LETO II. + 8TEVILKA 1-2 ...........--- JANUAR-FEBRUAR 1963 CENA 20 DIN ^^.jj.jfc^fe-j Občinskg konferenca SZDL v Kamniku Obsežne naloge na podrooju kmetijstva Na občinski komfcrenci SZDL v Kamniku 26. januarja 1963 so zelo temeljito in stvarno obravnavali naloge organizacij SZDL pri razvijanju kmetijstva in gozdarstva v komuni. Konferenci je po- leg 90 delcgatov prisostvoval tuđi ljudski poslancc Tomo Brejc. Iz referata predsednika občinskega oiUmra SZDL Vinka Dobnikarjia ter iz razprave povzemamo neka.j poglavitnih ugotovitev. Za uspešno izvajamje programa nadaljnjega razvaja kmetijstva je zlasti potrebno enotno razlagati in izvajati našo kmetijsko politiko, upo&tevajoč pri tem dane razme- re in specifičnost pogojev, ki na- rckujejo določene oblike dela. Nujno potrebno je, da imajo druž- beno politične organizacije na va- ši, predvsem pa SZDL, ZK in delovne siie vn ostali matenalno tehnični pogoji na zasebnih raz- drobljenih kmečkih gospodarstvih onemoRočajo intenzivno obdelo- vanje in izkoriščainje zemljišč. Takšno stanje terja pospešeno preobrazbo kmetijske proizvod- nje, zlasti na ravninskem področ- ju od Kamnika do Komende. Na tom prcdelu so dani vsi objektiv- Zivahna in stvarna raaprava je veliko pripomogla k uspehu konference LMS jasne perspektive pri svojem delu. Tako je v svojem referatu poudaril predsednik občinskega odbora SZDL Vinko Dobnikar in menii, naj bi konferenca obrav- navala vsa važnejša vprašanja s področja kmetijstva, zlasti pa ti- sta, tai se pojavljaijo kot družbeno politični problemi v sedanjem obdobju razvoja diružbtnih kme- ti jsklh obratov in sploh razvoja socialiističnih odnosov na vasii. V kamniški občiini je od 10.900 hektarov zemljišc 5.277 ha obdelo- valnih povrSin. Zadnji podatki kažejo, da je aktivnih kmetijskih proizvajalcev v občini le še 13%, ki ustvarjajo letno okrog 12 % bruto produkta. Na spremembo sooialmo eko- nomiake strukture prebivalstva v k*mmiikl obćinl močno vpliva roavoj ln«u«trl]«. Pomanjlomje ni pofioji za uvajanje rentabilnej- še speciaiLiziirane in sodobno or- ganizirane družbene kmetijske proizvodnje. ObčinSka organizacija SZDL je v preteklem olbdobju posvetila na- logam v kmetijstvu precejšnjo pozornost. Tako so na posebnem plenumu obeinskega odbora SZDL, k.jer so Bovoriii o kmetijstvu, sprejeli zelo konkretne smernice za hitrejšii razvoj družbene kme- tijske proizvodnje. Predlagali so, naj kmetijski organizaciji Agro- kombinat Ljubljana in kmetijska zadruga pospešeno pridobivata zemljišča za izpopolnitev proiz- vodnega programa. Na to območ- je naj bo usmerjeno težišče Sir- jenja zemljišč, medtem ko naj zemljišča izven tega območja arondirajo do takih enot, ki orno- gočajo moderno in rentabilno pro- izvodnjo, kot npr. v Srednji vaši in v Tunjicah. Osnovna dejavnost za pridobivanje zemlji&č je pred- vsem arondacija, povezana z od- kupom, izven arondacijskih ob- močij pa tudd zakup, proizvodne skupnosti in dolgoroćno proizvod- no sodelovanje ined kmeti in za- drugo. S temi prizadevanji naj bi bila vsklajena tuđi davčna politika, ki naj podpira poilitične priprave za podružabljanje zemljišč. % NALOGE KMETIJSKE ZADRUGE Pomcmbno vlogo pri reševanju nalog v kmetijstvu v kamniški komuni bo še naprej imela kme- tijska zadruga. Ta je že v letu 1!M>2 začela izvajati obsežen pro- gram povećanja lastne proizvod- nje. Sedaj ima zaposlenih na 170 ha kmetijskih povrsin in 32 ha drevesnic in vrtnarij 119 ljudi. Polcg tega pa dela v zadrugi na področju gozdarstva Se 37 deJav- ccv in strokovujakov. Kmetijska zadruga bo za arondacijo v ob- dobju 1962/63 pridobila 316 ha no- vih obdelovalnih povrsin. S tem bo nastala potreba po vkl.fučitvi nove delovne sile. Zato bo po- trebno zaposliti se okrog 35 ljudi. V preteklem letu je kmetijska zadruga izdelala tuđi investicijski program za ureditev plantažnih nasadov v Tunjicah na površini .>(> ha. V letu 1962 so posadili sad- no drevje na kompleksu 22 ha, ostalo pa bodo v letosnjem letu. Na konferenci so poudarili, da je z ureditvijo sadovnjakov v Tunji- cah treba čimprej urediti zemlji- ško pravne odnose med zadrugo in prizadetimi kmeti, skladno z veljavnimi predpisi. Ukrati s pri- dobivanjem zemljišč je bilo nuj- no graditi tuđi nove gospodarske objekte. Lan&ko jesen so zafoli graditi 3 hleve, ki bodo sprejeli bo 100 glav živine in sicer enega v Srednji vaši in 2 v Komendi. S tem bodo povećali kapacitet« hlevskih prostorov, ki so sprejeli doslej 200 glav govejte živine, z dograditvijo pa bodo hlevi spre- jeli ćelo 500 glav živine. Polcg teh investicij pa bo kine- ti.jska zadruga letos začela urejati okrog 100 ha pašnikov na Limov- ski planini, adaptirala bo vec hle- vov, skladišč itd. V krajiem času je predviđen proces podružabljanja kmcti,i5ke proizvodnje na ob«vh ravninskih območjih, na katerih je mogoče razviti sodobno kmetijsko proiz- vodnjo. Te površine predstavljaj«) skupaj okrog 1500 ha. Organi občinskcga ljudskcga odbora in kmetijske organizacije izdelujcjo za kmetijska zemljisča, ki naj bi jih v prihodnje podru- tebili, posebno analiao, ki bo pri- kazala ekonomsko stanje prizade- tih kmečkih gospodarstev. Omo- gočila bo, da bo za vsak primer posebej moć reševati vprašanj« zaposlitve in nadaljnjega življenj- skega obstoja kmečkih proizva- jalccv. Občinski ljudski odbor je že sprejel sklep o formiranju po- sebnega sklada, ki bo urejal ma- terialna vprašanja, nastajajoča u podružabljanjem kmetijskih po- vršin. • GOSPODAR »KN.IE Z GOZDOVI Posebno vprašanje, ki mu bodo morale kmeitijske organizacije v prtihodnje posvetiti vso pozornost je tuđi goispodarjenje z gozdovi. V občiini je okrog 1700 lastnikov gozda, ki imajo 10.600 ha gozdov. Zanimiivi so podatki o razdrobije- nosti gozdnih površiin. Do 1 h* goizda ima kar 893 posestnjkov. Od 2—3 ha 248 zasebnakov itd. V občini je 8.695 gozdnih parcel, od tega do 1 ha 5557. Ti podatki kažejo, da je v sedanjem položaju nemogoče vsako gospodarno izko- riščanje goizdov. Iz zasebnih goz- dov priđe letno okrog 20.000 ku- bikov lesa, kar predstavlja okrog 170 mihjomov dinarjev. Na kon- forenei so ipoudarili, naj bi po- družabljanje gozdne proizvodnje predstavljalo eno poglavitnih na- log kmetijiskih organizacij v pri- hodnjem obdobju. Organizacije SZDL pa naj )bi se v večji meri zavzele za pravilno pojmovanje novih oblik gospodar jenja z goz- dovi. Gozdno gospodarske orga- nizacije bodo morale skrbeti za boljše gospodarjenje v teh go'zdo- vih, za pocenitev proizvodnje, zmanjšainje odpadka, povećanje sterilnosti itd., kar bodo dosegle le s strokovndim izobraževanjem gozdarskega kadira in z uvaja- njem sodobne mehanizacije v go»- darstvu. # POENOSTAVITI JE TREBA ADMINISTRATIVNE POSTOPKE Med problemi, ki zavirajo uspešno izvajanje nalog v kmetij- stvu, no na konferenci opozorili /lasti na dolgotrajne bančne in zemljiško-knjižne postopke pri odkupu zemljišč. Predlagali so, naj bi v korist kmletijske organi- zacije kot zasebnega proizvajalca te postopke čimprej poenostavili. Posebne pozornosti v nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini ter- jajo tuđi krajevni zadružni sveti, ki se doslej še nišo uveljavili. Organizacije SZDL naj bi ob bliž- njih volitvah v te organe posve- tile vso pozornost njihovi sestavi in usposabljanju za uspešno reše- vanje proizvodnih problemnv. So- di.H> tuđi. da je v kmetijski za- drugi še precejšnja rezerva v no- tranji organizaciji dela. Ta naj bi se izholjšala z i/popoln.jeva- njem sistema ekonomskih enot in boljso delitvijo dela. (Kontc na 2. »trasi) ^MIHillllll GLASILO S0C1ALISTIČNE ZVEZE DE L 0 VNE G A LJUDSTVA 0 BĆ I N E K A M N I K KAMNISKI OBCAN S seminarja za predseđnike sindikalnih pođružnic kamniške in domžalske občine Korišten delovni dogovor V preteklem teđnu 90 se na Kopiščih zbrali na đvođnevnem se- minarju predsedniki sindikalnih pođružnic kamniške in domžalske občine. Obravnavali so najbolj aktualna vprašanja o delu sindika- tov v đelovnih kolektivih. Zlasti so poudarili probleme decentrali- zacije samoupravljanja, priprave za izdelavo statutov đelovnih or- ganizacij, problematike socialnega zavarovanja v đelovnih kolek- tivih in vprašanja uveljavljanja sindikalnih pođružnic v podjetjih. Razprava o problemih, ki sprem- Ijajo proces decentralizacije po- slovanja in samoupravljanja, je pokazala, da v marsikaterem ko- lektivu še nišo dovolj proučili po- gojev in možnosti za hitrejše uve- ljavljanje samoupravnih organov v ekonomskih enotah. Tam, kjer so ekonomske enote že ustanovili, imajo samoupravni organi v njih se vedno le neke splosne pravice in še ne odločajo v celoti o de- litvi dohodka in osebnih dohod- kov v okviru svojih obratov. V podjetju »Induplati« pravijo, da je zanimanje proizvajalcev za de- lo samoupravnih organov v eko- nomskih enotah zelo veliko. Sveti ekonomskih enot se vsak mesec sestanejo in obravnavajo pogla- vitne proizvodne probleme. V podjetju Vata menijo, da je 10 ekonomskih enot preveč, ter bo treba njihov položaj še proučiti. Zlasti pa bo treba razčistiti od- nose med posameznimi ekonom- skimi enotamd, ki ne temelje na realni oceni gospodarjenja v do- ločeni enoti. Zato se osebni do- hodki na podobnih đelovnih me- stih v posameznih enotah med se- boj zelo razlikuj ejo. V Papirnici Količevo so že pred letom dni ustanovili 6 ekonom- skih enot. Vendar dohodek v teh enotah še vedno poskusno obra- čunavajo, in še ne izplačujejo osebnih dohodkov na osnovi teh izračunov, ker menijo, da morajo prej naj ti točna merila in poka- zatelje. Ugotovili so tuđi, da so Obsdne naloge na področjn kmolijvlia (Nadaljevanje s 1. strani) Posebno pozornost bodo morali đružbeni organi v komuni in kmetijske organizacije posvetiti zboljšanju standarda kmetijskih delavcev. Prav tako bo treba z občinskim družbenim planom in proračunom zagotoviti večja sred- stva za uspešen nadaljnji razvoj kmetijstva. # KOLEKTIVNA ODGOVOR- NOST ZA RAZVOJ KMETIJ- STVA V OBCINI Ljudski poslanec Tomo Brejc je zelo pozitivno ocenil stvarno razpravo na konferenci in pouda- ril kolektivno odgovornost Socia- listične zveze in ostalih družbeno političnih činiteljev v komuni za uspešen rarvoj kmetijstva. Dejal a. da je izredno pomembno, pra- vilno prikazati našo kmetijsko po- litiko kmečkemu proizvajalcu na vaši. Zato je potrebno čimveč po- jasnjevati. To naj bo ena pogla- vi'nih nalog krajevnih organiza- oij SZDL v prlhodinje. ekonomske enote došlej zelo jas- no opozorile na vse slabosti v proizvodnem postopku, zlasti pa na pomanjkanje merilnih naprav in instrumentov. Tuđi v »Titanu« so prvotno šte- vilo ekonomskih enot precej zmanjšali. Sodijo, da se gospo- darjenje v ekonomskih enotah, dokler nimajo točnih normativov, ne more uveljaviti. Pravijo. da sedaj še niti tega ne vedo, koliko vode porabi posamezna ekonom- ska enota. Do>sedanje delo deiav- skih svetov v ekonomskih enotah v »-Titanu« kaže, da so delavski sveti došle j d os tik rat le kritizi- rali posamezne slabosti, vendar pa stvarnih predlogov, da bi jih odpravili, še ni dovolj. Zelo zanimiv je bil tudl razgo- vor o pripravah za izdelavo sta- tutov đelovnih organizacij. Ude- leženci seminarja so se tuđi do- govorili za konkretne naloge, za katere se bodo morale zavzeti sindikalne podružnice v đelovnih kolektivih. Predvsem bo potreb- no čimprej ustanoviti pri delav- skih svetih posebne komisije, ki bodo pregledale dosedanje pravil- nike in ostale dokumente notra- nje zakonodaje, kaj dejansko upo- rabi jajo itd. Zelo jasno bo treba postaviti smernice, kaj kolektiv želi i meti od statuta. Ob tem so poudarili, naj bi v kolektivih ne čakaili na sprejem zvezne in re- publiške ustave, pač pa začeli ta- koj z analizo sedamjega stanja. V nokaterih đelovnih kolektivih kamniške in domžalske občine so že imenovali v ta namen posebne komisije. Tako te komisije že ob- stajajo v Vati na Viru, v Mlino- stroju v Domžalah, v Stolu na Duplici in drugod. Glede vsebine statutov so ude- leženci seminarja meniii, naj bi le-ti čim podrobineje obdelall no- tranjo organizacijo, način delitve po delu, pogoje za decentralizaci- jo samoupravljanja itd. Zlasti bo treba v statutih mo-čneje pouda- riti vlogo samoupravnih organov v ekonomskih enotah. Poseben kompleks vprašanj, ki jdh bo vse- boval statut delovne organizacije, so delo-vna razmerja, za katera se bo potrebno odločiti, ali jih bodo v celoti obdelali v statutu ali v posebnom pravilniku. Podiročju socialnega in zdrav- stvenega zavarovanja so po ugo- tovitvah udeležencev seminarja v zadnjem času kamniški in dom- žalski delovni kolektivi posvetili precejšnjo pozornost. Samouprav- ni organi, sindikalne podružnice in delovni kolektivi razpravljajo o strošikih, ki so jih v preteklem letu imeli zaradi bolezenskih in drugih izostankov z dela. Samo v kamndski občdni je bilo v pre- teklem letu izplačandh za nado- mestila okrog 70 milijonov dinar- jev, izdatki socialnega zavarova- nja pa so bili večji za 19 % kot v letu 1961. Delovni kolektivi bo- do, kot kaže, morali še temeljiteje analizirati vzroke, zaradi katerih je lani izpadlo iz proizvodnje okrog 71. tisoč đelovnih dni. G-lede vpra&anja, kateri kolek- tivi naj plačujejo nadomestila za bolniške dopuste do 7 dnd, se je skupščina Komunalne skupmosti socialnega zavaravanja odločila, naj bi bili to kolektivi z mianj kot 50 zaposlenim. Izjemo naj bi tvoril le Zavod za usposabljanje iinvalidne mladine in nekateri ostali kolektivi, pri katerih bodo analize pokazale, da bodiisi za- radi sestava kolekitiva, bodisi za- radi drugih okolnosti, ne bodo zmogli velikih strošikov, ki bodo nastali s plači li nadomestil do 30 dni. V razpravi so tuđi opozorili na, težnjo, kd se pojavi ja v ekonom- skih enotah nekaterih kolektivov, da bi na breme socialnega zava- rovanja reševali problem odvišne delovne sile. Tako so, npr. v Vati na Viru v nekaterih ekonomskih enotah ugotovili, da se jim sklad osobnih dohodkov nič ne spreme- ni, čeprav je večje število članov kolektiva na bolniškem dopustu. Proti tafcim, tendencam se bodo morali sindikati v đelovnih kolek- tivih v prihodnjem obdobju še posebno1 boriti, Stevilna vprašanja z razlicnih področij dela sindikalnih pođruž- nic v deluvnih kolektivih. ki so Predsedniki kamniSkih in domžalskih sindikalnih pođružnic so tudl v odmorili na seminarjih izmenjavali delovne izkuSnje Naraščajoči bolezenski izostan- ki in hkrati novi predpdsd o pla- čevanju nadomestil bodo delovne kolektive prisilili, da se bodo še bolj zavzeli, da bi odpravili vzro- ke, katerih posledica so vsako le- to večji stroški. V đelovnih kolek- tivih nokaterih podjetij so se že odločili za uvedbo laične bolniške kontrole, saj so ugotovili, da bol- nlški stalež, zlasti v času sezon- skih kmečkih del, zelo poraste. jih obravnavali na seminarjih, so pokazala, da so taki razgovori za uspešno delo sindikalnih vodstev nujno po-trebni. Zato sta se sin- dikalna sveta kamniške in dom- žalske občine odločila, da bosta v sodelovanju z oboma delavski- ma univerzama taksne razgovore še večkrat organizirala. Na vsa- kem takem razgovoru bodo obrav- navali nekaj majbolj aktualnih vprašanj. Prva mladinska tribuna v Kamniku Mladina o občinskem statutu V okviru Mladinske tribune je občinski komite LMS organiziral prvo jasno razpravo o osnutku občinskega statuta. Razgovora, ki ga je vodil pređsednik občine France Vidervol, se je udeležilo okrog 150 mladink in mladincev. V razgovoru so poudarili zlasti probleme v zvezi z družbeno de- javnostjo mladine in vprašanje šolstva. Mladi so med drugim postavili vprašanje, kdo je odgovoren za ustvarjanje pogojev za druibeno aktivnost mladine. Tu so imeli v mislih predvsem prostore, ki jih kamnihka mladina še nima. To vprašanje je perece že več let. Zato mladinci menijo, naj bi o skrbi za materialne pogoje za družbeno življenje mladih občin- ski statut določneje spregovoril. Na sploh so menili, da je treba v osnutku nekatera načelna do- ločila bolj konkretizirati. Posebej so načeli vprašanje fi- nansiranja osnovnega šolstva, problem stipendiranja, ki na) sloni na realnih perspektivnih po- trebah, ne pa na oceni trenutne- ga položaja itd. Ceprav prva mladinska tribuna glede razgovorov še ni bila do- volj razgibana in sproščena, je vendar pokazala na veliko zani- manje mladih za aktualna vpra- šanja v življenju komune. Zato bi bilo prav, če bi mladinska vodstva dajala več predlogov, o katerih vprašanjih naj bi v okviru te tribune še posebno go- vorili. 2 OBISKALi SMO KOLEKTIV »ALPREM« Spodbudni rezultati gospodarjenja Prav je, da spregovorimo tuđi o kolektivlh, kl so sicer majhni, a so s svojimi uspehi pokazali, da znajo gospodariti, predvsem pa, da resno razmlšljajo tuđi o svoji prihodnosti. Med te vseka- kor spada delovni kolektiv mon- tažnega podjetja Alprem. Rezultati gospodarjenja v pre- teklem letu kažejo, da prizadeva- nja tega 100-članskega kolektiva, da bi svojo proizvodnjo čimbolj prilagodil potrebom tržišča, nišo bila zastonj. Plan celotnega do- hodka v 1. 1962 so v Alpremu presegli kar za 25 odstotkov. Pri tem pa velja pripornniti, da je bilo Uevllo zaposlenih lani za 7 odstotkov manjše kot leta 1961. Lani so ustvarili okrog 325 mili- jonov celotnega dohodka. Verjetno bi bili rezultati še boljH, če bi kolektiv bolj enako- merno izpolnjeval proizvodne na- loge v posameznih meseclh leta. Tako pa so v prvem tromesečju ustvarili samo 15 odstotkov, na- mesto četrtine celotnega dohod- ka, doseženega v 1. 1962, v prvem polletju 38 odstotkov, namesto polovice itd. Ti podatki nareku- jejo kolektivu, da bo moral letos krepko zagrabiti ze v začetku le- ta, saj enakomernejša dinamika izpolnjevanja proizvodnih nalog pozitivno vpliva tuđi na osebne dohodke zaposlenih. -~ Kolektiv Alprema si je v pre- teklem letu zelo prizadeval zbolj- šati higiensko-tehnično varstvo pri delu. Pri tem mu je uspelo zmanjšati Uevilo izpadlih delov- nih ur zaradi bolezni in obratnih nesreč od 12.690 v 1. 1961 na 8.864 ali za 21 odstotkov v 1. 1962. Na nedavnem sestanku delovnega ko- lektiva so poudarili pomembnost izvajanja varnostnih ukrepov ka- kor tuđi pomembnost pravilne prehrane delavcev, kl delajo na terenu. Opaziti je namreč, da ne- kateri člani kolektiva premalo skrbijo za svojo prehrano v času, ko so na montažah, in dnevnice največkrat porabijo v druge na- mene. To pa ima lahko precejš- nje posledice za zdravje članov kolektiva. V preteklcm letu so v Alpre- mu vlo&ili za razna okrepčila in za higiensko-tehnično varstvo okrog 1,800.000 dinarjev. Torej ca. 18.000 dinarjev na zaposlenega. V kolektivu so ze razpravljali tuđi o proizvodnih načrtlh za le- tošnje leta. Letošnjl plan proiz- vodnje predvideva za 8 odstotkov večji celotni dohodek, kot so ga dosegli v 1. 1962, oz. kar za 43 od- stotkov večji dohodek, kot so ga planirali lani. Zlasti bodo letos pomembno povećali delez trgo- vinske opreme, ki naj bi dal 43 odstotkov vsega predvidenega ce- lotnega dohodka. Kaže, da bo verjetno treba zaradi velikega povpraHevanja po aluminijasiih konstrukcijah, zlasti pa po trgo- vinski opremi, posamezne ele- mente delati na zalogo. To Se posebno zaradi tega, ker investi- torji običajno postavljajo zelo kratke roke. V Alpremu nameravajo letos posvetiti večjo pozornost razši- ritvi obratov oziroma nabavi mo- dernih strojev in opreme. V ta namen bodo letos vlo&ili preko MLADOST - USTVARJALNOST - SOCIALIZEM VII. KONGRES ZVEZE MLADINE JUGOSLAVIJE OD 23. DO 26. JANUARJA JE BIL V BEOGRA- DU V DOMU SINDIKATOV VII. KONGRES LJUD- SKE MLADINE JUGOSLAVIJE. NA KONGRESU JE SODELOVAL KOT GOST TUĐI PREDSEDNIK OBCINSKEGA KOMITEJA LMS PETER LAVRlC. NAPROSILI SMO GA, DA NAM JE POVEDAL NE- KAJ VTISOV S KONGRESA. Nfl 1 ajgloblji vtis Je napravil namc nedvomno začctck kongresa, ko je v dvorano stopil generalni se- kretar ZKJ Josip Broz-Tito, nakar Je dvorana zabučala od navduše- nja. Predsednlk CK LMJ Tonio Badovinac je pozdravil tovariša Tita in dejal: »Dovolite nii, da v imenu vseh delegatov VII. kon- KffeNa, v imenu milijon&kcga član- stva LMJ, ki je ta hip z nam i, pozdravim plemenitoga borca za socializem, mir in napredek člove- štva, velikega revolucionarja na- še zgodovine in prvoborca v vseh odlocilnih spopadih za novo in napredno, da pozdravim njegovo iskreno ljubezfen do človeka, veli- kansko zaupanjc in razumevanje ustvarjalnih in revolucionarnih sil naše mladini, najpristnejšega učitelja mlađega rodu in najdraž- jega prijatelja — generalnega se- kretarja tov. Josipa Broza-Tita. Drug, enako moćan vtis je na- pravi! namc stik z delegati mTa- dinskih organizacij Evrope, Afri- ke, Azije in Južne Amerike, saj je na kongresu sodelovalo kar 40 Naša mladina se izobražiije Občinski komite Zveze mladine Slovenije Kamnik pripravlja vr- sto seminarjev za mlade akti- viste. Pred nedavnim so pripravili popoldanski seminar za mlade ideologe, sedaj pa imajo semi- nar vsi predsedniki in sekretarji mladinskih aktivov. Seminar je na Kopišču. Seminaristi posluša- jo zelo zanimiva predavanja: o vlogi mladine v današnjem času, sodelovanju mladine s politični- mi in družbenimi organizacij ami, statutu komune, vođenju sestan- kov itd. Predavajo najvidnejši predstavniki naše občine. Deluje tuđi že mladinska poli- tična šola, ki jo obiskuje 25 mla- đincev in mladink; s tem si borno zagotovili nove kadre, ki jih v mladinskih aktivih tako primanj- kuje. Dvakrat mesečno pa je v dvo- rani Delavske univerze tuđi po- pularna Tribuna mladih, ciklus poljudno znanstvenih predavanj. Dvorana je skoraj vedno polna in se za predavanja zanima pred- vsem šolska in tovarniška mla- dina. V povezavi z Delavsko univer- zo pa borno pripravili tuđi solo za življenje po vseh terenskih ak- tivih. -vr delegacij z vsega sveta. Vsi so iz- povedovali vero v boljše življenje zatiranih narodov. Zlasti prisr- čen je bil pozdravni govor pred- stavnikov Konga. Kongres ima za jugoslovansko mladino velik pomen, nie samo, ker je bil manifestacija miru in socializma ter prijateljstva, am- pak tuđi zato, ker je mladina do- bila nove smernice in polet za svoje delo. Nova naloga, katero je dal mla- dini predsednik republike tova- riš Tito, je izgradnja jadranske magistrale vzdolž naše obale, kl bo pomemben prispevek k pove- ćanju turizma. Cesta mora biti zgrajena do leta 1965 in povezana s cesto Bratstva in enotno&ti. Po- leg tega pa jfe kongres nakazi] vrsto novih nalog in smeri, po katerih se mora mladina uspešno uveljavljati, to je na področju izobraževanja, samoupravljanja, društvenega življenja itd. Kongres je potrdil tuđi novo ime, in sicer Zveza mladine Ju- goslavije, kar je tuđi odraz de- janskega stanja. Spremembe so opravili tuđi v statutu, kjer so jasno opredelili mesto mladini in občinskemu komiteju v komuni. 30 mllijonov dinarjev lastnlh sredstev. Delovni uspehi in ugled, kl si ga je delovni kolektiv Alprema V preteklem obdobju prldobll, zlasti na področju proizvodnje trgovinske opreme, so zagotovi- lo, da bo kolektiv v celoti Izpol- i nll proizvodne naloge tuđi v le- tošnjem letu. KAMNISKI OBCAN Mladi ideolog! na seminarju 3 MLADI SO NA SVOJI TRIBUNI PREDLAGALI, NAJ OBCINSKI STATUT POSVETI VECJO SKRB DRUŽBENEMU UVELJAVLJANJU MLADIH, HKRATI PA TUĐI POGO.IEM ZA DRUZBENO ŽIV- LJENJE MLADINE. NA SLIKI: MALA DVORANA V »DOMU« JE VEDNO NABITA DO ZAD- NJEGA KOTlCKA, KADAR JE MLADINSKI PLES # MLADINSKA POLITIČNA ŠOLA V politični soli, ki jo je organi- zirat občinski komite LMS, so na sporedu predavanja iz 17 tem. Predavanja bodo po dvakrat na teden in bodo zaključena sredi maja. Uvodno predavanje je imel profesor filozofske fakultete Boris Mayer o marksističnem po- gledu na svet skozi zgodovino. Politično solo obiskuje 25 sluša- teljev, predavanja pa so v prosto- rih severne osnovne sole. O NAJVEČ JE DOBRIH Na kamniški gimnaziji je ob polletju izdelalo 71 odstotkov učencev, kar je zadovoljiv uspeh. Vseh učencev na gimnaziji je 179. Med njimi je bilo 7 odličnih, 31 prav dobrih, 70 dobrih in 18 za- dostnih. Izdelalo jih je torej 126. Oba četrta razreda sta najboljša. Pred zaključkom polletja so di- jaki opravljali tuđi izpite iz mo- toroznanstva. 9 BREZ IZGUBLJENE TOČKE Na januarskom šahovskem br- zoturnirju je ob udeležbi 12 igralcev zmagal Djordje Vuksa- nović, ki je dobil vseh 11 partij. Sledili so Trebušak 8 %, Pogačar 8, Humar 7, Bukovšek in Kar- ner 6 % itd. OB OBCNEM ZBORU AVTO-MOTO DRUŠTVA KAMNIK ZAVIĐLJIVI USPEH!... Z občnega zbora ZROP v Kamniku Poglavitna naloga: Izobraževanje članov NA REDNEM LETNEM OBČNEM ZBORU OBCINSKE ZVEZE REZERVNIH OFICIRJEV IN PODOFICIRJEV V KAMNIKU SO TEMELJITO PROUČILI DELO V PRETEKLEM LETU IN UGOTOVILI, DA SO LANI STORILI PRECEJŠEN KORAK NA- PREJ. Kot kaže, je res premalo, da o nekaterih društvih pišemo v na- šem listu le ob občnih zborih. Delo nekaterih društev je tako obsežno in plodno, da ga ni moč (Nadaljevanje na 5. strani) V združenju je zdaj včlanjenih 444 rezervnih oficirjev in podofi- cirjev od 564, kolikor jih je na področju kamniške občine. Večji del dejavnosti društva v pretek- lem obdobju je bilo namenjene izobraževanju in usposabljanju ćlanov. V tem času so organizira- li seminar o zaščiti pred atom- skim orožjem, več patrolnih po- hodov in strelsko tekmovanje. Na patrolnih pohodih so se s dela na terenu in da je bilo zato sorazmerno več teorije. Nov program, ki so ga tuđi kamni- ški rezervni oficirji in podoficirji začeli izvajati jeseni lanskega le- ta, predvideva 10 tem, od katerih obravnavajo 4 frontalno, 6 orien- tacijskih pohodov in tehničnih zborov, kakor tuđi predvajanje več strokovnih filmov. Udeleženci zbora so zlasti po- zdravili tuđi testiranje, ki ga bo- K A M N I §K i' O B C A N KOT KAŽE, SE BODO PIONIRJI PROMET- NIKI KMALU SPET PO- JAVILI NA NAŠIH ULICAH Člani ZROP na zadnjem orientacijskem pohodu na Starem gradu svojo udeležbo zlasti izkazali čla- ni iz Tuhinjske doline. V okviru seminarja in ostalih razgovorov pa so članom ZROP prikazali tu- đi 8 strokovnih in poljubno znan- stvenih filmov. V razpravi na občnem zboru so se zlasti zavzeli za praktične oblike in program izobraževanja. Menijo, da je bilo v dosedanjem načinu izobraževanja premalo do izvedli konec letošnjega leta, saj bodo po uspešno predelanem strokovnem programu in uspe- lem testu rezervni oficirji in pod- oficir j i dosegli napredovanje brez predhodnc: vojašfe vaje. Po dosedanjem delu in razpra- vi na občnem zboru sodeć, bo kamniško društvo ZROP ob vse- stranskem sodelovanju članov tu- li vnaprej dosegalo lepe rezultate. 4 Ob občnem zboru Avto-moto društva Kamnik Zavidljivi uspehi (Nadaljevanjr s 4. strani) obdelati v skromnem prispevku o občnem zboru. Med ta društva sodi vsekakor tuđi Avto-moto društvo v Kamniku. Zato si ne delamo utvar, da borno v tem prispevku lahko spoznali vso si- so lani v klubu ustanovili tuđi pionirski odsek, v katerega .je včlanjenib 35 pionirjev. Za poučevanje praktične vož- nje ima društvo na voljo sedaj dva avtomobila Zastava 600 in motorno kolo Panonija 250ccm. Gospodarska dejavnost društva Delovno predsed.Hvo na ob&ncin zboru AXD Kamnik roko dejavnost in uspeho, ki jih je to društvo doseglo pri uspo- sabljanju novih kadrov, v pro- metni vzgoji in na športnem po- lju. O tom so namreč govorili na nedavnem občnem zboru dru- štva. In ne samo o tem, temveč tuđi o bodočih nalogah, ki nišo majhne. Menimo, da mora na nekaj šte- vilk in podatkov o delu društva tale naš prispevek vseeno opo- zoriti. V društvu je sedaj včla- njenih 548 članov, dočim je bilo ob lanskem občnem zboru regi- striranih 316 članov. Torej se je V preteklem letu članstvo dru- štva dvignilo kar za 73,3 odstot- ke. Da bi poživili delo z mladino, se je v preteklem letu kazala tuđi v dograditvi prostorov za lastno mehanično delavnico, kamor so investirali okrog 750.000 dinarjev. Ta delavnic.a je lani v c;lavnem služila popravilu klubs'tth avto- mobilov, in so pri tem prihranili precej sredstev. Letos pa name- ravajo v tej delavnici vsakemu članu AMD Kamnik brezplačno opraviti 2 uri servisnih del. Ne moremo mimo rezultatov na področju usposabljanja vozni- kov amaterjev. Lani so organi- zirali 4 tećaje, ki jih je obisko- valo 193 slušateljev. Poleg tega pa so izvedli 22 predavanj za mo- pediste.. Pri društvu je lani opra- vilo izpit za mopediste 216 ljudi. Siviljski tečaj na Duplici Pred dnevi je bit na Duplici zaključen dvomesečni siviljski te- čaj, ki ga je v sodelovanju s sindikalno podružnico »Stol« Kam- nik organizirala Urnama šivalnih slrojev »Mirna« iz Novega me- sta. Tečaj je obiskovalo 25 žena in deklet, po većini zaposlenih v industriji pohištva Stol. Ob zaključku je večina udeleženk iz- razilo željo, da bi organizirali tfe nadaljevalni tečaj, saj jim bo pridobljeno znanje mnogo koristilo. Počutje novih šivilj-amaterk ob zaključku tečaja pa kaže naša slika Veliko delo so opravili tuđi na področju športne dejavnosti. La- ni so v Kamniku spet izvedli tradicionalno cestno hitrostno prvenstvo, na katerem se je spet izkazal mladi Janko štefe na To- mosu 50 ccm in postal republiški in državni prvak v tej kategoriji za leto 1962. Tuđi ostali tekmovalci, čeprav začetniki, so pokazali sadove svo- jih prizadevanj. Mina Zavri je v kategoriji motorjev 175 cem zase- del 5. mesto v republiškem me- rilu. Omeniti velja še lov na lisico, ki so jo organizirali v okviru društva. Letos nameravajo poleg teh dveh tekmovanj organizirati fte ocenjevalno vožnjo. Na občnem zboru so poleg skr- bi za vzgojo novih šoferjev?ama- terjev poudarili tuđi većjo skrb za splošno prometno vzgojo pr»- bivalcev občine, zlasti pa mla- dine. V ta namen bodo letos spet uvedli sodelovanje pionirjev-pro- metnikov pri urejanju prometa v Kamniku. F.S. naših otrok Praznovanje novoletne jelke je že za nami. zdaj so otroci zaposleni s sankanjem, smučanjem in podobnimi radostmi, vendar jim je praznovanje se ostalo v prijelnem spominu. Zveza prija- teljev mladine je ob sodelovanju z DPM pripravila otrokom bogat, kulturni spored. Sindikalne organizacije pa so jih obdarovale po kolektivih. V naši občini je bilo kar 9 predstav lutkovne igrice, ki jo je pripravilo Mestno lutkovno gledališče iz Ljubljane. Otroci iz Kamnika in bližnje okolice pa so dva dni zapored polnili dvorano kina »DOM« do zadnjega kotička ter si v šestih predsta- vah ogledali pravljično baletno igrico »Punčka in pajac«, ki jo je z domačo baletno skupino rani nad Kavarno. Na vsaki soli v občini so poleg tega pripravili še interno novoletno jelko s programom in čajanko, za kate- ro je ZPM nabavila dovolj pe- civa. Med najbolj prisrčnimi pa je vsekakor novoletna jelka v na- šem Vrtcu, ki s svojim prisrć- nim sporedom pritegne vedno tu- đi dovolj star.šev. Tuđi praznova- nje v Zavodu za invalidno mla- Prizor iz baletne iftrico »Punčka in pajac«, ki jo je z lepim uspehom izvedla baletna skupina, Glasbenc Sole v okviru priredi tov Novoletne jelke uspešno pripravila tov. Milica Buh, članica Slovenskega narod- nega gledališča iz Ljubljane. Za prijeten uvod in odmore pa je poskrbela Glasbena šola s pevčki- cicibani in skupino harmonikar- jev. Drugi dan so pa ti otroci gledali igrico »Cenćek in Dedek Mraz«, ki so jim jo zelo dobro zaigrali učenci I. osemletke, v re- žiji prof. Vidmarjeve, sceno pa je postavil prof. Aladin Lane. Obe igrici sta zahtevali mnogo truda in požrtvovalnosti, za kar gre sodelujočim vse priznanje. Naj- mlajši pa so si še lahko ogle- dali kino predstave risank v dvo- đino ima svojo specifično pri- srčnost. ZPM je letos posvetila precej pozornosti dejstvu, da bi vse na- še večje gospodarske organizaci- je prevzele patronate nad posa- meznimi pionirskimi odredi v vsej občini. Večina delovnih ko- lektivov je pravilno dojela smi- sel te povezave s šolami ter so nekatere gospodarske organizaci- je že za Novoletno jelko obdaro- vale pionirske odrede s praktič- nimi kolektivnimi darili, druge pa so obljubile, da bodo to sto- rile v letu 1963. (Konec na 9. strani) KAMNlSKI O6SAN 5 (točni /bor nogomelnega kluba hamnih Spomladi bodo zaceii gradili garderobo ofocinski .ljudski odbor lotos že za- ftotovil' sredstva v svojem prora- čunu za te namcno, kaže, da se bodo pogoji za naslednji razvoj kamniškega nogomet«! kmalu zboljšali Nogometaši ludi monijo, Ko so se kamniš'kj nogometaši minulo nedeljo pofiovarjali o svo- jom delu v pretcklem letu, nišo mogli mimo ugotovitve, da se je disciplina igralccv lani zelo. iz- boJjšala. Lotos, prvič po nekaj lc- tih, na občnem zboru nišo govo- rili o izgniediih, o. nedisciplini in prekrš'kih igralcev, doćim je bilo to prej&rija leta glavna tema obč- nih zborov. Da so na tem pod- ručju lotos uspeli, grc pred vsem hvala igraleem kot tuđi funkcio- narjem kluba, ki so uvideli, da discipline v klubu ne mojre re- ševati nckdo izven kluba, pač pa jo lahko zboljSajo samo član i. Prav gotovo take oblike kolektiv- noga priznanja, ikot smo jim bili priča na k.tošnjem občnem zboru, zelo vzpodbudno vplivajo na zbaljšanje odnosov in disciplino v klubu. Igralci prvega moštva in mladinci so namreč kar na obč- nem zboru izbra li izmed sebe tri ruijboljšc in najbolj disciplinirane kolege ter jih nagradili s skrom- m'rrii knjižnimi nagradami. Nogometaši Kanrnika. "so se v jesenski tekmovalni sezoni na iestvici nogometne pod/.veze Ljub- ljana povzpeli preoe.i visoko. Mla- din ci so v jesemskem delu tekmo- vanja zasedli drugo mesto. Izgu- bili so le eno tekmo. Pri mlađi n- cih se je najbolj odlikoval Stevo Irt, ki je kar 27-krat potresel na- sprotnikovo mrezo. Lotos, i majo člani NK Kamnik polc-g tekmovanj še precejšnjo na- logo. Spomladi namreč namerava- jo zgraditi garderobe in sanitar- ne prostore na stadionu v Meki- njah. NK Kamnik je bil doslej v ljubljanski nogometni podzvezi edini klub. ki ni imel mikakršnih prostu:'iv za garderobe;. Kor je da l)i se moral ćimpi:c.j zboTjrikiU ludi odnos obč'inske /.veze za he- lesno vzgojO' do nogomotnega klu- ba, saj lani tega sodeJovanj.'i kljub . prizadcvanjti nngometašov sploti ni biilo. I?j.'/prava na obfnem /boru ,ye. š<" marsika.j osvcllil; KAMNISKI OBČAN w) O PROMETU V TE.I STEVILKI NAŠEGA LISTA PODAJAMO PREGLED PRO- METNIH NESREČ, KI SO SE ZGODILE NA OBMOČ.JU OBOINE KAMNIK V LETU 1962. POLEG TEGA DAJEMO TUĐI NEKAJ PRAKTIČNIH NASVETOV VOZNIKOM MOTORNIH VOZIL IN ŽELIMO, DA SE PO NJIH RAVNAJO. PROMETNE NESREĆE V LETU 1962 NA OBMOĆJU OBĆINE KAMNIK Na našem območju se je v nesreč. tem času pripetilo 96 prometnih Prometne nesreće so se prip etile zaradi: 1. neprevidnosti 36^ 2. vinjenosti 14 3. prevelike hitrosti 5 4. neupoštevanja stanja ceste 5 5. izsiljevanja prednosti 4 6. tehničnih okvar 4 7. neupoštevanja prometnih znakov 3 8. vožnje po levi strani 3 0. neizku.šenosti 3 10. vožnje brez luči 2 11. splašenje živine 2 12. vinjenost in neupošteva- nja ceste 2 13. velike hitrosti in neupo- števanja stanja ceste 2 14. neznanih vzrokov 2 15. brez vozniškega dovoljenja i 16. velike hitrosti in neprevidnosti \ 17. neprevidnosti in neupošte- vanja ceste i 18. neprevidnosti in neizkušenosti i 19. vinjenosti in neprevidnosti 20. brez vozniškega dovolje- nja in neizkušenosti 21. brez vozniškega dovolje- nja in prevelike hitrosti 22. vinjenosti in brez vozniškega dovoljenja 23. vinjenosti in neupošteva- nja prometnih znakov Skupaj . . . 1. vozniki osebnih avtomobilov 2. mopedisti 3. kolesarji 4. motoristi 5. otroci 6. vozniki tovornin avtomobilov 7. vozniki vprežnih vozil 8. pešci 9. ostali vozniki 10. živali 11. traktoristi 12. tank Skupaj . . ■ 1 1 1 1 1 96 37 14 10 9 7 5 5 3 2 2 1 1 96 Pri 96 prometnih nesrećah je bilo 39 poškodovanih oseb, od ', teh 23 laže in 16 teže, poleg tega pa je bilo 4 434 000 dinarjev 'l materialne škode. Ugotovitev, da v letu 1962 prometne nesreće '< nišo terjale smrtne žrtve med udeleženci prometa, je razveseljiva * toda ni razveseljiv podatek, da se je materialna škoda dvignila kar za 1,803.000 dinarjev. To kaže, da so bile v preteklem letu | \ prometne nesreće težje in da je bilo teže poškodovanih več mo- li tornih vozil kot pa v letu 1961. Najveć nesreč je bilo v mestu Kamnik z bližnjo okolico, na drugem mestu je Duplica, na tretjem Šmarca, na četrtem Stranje, Stahovica in Kamniška Bistrica, nato pa ostali kraji. Ti podatki nam tuđi kažejo, da je število prometnih nesreč manj.še za 29 kot v letu 1961, kar je prav gotovo zasluga komisije za varnost prometa pri ObLO Kamnik, AMD Kamnik in drugih organov, ki so si prizadevali, da bi zboljšali varnost prometa. K zboljšanju varnosti v prometu je tuđi prispeval obćinski odio'k ()■ ureditvi prometa na obmoi'ju obćinc in mosta Kamnik, kateremu so se občani že precej prilagodili. NEKAJ PRAKTIČNIH NASVETOV ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL Kdor vozi motorno vozilo, n a j goji lastnosti, ki jih voznik potrebuje: 1. previdnost 2. lepo vedenje 3. veščina 4. nadzor nad seboj 5. treznost Ne tvega.jte nikoli, ker boste nosili posledice samo vi sami! Pazite, zlasti kadar vozite skozi naselje! Bodite pripravljeni, da preprečite vsako nevarnost! Držite z obema rokama krmilo vozila, ražen kolikor morate ukrepati pri upravljanju! Pazite že od daleč na vse, kar se godi pred vami in prav tako opazujte obe strani ceste! Pazite na vse prometne znake in tuđi nevarnosti, ki nišo označene! Zavedajte se, da se stanje ceste lahko nenadoma spre- meni! Bodite pripravljeni, da to pravočasno opazite, zlasti pa bodite previdni, će površina eeste ni ravna ali sveže nasuta, će je vlažna, mastna, poledenela, zglajena, pokrita z odpadlim listjem, ali sploh, kadar je spolzka. Mislite vedno na to, kaj bi se lahko zgodilo. Predvidevajte, da tuđi drugi lahko v trenutku narede kako nerodnost. Pustite vedno določeno razdaljo med vami in vozilom pred vami, ki bi se moglo nenadoma ustaviti. Prav tako opazujte tuđi vozilo, ki je za vami. Lepo se vedite, zlasti do starčkov in nebogljenih! Spuščajte pešce pri označenih prehodih! Olajšajte prehod tištim, ki vas žele prehiteti! Kadar prehitevate, se vračajte v rahlem loku in ne oštro v desno stran ceste pred vozilo, ki ste ga prehiteli! Označite vašo namero razločno, po možnosti se ne ustavljajte nenadoma! Ne vozite nikoli tako, da uporabljate neprenehoma zvočni znak. Skrbite, da se boste ćimbolj izpolnili v tehniki vožnje! Po- glejte, kako vaše vozilo odgovori na hitro zaviranje ali pospešeno hitrost! To vam bo prišlo prav, če boste v nevarnosti. Naučite se, da boste gospodar vašemu vozilu tuđi v trenutku, ko ga bo za- neslo! Hitro zaviranje ali pospešena hitrost često povzroća, da vozilo zanese. Obvladajte svoje živce, da boste ob vsaki priložnosti ostali popolnoma mirni. Ne pustite, da bi vas drugi udeleženci v pro- metu izzvali. Če je drug avtomobilist, nepotrpežljiv ali nevljuden, ni treba, da ste tuđi vi. Ne bodite nepotrpežljivi. Ne poskušajte prehiteti drugo vozilo samo zato, ker je storilo to tuđi ono! Alkohol cesto povzroči prometne nesreće. Tuđi v majhnih količinah alkohol vpliva na reflekse in na voznikovo sposobnost. Strogo se držite naslednjega pravila: ČE VOZIM, NE PI.I; ČE SI PIL, NE VOZI! *-«fc^^'»^^'^-»^--»-- 6 Zakaj šport v Kamniku stagnira? Kamniku prav gotovo manjka živahnosti in sploh zabavnega živ- ljenja. Precej je temu krivo tuđi upadanje kvalitetnega Sporta. Se pred nekaj leti je Kamnik precej potnenil v športnem življenju. Se- daj pa ni prav nobena športna panoga na kakšni posebni kvali- tetni visini. Kaj je temu vzrok? Nekaj je prav gotovo na tem, da smo pred leti pozabili na mladino. Tako je sedaj v Kamniku veliko mladine obeh spolov, ki se ne ukvarja z nobenim Sportom, am- pak se sprehaja po mestu in kar- ta v kavarnah. Ti mladi ljudje ne vedo, kako slabo uslugo delajo sa- mi sebi, saj je Sport potreben še posebno mlađemu človeku. Ce bi pritegnili te ljudi v vrste šport- nikov, ne bi bilo takega pomanj- kanja tekmovalcev. Druga slaba stran je pomanjka- nje funkcionarjev. Res da je to nehvaležen posel, vendar mislim, da bi tu pomagal in sodeloval marsikateri starejši športnik ali pa prijatelj športa. Nišo redki pri- meri, da dva ali trije funkcionarji ali ćelo tekmovalci sami vodijo klub. Zaradi tega nujno trpi kva- liteta te športne dejavnosti. To- rej, Kamničani, pomagajte športu in sodelujte v sportnih organiza- cijah, saj se boste zabavali pri sportnih tekmovanjih tuđi sami! Rešitev za aktivnejše športno udejstvovanje bi bila prav gotovo ustanovitev lig v naši občini med delovnimi kolektivi. Te bi bile po- ceni, zajele bi veliko število šport- nikov in za rekreacijo delovnega človeka bi bilo v mnogočem po- skrbljeno. Sedaj so športna tefc- movanja le enkrat na leto ob raz- nih praznikih. Tekmovanja so za- nimiva in igralcev je veliko. Za ta tekmovanja bi morala poskr- beti predvsem Občinska zveza za telesno vzgojo, saj je to njena na- loga. Do sedaj pa je bila ta zelo pasivna v tem pogledu. Potrebno bi bilo tuđi sodelovanje s klubi in ti bi tako mogli dobiti igralce /,a svoja moštva. Mislim, da so dani vsi pogoji, da se jeseni osnu- jeta nogometna in odbojkarska liga med kolektivi. Prav ti dve športni organizaciji najbolj vabi- ta igralce in v kolektivih je prav za te (poleg smučanja) največje zanimanje. Da je temu res tako, pritrdijo lahko vsi tišti, kl so si ogledali turnirje med tovarnami. Upam, da ta predlog ne bo naletel na gluha ušesa pri Občinski zve- zi za telesno vgojo. Zdi se mi, da v tovarnah ne bi bilo nasproto- vanj. Prav tako bi pozimi lahko vsako podjetje organiziralo eno tekmovanje na Veliki planini, saj i majo tam počitniške domove. Za- Obračun dela kamniških strelcev Letos novo strelišče Na nedeljskem občnem zboru Občinsfcega strelskega odbora v Kamniku so najmočneje poudarili aktivnost posameznih strelskih družin in pogoje za nadaljnji raz- voj strelskega športa v občini. Medi najbolj delovnimi strel- skimi družinami, ki jih je v kam- niški občini 6, so> bile SD podjetja Kamnilk, »-Stol« in ^Dominik Mla- kar« (Titan). Prvi dve družini so- dclujeta tuđi v okrajnem ligaškem tckmovanju. Poleg tega pa sta pripravili več samostojnih strel- skih tekmovanj. Nekatere druži- ne, kot SD »Stol«, pa so- posvetile dol svoje aktivnosti tuđi pionir- jem po šolah. Poleg navedenih tren družin pa velja omeniiti še strelsko družino v Kornendi. Ker nišo dobili notoene finančne po- moći, so komendsfci strelci s svo- jim denarjern podprli organiza- cijo tekmovanj in udeležbo na strelskih tekmovanjih v občini in izven nje. Strelci kamriiške občine so se lani udeležili oziroma sa.mi orga- nizirali 67 tekmovanj in pri tem pogosto posegli med prva mesta. Med največje uspehe lahko šteje- jo prvo mesto v B skupini na tek- movanju slovenskih mest z MK puško in tretje mesto na republi- nimanje za šport je živo v vseh kolektivih, vendar ni nikogar, ki bi stvari vzel v roke. Vse pogoje za še lepSi napredek imajo strelci, ki jih je dovolj povsod. Ti so naj- brž tuđi najbolj aktivni. Lahko bi pa znova oživela tuđi šah in na- mizni tenis, saj je bilo prejšnja leta v teh dveh panogah več ži- vahnosti. Sport prodira vse bolj v šoile. Poleg drugih sportnih panog pa bi bilo na šolah treba oživiti še smučanje, saj je zanj največ zani- manja. Sodelovanje s smučarskim klubom in Partizanom bi pomaga- lo šolam in če snega ni v dolini, bi organizirali tečaje kot pred leti na Veliki planini. Res da je to drago, vendar bi šolarji tuđi sami nekaj pri spe val i. To je nekaj misli za dvig mno- žičnosti v športnem življenju, ki je osnova za kvaliteto. V Kamni- ku je v klubih prav gotovo pri treniranju premalo resnosti in vo- lje. V začetku so treningi dobro obiskani, potem pa vedno slabše. Zato ni čudno, če ni kvalitete. Domaćih trenerjev v Kamniku ni, ali pa jih je zelo malo. Za to so krivi predvsem klubi, saj bi lahko poslali na tečaje svoje člane, ven- dar pošljejo take, ki so jim tečaj i bolj dopust kot pa tisto, kar bi morali biti. Značilen primer po- manjkanja trenerjev najdemo pri nogometaših. Dober jim ni noben tuj trener, domaćega pa ni. V zadnjem času je med mla- dino veliko zanimanje za rokomet in namizni tenis. Prva sekcija je pri TVD Partizanu; vendar tuđi ta životari, drugo pa so ustano- vili sele pred kratkfim pri TVD Partizan v Mekinjah. Rokometaži so trenirali redno vso sezono. Ko pa bi morali odigrati povraitno tekmo, je žanje zmanjkalo denar- ja. Razumljivo, da nihee ne tre- nira za to, da bi zapravljal čas. Ce se to stanje ne popravi, bo roko- met zamrl, čeprav bi se lahko lepo razvil, saj so igrallci pokazali voljo. Upam, da bodo ti predlogi po- magali kamniškim športnikom na pot v čaše, ko bo športno življe- nje veliko bolj živahno kot sedaj in pa seveda tuđi bolj kvalitetno. S. M. Strelci so imeli lani 67 tekmovanj: Prizor z rcpubliškega strel- skega prvenstva lesnih delavcev Slovenije na Duplici Predsednik občin&kega strelskega odbora tov, Bcrtoncelj poroca o delovnih uspetalh v zadnjem letu Skem prvenstvu s pištolo »Dru- lov". Trije tekmovalci pa so so- delovali tuđi na republiškem pr- venstvu za zlato puščico, od teh se je Peter BertonceJj uvrsti! med udeležence državnega prvenstva za zlato puščico. Ko so govorili o ligaškem tek- movanju, so predlagali, da bi bilo potrebno izmenjavati Vtaj sodni- ke, ker je sedanji naćin tekmo- vanja nezanimiv in dopušča mož- nost potvarjanja dejanskih rezul- tatov. PredJagali so tuđi, da bi letos organizirali čimveč tekmo- vanj v občini. Večjo aktivnost bo kamniškim strelcem omogočilo tuđi novo strelišče za MK puško, ki ga bodo predvidoma dogradili do obeinsicesa praznika. KAM NISKI OBCAN 7 Smučarji so imeli občni zbor Pred novo sezono so smučarji na svojem občnem zboru pregle- dali svoje dosedanje delo in si pripravili program za to sezono. V zadnjih letih je bilo o smučar- jih malo slišati, saj marsikdo niti ne ve, da smučarski klub obs'aja. Vzrok temu je, da so nekateri starejši tekmovalci prenehali tek- movati, žal pa nišo pomagali vo- diti kluba mlajšim. životarili so le skakalci, ki pa so sedaj kvali- tetno najboljši in tuđi najbolj organizirani. Sedaj ima smučar- ski klub preko 100 članov. Ko so smućarji pregledovali svoje dosedanje delo, so ugoto- vili, da so bili delavni edinole skakalci. Ti so si s prostovolj- nim delom sami uredili že razpa- dajoči skakalnici. Udeležili so se već tekmovanj in dosegli prav na slovenskem prvenstvu v Kranj- ski gori in državnem v Delnicah lepe uspehe, saj so se povsod uvrstili med najboljših petnajst mladincev. Letos so trenirali na skakalnici iz umetne mase v Ljubljani, tako da so za sezono dobro pripravljeni. Da je to res, nam povedo rezultati zadnjega tekmovanja na skakalnici iz umetne mase, kjer se je Mina Go- lob uvrstil na 4. mesto med naj- boljšifni mladinci v državi, če- prav je nastopal prvič. Tuđi osta- li so bili odlični in so pokazali napredek. Skakalci upajo, da se bodo kljub težkemu finančnemu položaju v klubu, saj je klub brez sredstev, lahko udeležili tekmovanj in pokazali svoje spo- sobnosti. Prav letos upajn. a a '••>■ do prodrli v sam vrh našega ska- kalnega športa, zato bi bilo š/couu zamuditi to priložnost. Alpski tekmovalci so doslej po- kazali premajhno delavnost. vzrok temu je bila prešibka med- sebojna povezanost. Sedaj so sklenili, da bodo večkrat skupaj odšli na Veliko planino ter pri- rejali tekmovanja; najboljši s teh tekmovanj pa bodo odšli na več- ja tekmovanja. Žal je zamrl tekaški šport. Le- tos upamo, se bo obrnilo na bo- lje, saj so nekateri starejši skle- nili vzgajati nove tekače. Slabe zime so preprečevale bolj živahno smučarsko dejav- nost v Kamniku. Lani so skakalci organizirali klubsko prvenstvo na 45-meterski skakalnici in to kljub dežju. Tuđi alpski tekmovalci so tekmovali v dežju na Vinjem vrhu. Med člani je postal klubski prvak v skokih Marko Rebolj, med mladinci pa Karlo Jare. V veleslalomu pa je bil prvi Brelih pred Podjedom. To je bilo pa lani tuđi vse v Kamniku. Letos so smučarji sklenili biti zelo agilni. Vendar pa bodo uspe- li le, če bodo tu sredstva, da bo delo potekalo nemoteno. Sedaj je priložnost, da smučanje v Kamniku oživi. To bo tuđi lepa reklama za turizem. Tekmovalci so mladi in bodo verjetno še bolj častno zastopali Kamnik kot prej starejši tekmovalci. Smu- čarji bodo pomagali učiti mladi- no smučanja in tako ustvarili množičnost, zato pa pričakujejo, da bodo tekmovalci deležni pod- pore, ki jim bo omogočila, po- kazati svoje znanje in ćastno za- stopati kamniške barve. Ce ra- zumevanja ne bo, bo smučanje spet zamrlo. Občinsko prvenstvo v veleslalomu na Slevem V nedeljo, 27. januarja, je srnu- čarska sekcija SSD Kamnika or- ganizirala na Slevem, na sončnih smučiščih nad dolino Bistriščice občinsko in medkolektivno prven- stvo Kamnika v veleslalomu. Za člane sekcije pa je bilo to hkrati tuđi klubsko prvenstvo. Med 31 člani je, na 1600 m dolgi progi z 31 vratii in 260 m visinske razlike, zmagal .Janez Stole (SSD Kamnik) s časom 1:21.6 pred Antonom: Su- štarjem (podjetje Kammik), 1:24.3 in Tonetom Brelihom (Alprem), 1:26.0. Na naalednja mesta so se uvrstili: 4. Janez Zore, 1:30.8; 5. Janez Sad jak 1:31.5; 6 Peter Pe- čevnik, 1:43.2; 7. F. Sunker, 1:35.8; J. Podjed 1:38.0; C. Rems, 1:46.9; 10. S. Jerin, 1:48.4. Pri mla- dincih je zmagal Franci Perne 0:43.4 pred Stefanom Ličnom, 0:45.9 in F. Galjotom, 0:48.1; pri pionirjiih pa Tone Trobevšek s ča- som 0:51.6; drugi je bil Anton Vr- hovnik, 0:54.0 dn tretji France Sunkair, 1:03.3. Mladinci in pioinir- ji so tdkmovali na skrajšani pro- gi, dolgi 900 m z 18 vraticami dn 160m visinske razlike. Nastopilo jih je 14 in najboljši med njiimi Q0 KAMNISKI O B C A N VSAKO LETO SK ZBERE TAKALE SMUCARSKA ARMADA NA IDEALNIH TERFNIH ZA SMU- CARSKE TECAJE NA VELIKIH POLJANAH so z lepo vožnjo prijetno prese- netili. Med ekipami je zmagala trojka Smu-carske sekcije SSD Kamnika: Janez Stale, Janez Sadjak, Anton Suštar s časom 4:17.4 pred Al- premom. I (Brelih, Zore, Podjed J.), 4:z4.8; Titanom I (Rems C, Je- rin, Sunkar), 5:11.1; Svilanitom, 5:37.7; Titanom II, 5:52.4; Alpre- moim II, 7:52.2 in SSD Kamnikom II, 6:38.6. Gornje tekmovanije je veljalo hkrati tuđi že za kombinacijo. Tekmovanji v slalomu in smuku pa borno organiziran predvidoma v presledkih po 14 dni, na kai' opozarjaimo že sedaj vse kamni- ške smučarju, pa tuđi filedakc, za katere borno skupaj z agencijo »Izletnik« organizirali prevoz na ogled tekem, oziroma bodo to eno- dnevni izleti na prelcpa smuči- šča v kam niski okolici. USPEHI NAŠIH MLADINCEV DRUGOD Na okrajnem smučarskem pr- venstvu, ki je bilo 27. januarja v Logatcu, sta med starejšlmi mladinci zasedla prvi dvo mesti člana SK Kamnik Albin Kladnik in Karlo Jare, oba dijaka kam- niške gimnazije. Na skakalnih tekmah v Ihanu 3. februarja jr mladinec Golob iz Kamnika do- segel v močni konkurenci 5. me- sto. :::: :s« gnu n:: :s:i :::s :::: S9 ** ■" km e;:: PRVAK JE SOLIDARNOST Na moštvenem šahovskem pr- venstvu kamniške obćine je so- delovalo 5 moštev. Doseženi so bili sledeči rezultati: Solidarnost : Komenda 6:2, Soli- darnost : Godič 6:2, Solidar- nost : Podgorje 6Vs:l^, Soli- darnost : Duplica 5:3, Pođgor- je : Godič 8:0, Podgorje : Dupli- ca 4^:3 Vi in Podgorje : Ko- menda 5V*:2^, Godič : Dupli- ca 5 Vi : 2 V2, Komenda : Godič 5:3 in Komenda : Duplica i%:Vli. Zmagala je Solidarnost, s 23 toč- kami pred lanskim prvakom Pođ- gorjem, ki je zbralo 19 Vz točk. Sledijo Komedna 16 %, Duplica 12'/2, Godič 10 %. 8 Odprto prvenstvo Kamnika v skokih V neđcljo, 20. januarja, je smu- čarska sekcija SŠD Kamnika na svoji 45-mctrovki priredila veli- klc skakalnc (climc, ki so veljale kot odprto prvenstvo Kamnika in hkrati še kot občinsko prvenstvo in prvenstvo društva. Kar 42 ska- kalcev »Enotnosti« in »SK Ljub- ljane« iz Izubijane, »Partizana« iz Begunj in Škofje Lokc, »Tri- glava« iz Kranja, Mojstranc, Dup- lice in Kamnika se je pojavilo na Startu. Po pričakovanju so imeli »glavno besedo« Ljubljančani. S klubskega prvenstva v skokih v Kamniku na 45 m skakalnici leta 1962 Vseh šest se je uvrstilo na prva mesta, toda že na aedmem mestu je »pristal« Kamnifan Marko Re- bolj. Rcbolj je skakal zelo lepo in daleč, tako da ga je izvedenec SZS prav tako kot mladinca Go- loba zapisal v svojo beležnico, kar pomeni skoraj 100 % vabilo na enega izmed republičkih tečajev za nadarjene mlade skakalce. Sama prireditev, ki je odlično uspela in spričo večletnega mrt- vila, ki je vladalo v tej zimsko- športtni panogi in je res prijetno presanetila 1500 gleđalcev, je lepo spričevalo za novi odbor smučar- skega kluba SSD Kamnik. Orga- nizacija je bila zelo dobra. Pla- niški junaki Eržen, Koprivšek, Rogelj, Nahtigal in Silvester so visoko dvignili kvaliteto, še bolj razveseljivo pa je, da je nastopilo kar 11 domačinov, od katerih so se že omenjeni Rebolj in trener kamu i Sk ih skakalcev Klemen Pi- bernik pri članih in Mi ha Golob ter Karlo Jare pri mladincih uspešno borili z najboljšimi. Sod- niški zbor v postavi Pavc, Bolha, Klavčič, Gjurin in prof. Frbežar je objektivno' opravi! svojo na- ')Ro. Rezultati: član i — 1. Peter Kržen 209,7 (39,5, 41 m), 2. Marjan Koprivšek 208,1 (38,5, 40,5), 3. Al- bin Rogelj 206,1 (38, 38,5 m) — vsa Enotnost Ljubljana, 7. Rebolf — občiniski prvak 188,1 33.f>, 34.5 m), <). Klemen Pibernik 185,3 (34, 34), 14. Marjan Stele 148,6 (26,5, 30), 16. A. Kladniik 147,4 (vsi SSD Kamnik). Mladinci — 1. Janez Jurman (Enotnost Ljub.) 183,6 (36, 38 m), 2. Mina Goiob, obč. prvak 170,1 (32,5, 34 m), 3. Karlo Jare 162,2 (29, 29 m), 11. France Oberza 148,7 (28,5, 30 m), 15. Rajko Drolc 140,4, 14. Cveto Suštar 137,3 (vsi SSD Kamnik). Pri članih je tekmovalo 22, pri mladjncih pa 20 tekmo- valcev^ Najboljši tekmovalci so prejeli I epa darila, kii so jih darovala kaminiška podjetja in občinski od- bor SZDL. Zelo pohvalno pa je razutnevanje kolektiva podjetja »►Graditelj«, ki je brezplačno po- stavil montažni sodniški stolp. Takih prireditev si še želimo W. M. • V SNEGU JE OMAGAL Pavle Mravlje iz Trobelnega v Tuhtnjski dolini, star 50 let je 25. januarja v crni, kjer je bil zaposlen, zakasnit avtobus. Po bližnjici se je peš vraćat proti domu, v temi pa je zdrsnil po strmem bregu proti strugi po- toka. Ob potoku je šel še nekaj rasa naprej, nato pa je omagal " snegu. Sele četrti dan so našli mrtvega. O OGEN.J V »MENINI« Za okrog 400.000 din škode je napravil ogenj v sušilnici desk mizarskega podjetja »Menine«. Ogenj je nastal v nedeljo, 27. ja- nuarja, popoldne, gasilci pa so omejili požar. Zimske radostj navili olrok (Nadaljevaje s 5. strani) Žal pa tradicionalnega sporeda Dedka Mraza letos ni bilo. Go- spodarske organizacije so v ko- lektivna darila vložila dokaj svo- jih sredstev, in jih ni bilo obre- menjevati še s sredstvi za spre- vod, ki pa zahteva dokaj visoka sredstva. Mimo tega pa ugotav- ljamo, da naši meščani sicer zelo radi gledaj o, zelo malo pa sode- lujejo pri organiziranju takega sprevoda, in celotna izvedba leto za letom sloni le na nekaj ose- bah. Namesto sprevoda pa smo letos lepo okrasili mesto ter pri- pravili lep ognjemet z Malega gradu. Kot rečeno, radosti Novoletne jelke so mimo, prav pa je, da se spomnimo vseh, ki so kakorkoli pripomogli k lepi izvedbi, ter se jim javno zahvalimo za sođelo- vanje ob tem otroškem prazniku. Otroci sami so pa zdaj sredi zimskega veselja, športa in si na- birajo moči, da bođo po počitni- cah zdravi in veseli sedli zopet v šolske klopi in nadaljevali z učenjem. Glasilo »KAMNJSKI OBCAN < - Izdaja občinski odbor SZDL Kamnik. — Urcjujc uredniški odbor Kamnik, Titov trg št. 1 — Odgovorni urednik Vinko Dobnikar, gi. urednik prof. Romšak Tina. — Tchnični urednik Avgust Novak. — Izhaja enkrat mesečno. — Tiska tiskarna CZP »Kočcvski tlsk« v Kočevju VPRAŠANJA OB ROBU Pred hišo št. 8 v Medvedovi ulici je ob slabem vremenu ved- no jezerce vode, umazanije in blata, kar je zaradi močnega pro- meta hišo že moćno uničilo. Sta- novati v njej je skoraj nemo- goče, zato se stanovale! vprašu- Jejo, kako je z ureditvijo tega dela ceste! __ w_ __ Stanovalci hiše št. 19. v Me- kinjah sprašujejo, kako je z ure- ditvijo zunanjosti stavbe, v ka- teri stanuje osem strank, je pa popolnoma dotrajana. Poudarja- jo, da je gradbeni inspektor pri občinskem Ijudskem odboru že 1960. leta izdal odločbo, da je stavbo potrebno čimprej obno- viti, za kar bi bila potrebna sred- stva približno 1,350.000 dinarjev. Stanovalci želijo, da bi jim ob- činski ljudski odbor dal na voljo denarna sredstva za popravilo zunanjosti hiše, notranjost pa bi uredili sami, s tem da bi zapro- sili za posojilo, s katerim bi vsaj delno popravili pode, vra- ta in sanitarije. #ROJSTVA Anton Tanšek, Komenda št. 34. # P O R O K E Ivan Ermenc, delavec, star 19 let iz Crne in Ana Romšak, tap. delavka, stara 21 let iz Crne; Anton Kuhar, kmečki delavec, star 29 let iz Klemenčevega in Ana Jagodic, kmečka delavka, stara 38 let iz Lenarta na Rebri; Jože Maček, barvar iz Kamnika, star 24 let in Jožef Mali, delavka stara 24 let iz Godiča; Srećko Vake, mizar, star 22 let iz Kam- nika in Milka Mikešič, tovarniška delavka iz Kamnika, stara 22 let; Franc Vrbinc, gradbeni delovod- ja, star 50 let iz Ljubljane In Ivana Uranič, krojaćica, stara 29 let iz Ljubljane. 0 S M R T I Jakob Ahčin, rudarski delavec, star 22 let iz Okroga-Motnik; Ivana Bergant, družinska upoko- jenka, stara 78 let iz Podgorja; Albert Cenar, invalidski upokoje- nec, star 53 let iz Kamnika; Jožef Dacar, upokojenec, star 66 let iz Zg. Tuhinja; Pranja Debevec, družinska upokojenka, stara 79 let iz Kamnika; Jožiefa Drolc, užitkarica, Kostanj št. 2 — stara 86 let; Antonija Golob, gospodi- nja, stara 53 let iz Jeranovega; Marjeta Golob, družinska upoko- jenka, stara 66 let iz Sp. Palovč; Janez Homar, osebni upokojenec, star 84 let iz Kamnika — Novi trg; Stanislav Jerman, osebni upokojenec, star 64 let iz ftmar- ce; Alojzija Kadunc, užitkarica, stara 73 let, Zg. Tuhinj št. 25; Franc Kern, star 54 let Iz Naso- vič št. 4; Jožefa Toman, zasebni- ca, stara 76 let, Velika Lašna št. 6; Janez Tratnik, žagar, star 58 let iz Vrhpolja; štefan Ven- gust, šofer, star 44 let iz Kamni- ka; Marija Vrankar, užitkarica, stara 81 let iz Podhruške št. 10. ifinn umu SPORED ZA FEBRUAR 1963 KINO »DOM« KAMNIK 2.-4. OB 3.10 V YUMO, ameriški film; 5—7. KAPETAN, franeoski barvni CS film; 9.—11. ZALJUB- LJENI DETEKTIVI, nemški film; 12.—14. PLES NA SPLA- VIH, jugoslovanski film; 16.—18. TI SI MOJE ŽIVLJENJE, fran- coski VV film; 19.—21. TOM KOT ROBINZON, ameriški barvni film; 23.-25. PRODAJALKA VI- JOLIC, španski barvni CS film; 26.-28. SLADKO ŽIVLJENJE, italijanski film. KINO DUPLJCA 2.-3 ALAMO I. DEL, ameriški barvni CS film; 6—7. NAS AVTO, slovenski film; 9,—10. ALAMO II. DEL, ameriški barvni CS film; 10. DEŽELA PETIH KONTINEN- TOV, mladinska predstava ob 10. uri dopoldne; 13.—14. POVEST Z NASLOVNE STRANI, ameriški barvni CS film; 16.—17. SLEPI MUZIKANT, sovjetski barvni film; 20.—21. MINUTA ZA UMOR, slovenski film; 23.-24. VSE ZA SMEH, ameriški film; 24. MACA- RIO, mladinska predstava ob 10. uri dopoldne; 27.-28. KOT ŽEN- SKA RIFIPI, franeoski film. KINO KOMENDA 2.-3. GOLA MAJA, ameriški barvni film; 9.—10. BERNARDI- NE, ameriški barvni CS film; 16.—17. UREZI NJENO IME S PONOSOM, angleški film; 23.-24. NOĆI LUKRECIJE BORGIE, ameriški barvni CS film. KAMNISKI OBČAN 9 9 KH1ISKE Vtovafis profesor\\ \ AT/47 PA TAKO ^Jz/ ( IŠČETE? #> PREbSEbNIKA SIN&IKA TA PROSVETN/H DBLAVCEV ' ' ' IN MAISTEKOV SLAP POSTAL BO 2NAMENIT"- KT.AKA'] PA \ ' KURI JO POb J VOZOM •■ ■ * I ^ ( "OOTAJAT/ GA M0RA7O,bA &ObO \,L7Ub7E"LAHKO ( VEN ZLGZLI ■■- RADIATOR OOVDIlUZh- OOffilU PLESK <;-------"-----