, ko zgubi prijatelja ali pride glas, da je neolikan. Druga nevljudnost obstoji v tem, da zodgovorom odlašaš. Večina nas je že čula o tistem možu, ki ni odgovoril na pismo prej kakor v treh tednih in se končno prepričal, da je med tem časom že minila potreba za odgovor. To je lahko dobra šala, ni pa dober posel. To je prav tako duhovito, kakor če bi zdTavnik. obiskal bolnika tri tedne nato, ko je bil poklican k njemu. Nekateri izmed teh bolnikov bi morda ozdraveli, drugi bi umrli in tisti, ki bi ostali pri življenju, bi menjali zdravnika. Prav nič ne pridobiš na času. če odložiš odgovor na pismo. Najboljši čas za odgovor je trenutek, ko si pismo prebral, ko so dejstva še sveža in v spominu. Če odgovarjaš šele drugi ali tretji dan, moraš pismo zopet prebrati, da se spomniš, zakaj prav za prav gre in da lahko odgovoriš. S tem pa vnovič zapravljaš čas po nepotrebnem. Olikani ljudje ee ne obotavljajo in odgovorijo takoj na vprašanje, ki jim je bilo 6tavljeno na vlaku ali v restavraciji. Zakaj bi odlašali z odgovorom na pismo po nepotrebnem? Tretja nevljudnost obstoji'v tem, da ee v pismu prav nič ne potrudiš, da bi povedal kaj lastnega, kako lastno misel v odgovor. Iz žalosti zaobljubil dosmrtni molk Goreči Gand.ijev pristaš, nekdanji urednik njegovega lista »Mlada Indija«, ni mogel preboleti konca političnega boja svojega vzornika in je pobegnil v buddhistični samostan. Zaobljubil je dosmrtni molk in si dal v ta namen zašiti usta s tenko zlato žico. Uživa zdaj samo tekočo hrano 6kozi posebno tenko zlato cevko. Pred 300 leti je bito v Rusiji prepovedano kajenje Letos preteče prav 300 let, kar je bila v Rusiji objavljena prepoved kajenja. Prepoved so izdala obenem državna in cerkvena oblastva. Cerkvena oblastva eo za prepoved navedla več verrtkib razlogov. Kajenje tobaka je bilo proglašeno za zlo, ker ljudstvo Irati denar za tobak, mesto, da bi kupovalo kruh; dalje zato, ker je kajenje oviralo delavca na delu in ker je bilo vzrok v mnogih težavah. Glavni vzrok pa je bil ta, da so kadilci prinesli s seboj v cerkev duh po tobaku in s tem kvarili versko razpoloženje v cerkvi. Radi tega je bil leta 1634 izdan ukaz, ki prepoveduje kajenja tobaka in prodajo tobačnih izdelkov. Za neposlušnost so bile prav občutne kazni. Krivcem so razrezati nos, poleg tega so jih javno pretepali na trgih. Mnogo ljudi je bilo radi kajenja tobaka pregnanih v Sibirijo. Pregnani so bili tudi tovariši grškega metropolita Mirre, ki so prispeli v Rusijo. Metropolit Mirra, ki je sam kadil, je nil interniran v nekem samostanu. Rustki patriarh Nikon ga je hotel še hujše kaznovati. Kronika pripoveduje, da je končno zbežal iz samostana. Zaradi tobaka 150 milijonov litrov bencina eksplodiralo Iz Buenos Airesa je prispelo poročilo, da ]e v mestu Campana nastal silen požar. Ogenj je zajel velikanske tanke bencina, ki so takoj eksplodirali. Iz vseh poslopij v bližini 60 prebivalci bežali, kaikor da bi bili znoreli. Nastopili eo takoj ognjegasci, toda njihovo delo je bilo zaman. Do sedaj so bili med ognjegasci trije mrtvi, 40 pa je bilo lahko ranjenih. Ogenj je povzročil neki delavec, ki je kljub prepovedi kadil. V kratkem času je eksplodiralo 9 bencinskih fantkov, ki držijo »kupno 150 milijonov litrov bencina. Na tisoče prostovoljcev se je javilo, da bi pomagalo gasiti. Ore tjt to. da se oceni omeji, da bi se ne razširil v mesto. Zveze z meetom Campano eo prekinjene, ker so ee železniške tračnice stopile Za ruskega poslanika v Sofiji bo imenovan g. Kaz-kolnikov, poslanik v Kopenhagenu. Državni odbor za narodno zdravje je izdal »10 zapovedi za iz/biro ženina oziroma neveste«. Te se glasijo: 1. Pomni, da si Nemec. (Pri vsem, kar delaš, pomisli, ali je tvojemu ljudstvu koristno). — 2. če si zdrav po svojih starših, poroči 6e. (Duševne :n telesne lastnosti so same po sebi minljive, pr življenju ee ohranja samo s podedovanjem.) — 3. Ohrani svoje telo čisto! — 4. Tvoj duh in tvoja duša naj bosta čista! — 5. Kot Nemec si feberi samo nevesto (ženina), ki je iste ali severne krvi. (Kjer 6e neenaka plemena mešajo, nastane nesoglasje; takšno mešanje dovede pogosto do oro-pada. Sreča je edino pr' istoplemenskib poročeu-cih.) — 6. Ko izbiraš zakonca, vprašaj po njegovih prednikih. (Z zakoncem poročiš njegove prednike. Dobre potomce lahko pričakuješ edino od dobrih dedov. Dober človek lahko no6i v sebi slabe kali. Radi tega ne poroči nikdar edinega dobrega človeka iz slabe družine.) — 7. Zdravje je prvi pogoj zunanje lepote. (Brez zdravja ni mogoče duševno ravnovesje.) — 8. Poroči se samo iz ljubezni! (Denar je minljiva dobrina in te stalno ne osreči. Edino, kjer je ljubezen, je sreča. Toda ljubezen mora biti previdna in spoznati moraš vrednost zakonca.) — 9. Ne izbiraj si igračk, temveč tovariša za zakon. (Zakon je trajna vez, ki je tudi za ljudstvo velikega pomena. Smisel zakona je otrok in vzgoja potomstva. Velika razlika v 6taro6ti med zakonci ogroža ravnotežje zakona.) — 10. Želeti si moraš čimveč otrok. (Edino pri velikem številu otrok se lahko pokažejo vse raznovrstne lastnosti, ki tičijo v tvoji plemenski vrsti; kajti vsak otrok podeduje druga razpoloženja svojih prednikov.) Ko so ruske izvedence vprašali, zakaj se prav Rusija tako trudi, da bi prodrla v tajne stratosfere, so ti opozoril javnost na vlogo, ki jo utegne igrati stratosfera v primeru vojne. Letalo bi se lahko dvignilo v te silne višine in neopaženo prišlo za hrbet sovražnika. Za Rusijo ima stratosfera še poseben pomen, ker je Rusija dežela silnih daljav. Iz teh razlogov se trudijo sovjetski le-tailci, da bi čimprej proučili posebnosti stratosfere. Tudi ostalim evropskim raziskovalcem gotovo ni pri srcu samo gola težnja po raziskovanju iz znanstvenih razlogov, temveč so njihova raziskovanja deloma tudi vojaškega pomena. V stratosferi letalec lahko preiskuje kozmične žarke, lahko pa tudi iz nje spusti kak botibonček, ki se na zemlji razpoči. Danes že računajo vojašiki izvedenci z možnostjo zračnih napadov iz stratosferne višine. Zaenkrat še nimamo letal, ki bi se dvignila nad 9000ni visoko. Zato so tudi tej višini primerno gradili obrambne topove proti letalom. Danes še nimamo topov, ki bi nesli višje, s katerimi bi bilo torej mogoče streljati v stratosfero. Toda kmalu bo napočil dan, ko bomo lahko tudi z obrambnimi topovi sledili letalom v 6tratpsfero. Ko je prof. Piccard 1. 1930 prvič zletel v stratosfero, se je njegov popis tega čudnega potovanja zdel marsikomu fantastičen. Danes mislimo o tem že vse drugače. Za Piccardom ee je dvignilo v ne- besne višine še več drugih letalcev. Cosyns in van der Elst sta tudi dosegla lepo višino 16.500 m. Če so poročila zanesljiva, gradijo v Rusiji. Franciji in Ameriki že stratosferna letala. V najkrajšem času bo dovršeno prvo rusko stratosferno letalo. Ta letala se bodo lahko torej dvignila v stratosfero in v slučaju vojne od tam obdelovala sovražnika. Če bomo torej v kratkem dobili stratosferna letala, potem je treba takoj proti njim tudi primernih obrambnih topov. V Združenih državah so že pripravili v vsej naglici načrte za ogromen obrambni top. Ta bo streljal lahko 15 km visoko. Poskušali so ga že v okolici Saint Louisa. Top se je obnesel. Pravijo, da bodo zgradili tudi top, ki bo streljal 18 km visoko. Topovi, ki 60 jih poskusili v okolici Saint Louisa, imajo kaliber 12.5 cm. Vprašanje višine, ki naj jo doseže stratosferni obrambni top, ni glavna zadeva. Težje je bilo zgraditi top, s katerim bi lahko v to višino streljali, to je ciljali za letalom. Kaiko je mogoče zadeti letalo, ki se premika z izredno brzino v višini 15 km? Tudi to vprašanje so rešili tehniki. Stratosferni top je obdan z električnim števcem višine, 6 posebnimi optičnimi pripravmi, ki ves pripomore do tega, da lahko 6 precejšnjo gotovostjo, da bomo zadeli, streljamo v stratosfero. Napredku na eni strani odgovori človeštvo takoj z napredkom na drugi strani. Na eni strani napredek v ofenzivi, na drugi napredek v obrambi. Prizor z otvoritve mednarodnega geografskega kongresa v Varšavi. Ruski balon se je dvignit 23.000 m visoko Iz Moskve poročajo, da so spustili s krova le- • rnilca, so pritrdili razne instrumente, ki eo merili dolomilca »Jermaka« poskusen balon, ki je dosegel | višino, toploto, zračne tokove itd. Merjenje se je višino 23.000 m. To se pravi, da se je dvignil za I izvršilo avtomatično. Avtomatično je radio tudi 1500 m višje kakor ruski stratosferni balon :-,Osso- sporočal položaj aparatov na zemljo. Inž. Malčnov viahim«, ki je dvignil ruske letalce 21.500 m vi- je zgradil že več takšnih balonov, ki 60 prav ko- soko. Kakor znano, so se pred pristankom letalci ristni za preiskovanje stratosfere, ponesrečili. Na balon, ki eo ga spustili z ledolo- V devonshirskih rudnikih so pričeli uporabljati rudarji novo varnostno obleko. Ta obleka se sestoji: lz čelade, na kateri je pritrjena svetilka, iz varnostnih naočnikov, rokavic z azbestno podlago in nakolenk. Ravnatelj za gledališkim odrom: Kaj vam pade v glavo, da umirate s 6mehom na ustnicah? Igralec: Pri naših plačah se človek mora le veseliti smrti. Četrta božja zapoved v slovenskih pregovorih I. šašelj. Ako vlečeš ti očeta do praga, te bodo tvoji otroci čez prag. Kakor ti spoštuješ starše svoje, tako bo spoštovala tvoja deca tebe. Kdor mater tepe, mu roka usahne. Kdor matere-zemlje ne časti, ta nje sadu vreden ni. Kdor materin jezik zaničuje, tudi matere ut spoštuje. Kdor navzad hodi, svoji materi trugo meri. Kdor se nad svojimi starši jezi, temu se sreča na vrat obesi. Kdor starše ne uboga, ga tepe nadloga. Kdor starše v življenju ne spoštuje, jih n« grobu objokuje. Kdor svojim staršem življenje greni, sam srečo pohodi, v nadlogo drvi. Očeta in matere ne žali, sicer tj sreča uide. Očeta se mora spoštovati, četudi bi hI! škopnik. Ti očeta do praga, tvoji otroci lebe čez prag. »Zakaj si odložil zaroko?« »Prstanee mi je med tem časom otrpel.« 10 zapovedi za Hitlerjeve ženine Takole so simbolizirali Nemci zadnji Mussolinijev govor po vojaških vajah. Mussolini je namreč med drugim dejal, da je z mobilizacijo čet na avstrijski meji izvršil čin miru. To je Nemce seveda zbodlo. Naši obrtniki za skupne zbornice Ločene zbornice životarijo - Nepotreben boj Spoti ' Slovensko obrtništvo se je, kakor znano, v za-, koniteni roku po. svojih zakonitih organizacijah, t.( j, zadrugah, izreklo'v ogromni večini ■ za sistem ^kupue zbornice, in sicer v razmerju 135 zadrug ža skupno ;n 11 za loceno. Obrtniški zastopniki, zlasti' iz Belgrada, pa tudi iz Zagreba, s6 obljubljali na-žfmu obrtništvu vse. mogoče koristi od ; ločene zbohiice. Zdaj pa, ko v Zagrebu že imajo ločeno zbornico, nae bo gotovo zanimal pred kratkim v zagrebškem gospodarskem dnevniku »Jugoslovanskem LlOjrdu^ objavljeni članek, ki.ee glasi dobesedno: '< , . i Ot) priliki neravne objave Obrtnega zakona ep naši >vodilni obrtniški; ljudje« mnogo obljubu-vtali, čte dobe obrtniki, trgovci in industrijpi vsak svojo ločeno zbornico. Videti je bilo, kakor dn nas odino to more rešiti iz krize. Samo Slovcnci so ostali hladnokrvni in dobri ričunarji: .čemu vzdrževati tri zbornice, ko nam ena sama zadošča? Kdo nas moti, da v tej skupni zbornici vsaka skupina po potrebi vodi svoja samostojna posve-thvanja in posebej postavlja svojo predloge? Nič ni bolj naravnega kakor to! On-i torej (mi, Slovenci — pri.p. uredništva) še dalje strpno delujejo v svoji skupni zbornici in nihče niti ne pomisli, da bi od tega moglo za ene, druge ali tretje nastopiti kako žilo. Tri zbornice seveda lahko zadovolji; ver ambicij kakor ena (tako je!), pa smo zato vsi dobili tri, razon Slovencev, a da ne bi kdo pomislil, da one sedaj le vegetirajo, ko so se že razšle, izda- jajo tista ogromna poročila o Jfvojem delu, ki vsebujejo, zgolj zaradi tega, da bi bila obsežnejša in reprezentatiVtiejša, skoraj vso vsebino Obrtnega zakona, nekaj-statutov, dopisovanja z oblastmi in nešteto pravniških zaključkov. Če zaradi tega knjiga obsega 000 strani, postaja seveda tudi dražja, iu si j« obrtniki lahko kupijo za »malenkost« 100 dinarjev, ako hočejo izvedeti, kaj jc tega leta Gospodovega njihova zbornica delala. To so torej dobesedna uvodna izvajanja zagrebškega obrtnika. K temu dodajamo še dejstvo, da so obrtniki v Banja Luki, ki so dobili svojo ločeno zbornico, že stavili predlog, da se jih zopet sprejme v skupno zbornico. Nerazumljivo je torej, da se v Sloveniji skuša,še vedno rovati proti skupni zbornici. To borbo je že izpočetka vpeljala belgrajska ločena obrtna zbornica, ker se ji je, kakor znano, zahotelo po centrali. Kar jo gori zapisano za zagrebško ledeno obrtno zbornico, velja še v večji meri za belgra.jsko ločeno obrtno zbornico, ki je, dasi obrtna zbornica, izdala v 10 letih manj za obrtništvo kot skupna ljubljanska zbornica v. enem samem letu. Gre toroj le za dobro premišljeno akcijo s strani belgrajskib obrtniških krogov, ki ji je ljubljanska skupna zbornica trn v peti, ker se boje stvarne konkurence, na drugi strani pa gre, kakor je že gori omenjeno, tudi pri nas za osebne ambicije nekaterih ljudi, ki jih hočejo doseči z ustanovitvijo ločene zbornice. Najžalostnejše pri tem pa je, da pristaši ločenih abornic v svoji borbi mečejo vsemogoče očitke na 6kupne zbornice, čeravno suhe številke-iu dejstva drugače govore. Za starosšno zavarovanje delavcev Pretekli teden se je vršila v Zagrebu konferenca predstavnikov Delavskih zbornic in delavskega zavarovanja. Na tej konferenci smo razpravljali o izvedbi in izgraditvi raznih panog našega one-mogjostnega in starostnega zavarovanja. Razširjenje pokojninskega zavarovanja za zasebne nameščence je stopilo v akuten stadij. Minj-ster za socialno politiko je dobil v letošnjem finančnem zakonu pooblastilo, da to razširjenje izvede. Potrebni so največji napori interesentov, da bi to pooblastilo ne ostalo lia papirju. Vse delavske zbornice v državi so tozadevne napore zasebnih nameščencev in njihovih strokovnih organizacij že v mišljenjih, podanih ministrstvu socialne politike, riaj topleje podprle. To je prišlo na zagrebški konferenci ponovilo do izraza. N i se pa moglo iti • pri tem preko dejstva, da ima minister za socialno ix>-litiko že več let ludi pooblastilo, da izvede V celoti ali delno splošno delavsko invalidsko in starostno zavarovanje. Morda je preveč, ako govorimo tu o zavarovanju. Zakaj to, kar se da s skromnimi 3%. zavarovane mezde ustvariti, je le skromen početek tega .zavarovanja. Najvažnejše delo, ki ga je v pogledii zgornjih akcij zagrebška konferenca opravila, je V 'tem, da jt preprečila, da bi se moglo izigravati nameščeiisko zavarovanje proti delavskemu, ali pa narobe, kar bi se lahko končalo tako, da bi obe akciji piopiolno-ma propadli. Sklenjeno je bik), da se mora vršiti borba za obe zavarovanji vzporedno in da morajo biti akcije strokovnih organizacij vseh pravcev, Delavskih zbornic, kakor tudi vseh organov delavskega zavarovanja paralelne, usmerjeno v pravec, da se dosežeta oba gori postavljena cilja. Ni res, da se obe gori navedeni zavarovanji ne bi: dali izvesti.1 Sredstva starostnega in invalidskega zavarovanja se trosijo s početka le v prav neznatni meri. Večji del teh sredstev se kapitalizira »n priteka po tej poti v narodno gospodarstvo nazaj. Ce govorimo o visokem obdavčenju delavskih mezd, je treba reči, da je to obdavčenje res visoko. Da pa gre to obdavčenje v izmeri, ki ni v nikakem sorazmerju z dohodki delavcev in nameščencev v v fiskalne svrhe. Enoodstotna, obdavčitev mezd uvedena v letošnjem finančnem zakonu, ki se izvaja še preko besedila tega zakona, je za delavstvo krivično visoka. Na področju dravske banovine obstoja še poleg tega'1^% doklada na mezde za ta-kozvani bednostni fond. Ta doklada obstoja samo v naši banovini. Ako se samo ti dve obdavčitvi ukineta, bi imeli zbrana sredstva za izvedbo splošnega invalidskega in starostnega zavarovanja brez znatnejših novih obdavčitev delavstva. Ob priliki razprav o izvedbi splošnega invalidskega zavarovanja pa nismo mogli iti preko enega dejstva. To zavarovanje bo začelo zbirati prispevke takoj. Njegovi učinki pa se bodo pokazali šele čez leta, v skromnem obsegu šele po preteku karenčne dobe, v nekoliko večjem obsegu kasneje. Razumljivo je, da je zbiranje rezerv pri starostnem Zavarovanju nujno. Vendar se mora tudi s tem računati, da je treba dati delavstvu tudi takojšnjih koristi, kadar se zahtevajo od njega žrtve. Imamo pa tudi področja, kjer je takojšnja odpomoč res nujna in neodložljiva. Na konferenci se je doseglo soglasje o tem, da se mora izvesti vsaj zavarovanje onemoglih tuberkuloznih s takojšnjim učinkom. 1 Zakaj je to prav posebno nujno? Naš Okrožni urtekla članska doba prej, nego so ozdravljeni. Cenim, da je takih težko bolnih bivših članov delavskega zavarovanja samo v Sloveniji okrog 500. , /napa stvar je, da dajejo pri nas občine le nezadostne podpore, ki nikakor ne zadostujejo za preživljanje. Položaj teh tuberkuloznih, ki so v večini primerov še vzdrževatelji rodbine, je strašen. Prisiljeni so iskati vedno znova in znova zapo-slenja, da bi bili deležni zopet podpore pri Okrožnem uradu. V tej zaposlitvi oktižujejo svoje sodelavce. Ako pa zaposlitve ne najdejo, kar se danes v večini primerov dogaja, so prisiljeni beračiti po okolici, če hočejo živeti. To je težko za prizadete Namesto, da ločene zbornice, odnosno njih pristaši, hujskajo proti skupnim zbornicam, naj raje pokažejo dejansko, kaj so sami napravili, ne pa, da pod krinko borbe skrivajo svojo nesposobnost za stvarno gospodarsko delo. Belgrajska obrtna zbornica bi veliko boljše storila, ako bi ob '20 letih svojega obstoja pojasnila, kaj je slorila za pospeševanje obrta, za obrtniške Uredile, prirejanje tečajev itd. O teh, za obrtništvo velevažnih vprašanjih, do danes od ločenih zbornic in njihovih pristašev še nismo slišali. Pač pa je njihova tendenca, da si izberejo par krilatic, prirejajo razna zborovanja, na katerih pravijo, da bodo govorili o obrtniških stvareh, a glavno jim je edino in samo, da bi rušili našo skupno zbornico. V času. ko vidimo, da se v vseh državah sistem skupnih zbornic izpopolnjuje in pospešuje, je pač škoda, da bi p-nas izgubljali energijo v borbi "' .sistema zb; i nir. Onim našim obrtnikom, i- edno nasedajo agitatorjem ločenih zbornic, p. opozorilo, poleg gori navedenega, končno še. omenjamo, da so bolgarski obrtniki v letu 1931 po nasvetu istih ljudi, ki so to borbo zanesli v Slovenijo, zahtevali in tudi dobili v vsej Bolgariji svoje ločene zbornice, toda tekom enega leta so že zahtevali skupne zbornico nazŽj in danes nimamo v Bolgariji nobene ločene zbornice več. Zaradi tega naj zmaga geslo: Stvarno delo za obrtniški stan in ne borba glede sistemov, ki naj hi na škodo 'ntnega našega slovenskega obrlnišlva koristila uio ambicijam nekaterih ljudi. ■' 0. in nevarno za okolico. Iz teh razlogov je takojšnja izvedba invalidskega zavarovanja za tuberkulozne nujna in neodložljiva potreba. A kje najti kritje za to? V Sloveniji bi se dalo to zavarovanje res lepo izvesti — brez novih obremenitev delavskih mezd —, ako bi se ukinil banovinski bednostni lond in prenesla sredstva, ki so se doslej v njem zbirala, na delavsko zavarovanje. Tudi v ostalih delih države bi bilo predpostavljati kritje potoni posebnega paritetnega prispevka. Le, če bi se izkazalo, da se vse lo ne da izvesti, bi bilo razmišljati, ali ni vprašanje osiguranja težko bolnih tuberkuloznih važnejše, kakor podjx>re pri kratkih obolenjih. ■ Četrto vprašanje, s katerim se je zagrebška konferenca bavila, jc sanacija glavnih bratovskih skladnic. (O tem smo že poročali. Op.' ur.) Zagrebška konferenca naj bi bila uvod v živo iu složno akcijo vseh delavcev in nameščencev v svrho izgraditve delavskega in nameščenskega starostnega in invalidskega zavarovanja, i Filip Uratnik Rib ar ska razstava na velesejmu , Zveza ribarskih društev dravske banovine priredi, letos na jesenskem velesejmu v Ljubljani ri- ■ barsko razstavo. .. .-. Ribarstvo pridobiva od dne do dne na veljavi. Je to |>ojav umnega razumevanja v gospodarskem, tujsko-proinetiicm in športnem oziru. Moderno in praktično oskrbovanje naših potokov, skrb za pravilno negovanje vode iti gojenje rib, z eno besedo umito ribogojstvo dovaja do edino lepili uspehov. Kljub vsej škodi in škodljivcem, ki jih mora ribogojstvo žal vzeti v račun, mora biti vzornemu ribiču stalna skrb, da se izogne oviram z vsemi zakonitimi sredstvi. Premagati jih more. Na uspehih ugotavlja svoj napredek in živi v zadovoljstvu, da njegovo delo ni bilo zastonj. Ribarska razstava bo pokazala delo in trud ribičev v preteklosti, razkrila bo današnje stanje ribarstva in doprinesla dokaze, da se z umnim go-sjpodarstvom vendar le da doseči tudi gmotni dobiček, ki mora izpreobrniti tudi miselnost onega dvomljivca, ki vidi v ocenjevanju gospodarskega pomena ribarstva vedno le pomisleke in zre v razstavi edino le uzadovoljenje lovske športne strasti. Dobro nasajena voda izkazuje najmanj isti dohodek, kakor s trudom obdelano polje bregov, skozi •katere se vije potok. Razstava hoče s svojimi historično zanimivimi predmeti prikazati tudi delo preteklosti, Nazorno hoče predočiti razvoj med tem, kar je nudila voda človeku pri skromnih lovilnih sredstvih db današnjega časa, ki kaže bolj in bolj izpopolnjeno in racionalno izkoriščeno ribjo lov. Navzočnost domačih, oddaljenejših in inozemskih posetnikov, uglednih strokovnjakov bo pripomogla, da se bodo z združenimi silami pomnožili izgledi na. uspeh, ki ga zasleduje razstava s to prireditvijo. Razstava je naša, pristno domača. To pa ne moti naših športnih ribičev, da bi odvračili pozornost od tujega, ki se zamore prilagoditi našim razmeram. Koliko je predmetov, ki leže raztreseni med staro šaro, na podstrešjih in zapuščenih lokalih. Ribiški pribor raznih vekov ima v zgodovini razvoja tega priljubljenega športa vedno toliko privlačnega na sebi, da priveže človeku spomin na Prireditve ob jesenskem velesejma Sobo/a, 1. septcmbrai 10.(1(1: Slavnostna* otvoritev velesejma In otvoritev Mednarodne razstave ifcov — 11.00 Na velesejmu v kon-contni dvorani v paviljonu »J« otvoritveni koncert vojaške godbe — 10.0(1 Koncert reproducirane glasbo — 1R..1I1: Koncertna dvtfrn.ua v paviljonu «J«: Koncert, »Sloge (moški zbor bi godba). Nedelja, 2. scflembrai -."'•■>,.'• 11.20 Koncertna dvoraffš v pkvlljistoli *J«i Koncert radijskega orkestra — 16,00 Koncv-rt i-e.pvocluoirane glasile v paviljonu »J — 18.H0 Koncertna fl.Voraha v paviljonu »J«:' vokalni koncert bežigrajskega zbora. Poitedeljck, septembra: 9.00: Otvoritev razstavo koz In ovac — 10.00 Koncert reirfodliciri.no glasbe v paviljonu «,T« — 18.30 Koncertna dvor»"- t paviljonu «J.»: solistični koncert Vcr-bičove-nri„o**-l,etrovčlča. Tomi;., ,/. septembru: 15.0(1 Kako se proizvajajo gramofonske plošče? Sprejem in izdelava. Predavanje g. initv. prof. Inž. M. Osano v paviljonu »F« r- 18>30: Koncertna dvorana v paviljonu «J»: Cerkveni koncert (frančiškanski pevski zbor). Sretoku. Od sulca in soma do malih ribic, vse bo vrvelo v koritih. Občinstvu bo ta naravni pogled tembolj ugajal, ker so korita na razgledni strani opremljena s stekleno steno, ki bo dopuščala premotrivanje rib do potankosti. Doslej smo bili na velesejmskih prireditvah navajeni, da smo občudovali male postrvice v odprtih bazenih. Na tej razstavi bo pogled na živo ribo omogočen tudi v notranjščini paviljona lie glede na dnevno svetlobo, ki jo bo nadomeščala žarka luč. lil še nadalje so si stavili ribiči nalogo, da morajo biti v jx>toku ribe, ne ribice. Obljubljajo nam močnega sulca, soma. Večje ščuke in več kilogramske postrvi so že zagotovljene. Podani so torej prav vsi pogoji, da bo ribarska razstava prava atrakcija jesenskega velesejma. Zagrebški ffpurgerjiu v Ljubljani V nedeljo najvažnejša nogometna tekirta na igrišču SK. Primorja Ljubljansko Primorje bi moralo tekmo 1 z Gradjanskim po prvotnem določilu odigrati najpreje v Zagrebu in potem šele v ! Ljubljani. Rfevanža sc bo odigrala v Zagrebu oktobra meseca. Takšen je dejanski položaj, ki dokazuje sam na sebi važnost te tekme. ; Ako v nedeljo odnesejo zmago Zagrebčani, Icda.j .ie skoro gotovo, da bosta zasedla 1. in 2. mesto v V. skupini oba zagrebška kluba in se s tem kvalificiral« za narodno ligo. ; Tn Ljubljana? To vprašanje stavlja na naše fante, - na Primorjaše, veliko odgovornost. Od njih je odvisno, če bo Ljubljana zastopana v nacionalni ligi ali ne! Zato krepko v borbo! Grad.janski, ki je zasluženo podlegel v prvi tekmi proti Iliriji, bo liotel brez ozira na drugo, ta neuspeh popraviti. V Ljubljano pošlje najboljše moči, tudi »kanone«, ki .so manjkali proti Iliriji (Živkovič, Antolkovič , itd.). Toda naši fantje se ne bodo dali kar I lako odpraviti. Gotovo bodo imeli močno i oporo pri lastnem občinstvu, ki se bo za-I vedalo: v nedeljo gre za. prestiž med Ljub-Ijano in Zagrebom. Pred gornjo tekmo bosta dve pred tekmi: ! Svoboda:Mars, Primorje II:Dobrna. Glavna tekma prične ob 16.30. Otvoritveni turnir SK Reke Da. čim dostojnoje otvori svoje novo grišče, se je agilni SK Roka odločil, da priredi 1. in 2. sept. tri brzoturnirje, katerih zmagovalci prejmejo krasne pokale. Glav-I nega turnirja se udeleže; Ilirija (liga moštvo), Slovan, Jadran in Peka. Omenjena i moštva nudijo dovolj jamstva, da bo občinstvo v vsakem oziru zadovoljno. Kol vsak klub. posveča tudi SK Reka vso pozornost naraščaju. Zato priredi že v soboto ob 2 turnir mladinskih moštev, a v nedeljo do-; poldne turnir B moštev. Spored jc torej dovolj pester; da bodo skušala podati ta moštva vse najboljše, je razumljivo. Najboljše j jamstvo za. dober nogomet pa je gotovo ligu-moštvo S K Ilirije. ★ Češkoslovaška : Jugoslavija. Niišo nogometno reprezentanco, ki nastopi v nedeljo v Pragi proti Češkoslovaški, bodo tvorili isti igralci kakor preteklo nedeljo proti Poljski. V Prago so včeraj odpotovali .Jakšič, Beloševič, Matošič, Arzenijevič, Gajer, Tir-nanič, Zehner, Marjanovič, Sekitlič, Petrak, Glisovič. V rezervi so: Culič, dr. Ivkovič, Giokovič, Zečevič in Vujadinovič. — Doscdu.i smo igrali s Češkoslovaško 16 tekem, od katerih smo 4 dobili, 3 smo igrali neodločno, 9 pa izgubili. Avstrija : Jugoslavija. Medtem, ko sjs bodo borili naši nogometaši v Pragi, lahko-atleti v Zagrebu, pa. bodo merili naši plavalci svoje moči v Dubrovniku, kjer nasfo1 pi.io proti avstrijski reprezentanci. Na zadnji tekmi v Millstattu leta 1932 so naši zmagali v razmerju 31:29 in tudi leto« jim želimo obilo uspehov in seveda tudi — zmage. Borza Denar Dne 30. avgusta. Neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha, Prage in Trsta, narasla sta Berlin in Bruselj; popustili so pa Amsterdam, London, Nevv York i ti Pariz. V zasebnem kliringu je danes v Ljubljani avstrijski šiling jx) pust i I na 7.99, v Zagrebu pa se je učvrstil na 7.905. - Grški boni v Zagrebu 28.65 do do 29.35 (29). - Angleški funt je v Zagrebu po- 224 50 03 225 bi'' V Bclgradu pa je bil zak|j"čen po Ljubljana. Amsterdam 2298.18—2309.54, Berlin 1326.80-1337.60, Bruselj 705.79 799.73, London 168.03 -169.63, Curih 1108.35-1113.85, Nevv York 3316.61-3344.87, Pariz 223.88-225.-, Praga 140.90 do 141.76, Trst 290.79—293.19. Promet na zagrebški borzi 31.631 Din. Curih. Pariz 20.2025, London 15.215, Nevv Vork 301.75, Bruselj 71.80, Milan 26.27, Madrid 41.85, Amsterdam 207.35. Berlin 120, Dunaj 72.72 (57.10) Stockholm 78.45, Oslo 76.45, Kopenhagen 67.951 Praga 12.72, Varšava 57.90, Atene 2.91, Carigrad 2.45, Bukarešta 3.05, Bueiios-Aires 0.83. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje se jc danes pre-okrenila navzdol. Tečaji so začeli popuščati, kar se je |xisebiio poznalo pri vojni škodi. Promet je bil srednji in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 400 kom., 8% Blcrovo posojilo 1000 dol. in begi. obv. 50.000 nom. Ljubljana. 7% inv. pos. 73 bi., agrarji 40 bi., vojna škoda 352 bl„ begi. obv. 62—63.50, 8?,; Bler. pos. 65.50 bl„ 7% Bler. pos. 56.75—57.50, 7% pos. Drž. hip. banke 68 bi. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 72.50 den., agrarji 40 den., vojna škoda 351—352 (352), 12 355.50-357 (356), 6% begi. obv. 62 -63.25, Bler. pos. 65—66 (65.50), 7% Bler. pos. 56.75 do 57.75, 7% pos. Drž. hip. banke 70 bi. - Delnice: Narodna banka 4100 4300, Priv. agr. banka 214 do 218, Osi. sladk. tov. 110 130. Rockcrek sb.IL S K Ilirija (nogometna sekcija). Trening Juniorjev prve in druge skupino bo danes ob 10 na Stadionu. Odslej so juniorski treningi: torek od 15 tehnični, četrtek od 17 z B-teamom na dva gola. Udeležba Jo za vso obvezna. Proskrblte po štiri slike za verifikacijo vsi, ki šo niste verificirani. Juniorski pokal (službeno). Verificirajo so tekmo: Slavi ia—Istra 1. 3:1, Svoboda—1'anonija 2:0, Primorje— Ljubljana (1:0, Mars—Istra II. 10:1. Ilirija—Iioka 11. 11:1. Tekma Mladika—Jadran se ponovi v sobolo ob 17 na Kodeljevem; sodnik Plundner. Izločilna tekma Reka I,—HermtiS se določi za soboto ob 17 na igrišču Ite-ko; sodnik Mahkovee. Izžrebajo se pari za tekmovanje po točkah. Zmagovalci: / kolo: Ilirija—zmagovalec tekme Ileka—Hormes; Primorje—Slavlja; Svoboda—zmagovalce Uikmc Jadrau—Mladika). — //. kolo: Primorje —1; Ilirija—1; Mars—Slaviju. — III. kolo: Slavija—7 i Primorje—Mars; Svoboda—Ilirija. — IV. kolo: Mars—7: Svoboda—Primorje; Slavija—Ilirija. — V. kolo: Mars — 1; Primorje—Ilirija; Slavija—7. — VI. koto: Mars— Ilirija; Primorje—7; Svoboda—t. — VII. kolo: Svoboda—Mars; t—7. — VIII. kolo: Svoboda—Slavija. — Tekmo za utošno darilo: Premaganci: /. kolo; Ljubljana —7, Istra I—Istra II, Pauouija—7. — II. kolo: Ljubljana—7, Istra 1—7, Istra II—Reka II. — lil. kolo: Panoniia— Istra 1. 7—7. Istra II—Ljubljana. — IV. kolo: Panontja—7, Istra I—Reka, Istra II—7. — V. kolo: Reka—'!, Ljubljana—Istra I, Paliotlljn—Istra II. — II. kolo: Istra ti—7. Pnnonija— Roka, Istra 1—7. — VII. kolo: Roka—7, Panonija—Ljubljana. — V111. kolo: Roka—Ljubljana. — Določi se odigranjo prvofca kota za nedeljo, 2. septembru. Igrišče Primorja ob 8.30: Svoboda— 7, sodi g. Pečar, ob 10: Primorje—Slavija, sodi g. Pfundner. — Igrišče Ilirije ua Stadionu ob 8.30: Ljubljana—7, sodi g. Galič, ob 10: Ilirija—7, sodi g. Košar. Igrišče Mladike ua Kodoljovem ob 8.311:. Istra I—Istra II, sodi g. Baje, ob 10: Panonija—7, sodi g. Betetto. — Službujoči odborniki: Primorje g. Jukše, Stadion g. Smordu, Mladika g. Dominik. Opozarjajo sc klubi, da morajo prod tekmo pokazali njihovi igralci krstno liste ali spričovala, kaki drugi dokumenti niso dopustni. Prav lako morajo postaviti po tri reditelje, ki noj so jnvijo službujočemu. Pri tekmah pa morajo imeti starejšega stranskega sodnika. — VZaplo se na znanje izjava ilermesa, dn Je svoje moštvo pravočasno prijavil, pa se jo prijava izgubila. Odredi se mu izločilna tekma z Reko T. Opozarjajo se klubi Mladika. Jadran, Hermes, Roka, dn igrajo v nedeljo, in sicer: zmngova lec tekme ltokn—Hermes z Ilirijo, premagane«- pa z Ljubljano na Stadionu, prvi ob 1(1, drugi ob 8.30. Da lje zmagovalce tekme Jadran—Mladika, v nedeljo oli 8.30 na Priinorju s Svobodo, premaganec pa ob 10 nn Mladiki s Panonijo. — Tajnik. tov. 750 bi., Osj. livarna 145 bi., Impeks 50 den., Trboveljska 70—90. Belgrad. Drž. papirji: 7% invesl. pos. 72 den., agrarji 40—41, vojna škoda 351—352 (352, 350), 12. 355—357 (356), 6% begi. obv. 62-62.75 ((V2.50), 12. 62.75 den., 7% Bler. pos. 57.50- 58.50, 7% pos. Drž. hip. banke 70 bi. — DcInice: Narodna banka 4120 den (4140), Priv. agr. banka 216-216.50 (217, 216.50). Žitni trg; Položaj za pšenico je slejkoprej neizpremenjen in deloma nejasen. Cene so ostale neizpremenjene Nadalje pa je izredno čvrsta koruza, katere cena je danes poskočila (za staro blago na 100), ker je izvoz v Švico prav živahen. Cena se razume za prodajo na nakladalni postaji. Za novo blago kljub začetku obiranja še ne moremo jKivcdati definitivne tendence, ker lio letina prav obilna in bo tudi kakovost zelo dobra. Cene so bile danes v Vojvodini sledeče: pšenica baška 108 -112. banaška 112—117.50, sremska 108—112.50, prekmurska 125 130, rž prekmurska 105—110, banaška 100 112.50, ječmen spomladan ski 67 68kg 115—120. (»S <>o kg 120 125, ozimni 65—66kg 110—115, otrobi debeli 95, drobni 80, •noka 190-210. Stran a ..SL/UVf/iNn.c.i, one di. avgusta 1VJ34. 3tev. 197. JSasznanila Ljubljana 1 Nočno službo imata lekarni: mr. li..Aoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. 1 Pevske in tamburaške vaje v Rokodelskem domu ee bodo zopet rodno vršile. Vse pevce in tamburaše, one. ki so bili že Mani pevskega in tamburaSkega zbora, in one. ki žele letos vstopiti, vab mo. du W oglase v Kokodelakem domu, Komenskcga 12. Prva vaju pevskega zbora bo v torek. 4. septembra, prva vaja tamburaškegu zbora pa nocoj. Obe vaj! se pričneta toč-no ob 20. Maribor m «Mesija«, veličastven Hamllov oratorij, se bo Izvajal 7. septembra i>od vodstvom g. Gašiiorica v unl-onski dvoruni. Sodelovala bodo poleg -Maribora, že pevska društvu iz Celja. Sv. Lenartu iu Ptuja. Kot solati nastopijo gospa Lovšetova in Bos,.« Go obova rz Ljubljane, g. Dnriun - naš rojak - iz Gradca ln g. Nerallč iz Maribora. Z godbo bo vseh sodelujočih do 200 Predprodaja vstopnic sc nahaja na Aleksandrovi eeeti 6 in vsem priporočamo, da si radi velikega zanikanja oskrbijo vstopnico pravočasno. Drugi Itraii St Vid. Ruzstava sadja in sadjarskih potrebščin bo v Domu v St. Vitlu na praznik Rojstva M" Je Device v nedoljo in na semeuji dan, t. }. 8., 0. in 10. septembra. Na praznik in v nedeljo bo tudi predavanje o Badjarstvu. Vabljeni vsi prijatelji sadjal Šolske vesli Na Driavnem osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, Novi trg i-l. se vrši vpisovanje gojen k in hospitaailk dne 1. in II. septembra 1934 ..rt i-?) dopoldne. Na zavodu sc poučujejo sledeče UhnnTir kloffianV čipke šivane čipke beto ta P= vezenje, toledo, file, biserna dela. konteKcionlranje, gobelin in tkanje. Redne gojen k e se sprejemajo po dopolnjenem 14. lotu. Podrobne informacije na zavodu. Smihel pri Novem mestu. V zavodu šolskih sester de Notre Dame je vpisovanje v narodno ta meMjBjko šolo 1 2 in 3. septembru t. 1. Otvoritvena služba božja jc za narodno šolo 3. septembra, za nieScansko šolo pa 10. septembra. Pričetek rednega pouka je nn naiodni šoli 4. septembra, na meščanski šoli pa 11. septembra. - V gospodinjsko šolo se sprejemajo zu-nanie in notranje učenke, ki so dopolnile 16. leto. Prošnji za sprejem jc priložiti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Otvoritvena služba božja bo 1. ok-tobra in nato se prične takoj redni pouk. - rrlvatnt nemški razred se prične 15. septembra, rud v ta inz-red se sprejemajo notrnnje in zunanje učenke. Državna dvorazredna trgovska šola v Celju. Vpisovanje bo v dneh 1., 2. in .1. septembra vsakokrat od 8 do 11 V I. razred se sprejemajo učenci-učcnke, ki so dovršili štiri razrede srednje šole glmu.l/.ljc realke ali realne gimnazije) z nižjim tečajnim izpitom, ali Štiri razrede meščanske šole z zaključnim Izpitom m niso stari nad 17 let. - V 11. razred sc vpisujejo učen-ci-učenke, ki so uspešno dovršili I. razred na lej šoli. fčenci-učenkc, ki so dovršili prvi razred na drugi trgovski srednji šoli, se smejo vpisati, če so dobili /u to odobritev od šolskega ravnateljstva. Učenci-učenke. ki ne prestopajo v šolo neimsrodno iz druge javne šole moralo predložiti uradno nravstveno izpričevalo. Zaključni izpit v septembru sc bo vršil: pismeni od 4. do !) septembra, ustni 12. septembra. Prošnje za za-kliučni izpit je vložiti kolkovane s 5 Din i pn ravnateljstvo do 3. septembra. Šolsko leto se prične 15. septembra s službo božjo v farm cerkvi ob 8 Učenei-nčenke se zberejo v šoli. odkoder oduleje skupno v cerkev. Po opravljeni službi božji se vrnejo zopet v šolo, kjer se jim razglasi urnik in disciplinski predpisi. Dne 16. septembra se prične reden pouk. Vpisovanje V obrtno-nadaljevalno šolo r Mariboru bo od 2 do 16. septembra vsak dan na mestnem načelstvu in sicer ob nedeljah in praznikih od 9 do 11. ob delavnikih pa od 10 do 12. Priglasiti se morajo vsi va-j»nei in vse vajenke, ki se učijo v območju šolskega okoliša tukajšnje šole (mesto, Tez.no. Studenci, Pobrra-ie Košaki). Priiavili se morajo tudi vsi pomočniki in pomočnice, ki še niso dovršili obrtne nadaljevalne, šole ta še niso slari 1R let. S seboj morajo prinesti na vpisovanje zadnje šolsko izpričevalo (izkazi in plačati predpisano vpisnino. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA (7-aČetek ob 201 Sobota, 1. soplemhra ob 1!).:i0: «Slehernik« pred Marijino cerkvijo v Celju. Nedelja, 2. septembra ob 16 in 19.311: «Slehernik« pred Marijino cerkvijo v Celju. — V primeru neucndne-gu vremena bodo vse tri predstave v celjskem Mestnem gledališču. — 1'red prodaja vstopnic v knjigarni »Domovina«. OPERA (Začetek ob 201 Sobota, 1. septembra: «Ples v Savoju-. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Nedelja, 2. septembra: «Poljska kri'. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 3. septembra: Zaprto. Torek, 4. septembra: Zaprto. Sreda, 5. septembra: Simfonični koncert Opernega orkestra v filharmonični dvorani. Četrtek. 6. septembra: Češka vaška svatba Izvaja Xn rodoplsna společnost iz Plzna. Izven. Znižane cene. Petek. 7. septembra: 'Jenufat. Izven. Znižane cene. Sobota, 8. septembra: «Sveti Anton, vseh zaljubljenih patrom. Opereta. Premiera. Izven. Nedeljn, 9. septembra ob 15: «Prodana nevesta«. Sodeluje Narodopisna společnost iz Plzna. Na letnem gledališču v Tivoliju. Izven. Znižane cene. Radio Programi Radio Ljubljana! Petek, 31. avgusta: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 15.011 Cas, plošče 19.00 Misli h kongresu jugosl. obrtništva (Mihelčič) 19.30 Sliko iz naravo (Joža Hertort) 20.00 Plošče 20.15 Prenos iz Zagreba 21.45 Pas, poročila 22.00 Radijski orkester. Sobota 1. septembra: 10.00 Otvoritev velesejmskc jesenske razstave 10.20 Radijski orkester (prenos 7. velesejma) 10.40 Vojaška godba (prenos z velesejma) 12.00 Plošče 12.45 Poročilu 13.00 Cas, plošče 17 30 Specialni koncert 18.30 Plošče 1S.00 Primorska ura (g. Venturini) 19.30 Znnnn.il politični progled (dr. ,lug) 20.00 Itndijskl orkester 21.00 Prenos z velesejma 22.00 Cas, poročila, plošče. Drugi programit PETEK, 31. avgusta: Belgrad: 20.15 Zagreb — Zagreb: 20.15 Baritonski konc. 20.45 lz Shakespearejevega Julija Cezarja 21.15 Zborovski iu tenorski koncert — Dunaj: 18.10 Pesmi iu arije 20.00 Revuu kot cerkvena iniš, veseloigra, Fodor 21.45 Rad. ork. 23.45 Kvartet — Budimpešta: lll.tKl Klav. konc. 20.00 Operni ork. 21.35 Cig. gl. 22.20 Kom. gl. — Milan-Trst: 20.45 Veseloigra — Rim-Bari: 20.45 Naj Vam zaupam!, veseloigra — Praga: 19.10 Vesele pol ure 19.35 Iz gooda v mesto, I »opis vodovoda 'JUH) Holandskn gl. — Brno 19.10 Saksofonskl soli — Bratislava: 19.45 Šramcl — Varšava: 20.12 Ork. iu vok. konc. 22.15 Plesna gl. — Vsa Nemčija: 20.15 Humperdinek, koncert njegovih del. SOBOTA, 1. septembra: Belgrad: 20.00 Predavanje 20.30 Koncert kr. garde — Zagreb: 20.15 Zab. gl. 21.45 Ploščo — Dunaj: 17.411 Ork. konc. 20.05 Pesmi in arije, poje J nI. Patzak 21.15 «Muzikantovsko dekle«, opereta, Jarno — Budimpešta: 20.15 Igra z godbo 22.50 Cig. gl. — Milan-Trst: 20.45 Lakme, opera, Delibes — Rim-Bari: 20.30 Cerkv. konc. — Praga: 19.25 Voj. godba 20.15 Kako lep le božji svet 21.15 Konc. v d-duru op. 77, Brnhms 22.15 Plošče za ples — Bratislava: 19.25 Voj. godba 20.15 Tema, igra — Varšava: 20.00 Clioplnova klav. gl. 20.40 Poljska gl. 21.12 Lahka gl. in pelje 22.10 Plesna gl. — Lipsko: 20.10 Plesni večer — Vratislava: 20.10 Gremo na deželo, slike iz Slezije — Berlin: 20.15 Karneval v Rimu , opereta, Joh. Strauss — Monakovo: 19.00 Saino šlngerjil Jabolka in hruške za prešanje kakor tudi slive za žganje-kuho — kupujem. Plačam najvišje cene. ADALBERT GUSEL — MARIBOR Aleksandrova cesta štev. 39. f strojno litino v kosih, ki se dajo lahko razbiti, takoj kupimo. Ponudbe z navedbo količine na Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana MALI OGLASI V malih oglaalh velja »saka beseda Din 1'—; ienllovanjskl oglati Din 2 —. Najmanjši znesek za malt oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega znaCaJa se računa enokolonska S mm visoka petllno vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov % treba prlloiitl znamko. Ob ppičethu šolskega leta nudi za Vaše hčerkice veliko izbiro klotastih halj v vseh velikostih, kakor tudi vse druge oblačilne potrebščine po zelo nizkih cenah. F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 ilužbodobe Izurjena pletilja dobi stalno zaposlitev s popolno oskrbo v hiši. -Dopise na M. Vrhunc, industrija pletenin, Bled. Objavo Halo! Halo! Od sobote, dne 1. septembra dnevno na razpolago: Prvovrstno sveže svinjsko meso Din 8.— Sveža slanina brez kože . , . Din 11.— Prvovrstna svinjska mast . . . Din 16.— Zaseka, salo........Din 12.— Drobovina (pljučka, jetrca) Din 3 do 5.— Teletina..........Din 6.— Stojnica v bližini Velike kavarne Maribor, Glavni trg. Razpis Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje ponovno ofertalno licitacijo za popravilo mostov in sicer: Zmajskega, Šentpeterskega in Krakov skega mostu v Ljubljani. Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradb, uradu, Nabrežje 20. septembra, do ponedeljka 3. sept, 1.1. do 11 dopoldne. Istotam se dobe tudi vsi razpisni pripomočki. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 30. avgusta 1934. Tuds v naši oodružn ci ! Ljubljana, Miklošičeva cesta s 'paviljoni lahko plačate naročnino ta .Slovenca* >Dooio ljuba« in -Boiioliuba- naročate inserate in dnbitv razne inlormacue — Poslovne ure od ool 8 «iu trai do pol I popoldne m od 2 do 6 oopoldne Zopetna otvoritev mesnice na Gasilski cesti. Goveje meso po 6—8 Din kg. Se priporoča Franc Volkar. Posestva Prodamo posestvo v Spodnji Šiški: glavno poslopje (bivša šola), skladiščno poslopje, garažo, lope, drvarnice vsega 760 m: zazidane ploskve ter ograjeno dvorišče. Primerno za vsak pbrat javni zavod ali stanovanja. Kupnina v prevzemu hipoteke in gotovini. V hranilnih knjižicah 30% več. Konzumno društvo Ljubljana, poštni predal štev. 72. (p) Manjšo hišo kupim v Ljubljani. Plačam v gotovini. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9851. (p) Arondirano posestvo lepo, ca. 90 johov, viso ka lega, srez Gornji grad, zaraščen gozd, z zidano hišo ter 3 zidanimi gospodarskimi poslopji, ko zolcem (8 oken), letoviški kraj — prodam. — Grabnar Ludvik, Motnik Dva dijaka iz boljše obitelji se sprejmeta v prvovrstno oskrbo in vestno nadzorstvo Kopalnica in vrt na razpolago. Nemška konver-zaciia. Mirje, Verstov-škova ul. 27 I. (D) Odličen učenec II. razr. meščanske šole išče poceni stanovanje in hrano; bi poučeval. Na slov v upravi »Slovenca pod št 9857. (D) Dijaka ali dijakinjo Dijakinje sprejmem na dobro hrano in stanovanje. - Maribor, Marijina 24/11. (D) Pouk Strojepisni pouk novi tečaji, od 6 do J48 in od Vi& do 9 zvečer. Šolnina znižana, učna ura 2 Din. — Začetek pouka 3. septembra. Vpisovanje dnevno od 6 dalje. Chri-stofov učni zavod, Domobranska cesta 15. (u) Stanovanja ODDAJO: Opremljeno sobo strogo separiran vhod — oddam. Sv. Petra cesta št. 44/1. (č) MIH NJ ODDAJO; Gostilna najbolj idoča, v sredini mesta, se radi selitve takoj odda v najem. Mari-bor, Rotovški trg 8. (n) Dva lokala prvi za trgovino, drugi za obrtnika ali mlekarno, oddam za 1. september v Streliški ulici, št. 22. (n) Efl^SjiiUUl Gospodinje, gostilne, obrtniki ne zamudite ugodne pri. like! — Radi izpraznitve zaloge, prodaia iz skladišča Stanko Florjančič, železnina. Resljeva cesta št. 3 (pri Zmajskem mostu) po najnižjih cenah. Vhod ▼ skladišče skozi dvorišče. (I) Dobro in poceni se oblečete pri Preskariu, Sv Petra cesta 14. PREMOG DRVA IN Karbo paketi pri Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 Vrtno utico izdelano iz trdega lesa • prodam. Močnikova ulica št. 4,_(1) širile »Slovenca«! Naznanjam cenjenemu občinstvu, da pričnem ria dan 1. septembra t. 1. z obratom menze na Aleksandrovi cesti 5/1 ki jo bom vodila pod naslovom »NOVA KUHINJA« Nudila hom prvovrstno hrano in po izberi jedilnega lista. Sprejemajo se tudi abonenti! Vljudno se priporoča Kmeflf Terezija, strokovna učiteljica kuhe. Bm ■ 11 ^^ nov. prvovrstni izdelek Tovarne I _ II IV BI verig, d. d., v Lescah pri Bledu, H ftj »B | J si lahko ogledate v veletrgovini ® H W HB z železnino in poljedelskimi stroji FRAN STUPICA, Ljubljana, Gosposvetska cesta i in na Velcsejmu, paviljon E 504—511, Poskusna oranja, ki so se vršila po deželi, so pokazala izborne rezultate. sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v upravi Slovenca« pod štev, 9855 (D) Ljudska posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači spreiema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar le pri njei naložen popolnoma varno, ker jamči c.ani poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov 7 vsem svojim premoženjem. Alja Rahmanova: 16 Zakoni v rdečem vihariu Dnevnik ruske lene 10. februarja 1921. Prvo pismo, ki ga mi j'e pisal Otmar po najini poroki, mi je danes prinesla Irina iz knjižnice: »Mrljenka! Ves dan moram prebiti brez Tebe in to me žalosti. V6a moja duša. vse, kar je v meni, je Tebe polno. Knjige, ki so sicer za me tolikega pomena, etoje zdaj na policah kot brezčutne, mrtve stvari, in ko mehanično prebiram naslove, vidijo moje oči povsod le Tebe. Nedojeten svet modrosti in lepote živo govori iz teh knjig; toda danes sem za nje gluh. Ničesar ne veni, ničesar ne razumem, ničesar ne občutim, vidim samo Tvoje oči, ki eo mi življenje in sreča. Davi, ko si mi pripravljala zajulrek, si mislila, da še spim. Ko si vršila svoje gospodinjske posle, fti včasih stopila l< moji postelji in me gledala. Delal sem se kot da spim, zakaj za ni? na svetu ne bi hotel le malce tega izgubiti, kar je sijalo ienske ljubezni in materinske ^krbljivosli iz Tvojih oči. In potem naj, zdrži m tu med knjigami, sam, dočim Ti doma name čakaš in se v mislih pripravljaš, kako me boš obsula z nežnostjo, brigo in ljubeznijo! Alja, veš, kako Te ljubim! Toda še nikoli mordf nisem tega tako globoko doživel kol danes. Alja, neskončno Te ljubim, kot more ljubiti le, kdo- je vse, vse dal in vse, vse prejel! Tvoj Otmar.< 11. februarja 1021. V knjižnic: vrSim takozvano kulturno-prosvel-no delo. »Aleksandra Lvovna, do 8. marca ni i morale napraviti razstavo na temo: »Žena/ mi je ukazal vodja knjižnice. »Predvsem morate sestaviti bibliografijo vseh knjig, ki so v naši knjižnici o tej temi, in jih urediti po oddelkih po podatkih, ki vam jih bom dal, in potem sestaviti besedilo za lepake. Naša umetnica bo naslikala lepake.« Nekaj ur pozneje mi je dal teme: Zgodovina ruske žene, Meščanska žena, Proletarka itd., in zadnjo: Žena bodočnosti. »Kaj naj napišem o ženi bodočnosti?«- sem vprašala. Kaj veni? je odgovoril, kako naj jaz vem, kakšna bo žena v bodočnosti? To morate vedeti vi, ki ste prosvetna delavka!« »Dobro, poskusim pogledati v bodočnost!« sem se zadovoljila. »Toda razvrstitev, ki ste mi jo dali, se mi ne zdi povsem dosledna. Kako naj na pr....« »Tovariše Rahmanov,« mi je segel v besedo, »vi morate vse razumeti, pa ničesar vprašati.- 12. februarja. Danes sem prišla v našo knjižnico, da bi se 7. umetnico razgovorih o lepakih za razstavo. Je še razmeroma prav mlado dekle, hči generala, ki so ga Rdeči ustrelili. Živi v skrajni bedi in je dobesedno oblečena v cape. Krilo je sešito iz vreče za moko in izpod njega se vidijo, kadar se skloni, hlačnice vojaških svitic iz kalikota.. Sram je je, kajpak, in ostaja, če le more, v plašču, ki je razmeroma še najboljši, kar ima. Ueedeva se k oknu za veliko omaro in se za-čneva menili o najini skupni nalogi. »Oh, Aleksandra Lvovna, najtežje je Žena bodočnosti,* je pričela. »Zavjedujušči (vodja urada\ mi je vrnil že šesto risbo, nič mi ni všeč. Narisala sem mu zalo, snažno in prikupno, pa preprosto oblečeno ženo veeelega, v daljavo uprtega pogleda. Zavjedujušči je rohnel. ,Za ženo bodočnosti,' je dejal. ,je mnogo preveč zadovoljna, in kar je glavno, ne kaže prav nikake razredne zavednosti. Kako si sploh mislite ženo bodočnosti?' Odgovorila sem mu: ,Kot bilje, ki združuje svobodno človečnost z ženskostjo.' ,Pojdite se solit 7. vašo ženskostjo,' me je nahrulil, .najbrž še 7. otroci in družino! Nova žena mora gradili državo, prav tako kot mož. Ste razumeli?' Kaj naj torej storim, prosim? Narišem naj ženo, ki se ji bo na prvi pogled videlo, da je bodoča, da gradi državo i ti ima razredno zavednost. No. in vi? Kaj boste napisali o novi ženi?« »Menim, tla ne bo pretežko; treba bo pač vse to povzeti, kar bo označevalo ženo, ki ni žena,« •Vi, povejte to našemu zavjedujuščemu, požrl vas I10 od jeze! Danes sem ga zopet vprašala, kako naj naslikam to ženo. Odgovoril mi je: ,Narišite jo tako, da se ji bo takoj z obraza bralo, da je za vedno rešena kuhinjskih piskrov!' Nisem se mogla zdržati, da ne bi rekla: ,Da, 7, obraza se ji mora brati, da je rešena domače juhe in zato sme uživati ono, ki jo dobivamo v stolovaji (skupno obed-nica) in ki plavajo volovska očesa v njej I' Zavjedujušči je dejal, cla sem še polna buržujskih predsodkov, in mi je pretil z represalijami.« Tako sva se še nekaj časa menili, potem sva se pa ločili, ne da bi prišli do kakega zaključka. Radovedna sem, kako bova medve pri svoji bur-žujski zaostalosti ustvarili Ženo bodočnosti. 13. februarja 1921. Danes mi jc izročil zavjedujušči zlovoljen moj letuk z Rusko boljarko«, na katerega je predsednik N11rObrn7.ii svojeročno /jpi«al: »Delati moramo na to. da ruska žena pozabi, da so sploh kdaj živele boljarke. Namesto tega letaka naj se sestavi letak: .Ruska nevoljnica'. To-varišici Rahmanovi naj se da strog ukor. ker ji nedostaja razredne zavednosti. Dejala sem zavjedujuščemu: »Vidite, tudi z vašo razredno zavednostjo se.zdi, da ni v redu, zlikaj ideja za letak z rusko boljarko je povsem vaša!-. Zavjedujušči se je ugriznil v ustnice, se za lopi 1 v svoje delo in ni izpregovoril nobene besede. Ko sem opazila, da nima namena, da bi se kot predstojnik urada še dalje brigal za mojo opazko, sem ga ostavila in odšla. 15. februarja 1921, V okvim velike razstave o ženi bo še posebna razstava pod naslovom »Komunistična žena«. V to svrho so nam iz Ženotdjela (oddelek za žensko delo) poslali mlado komunistko, ki naj bi organizirala razstavo. Ime ji je Soja Teplouhova in ima komaj 19 let. Naravnost grdo dekle z debelimi napetimi ustnicami, nosom ko kumaro in ves obraz ji je posut z ogrči; vendar je vesela, radoživa in podjetna. Taikoj je začela z menoj daljši razgovor in prvo, kar mi je povedala, je bilo, da je imela že šestkrat umeten splav. Sploh je značilno, da komunistke vedno s ponosom načenjajo to snov, kadar z njimi govorim, in tudi število lakih posegov izvem, ne da bi vprašala. Skoraj imam dojeni, da je lo v njihovih krogih nekako merilo prvenstva; kot so se prej cenili častniki po številu odlikovanj, tako se zdi, da se zdaj komunistke cenijo po številu izpovitkov. »Me novodobne žene,« je rekla med drugim, »ne potrebujemo družine ne zakona. Čemu uaj imam otroka, ko me sploh ni doma. ko sem ves dan in polovico noči zaposlena v uradu in na zborovanjih. Otroci kajpak že morajo biti, toda prevzame naj jih država! Ker pa trenotno še nimamo primernih zavetišč za otroke, nima smisla, da bi rodili otroke. In če imam kako potrebo, že dobim vedno tovariša, ki mi ugodi. Sicer sem pa last države in komunistične stranke!«