n
t
e
l
o
P

a
k
l
i
v
a šte

Intervju: Ajda Kovačič
Poletni orientacijski izziv
Ideje za
pionirske objekte

Kolofon
Glavni in odgovorni urednik
Miha Bejek (miha.bejek@gmail.com)

Urednica sklopa Igra
Petra Grmek (5ra.grmek@gmail.com)
Oblikovanje
Igor Bizjak (bizi@rutka.net)
Lektoriranje
Barbara Bejek (barbara.bejek@gmail.com)
Novinarji in sodelavci
Barbara Bačnik, Jaka Bevk, Vesna Bitenc,
Gašper Cerar, Borut Cerkvenič, Teja Čas,
Mojca Galun, Iztok Hvala, Primož Kolman,
Žan Kuralt, Nina Medved, Frane Merela,
Jona Mirnik, Urša Može, Boris Mrak,
Tadej Pugelj, Lucija Rojko, Tadeja Rome,
Polona Rožman, Tomaž Sinigajda, Tomaž
Sterniša, Martin Trampuš, Jure Zmrzlikar
Naslov uredništva
revija.tabor@gmail.com
Izdajatelj
Zveza tabornikov Slovenije
Parmova 33, Ljubljana
01/3000-820
zts@guest.arnes.si
Predsednik izdajateljskega sveta
Igor Bizjak
Grafična priprava in tisk
Tridesign d.o.o., Ljubljana
Naklada
6400 izvodov
Revijo Tabor sofinancira Ministrstvo za
šolstvo in šport RS.
Cena posameznega izvoda je 2,09 €, letna
naročnina je 20,86 €, cena za tujino pa
letna naročnina s pripadajočo poštnino.
DDV je vštet v ceno. Transakcijski račun:
02010-0014142372. Upoštevamo le pisne
odpovedi do 31. januarja za tekoče leto.
Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana.
Revija Tabor je vpisana v razvid medijev
Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno
številko 792.
ISSN 0492-1127

Tabor za tabor
Dragi taborniki in tabornice, dragi taboreči!
Poletje in z njim čas taborjenj je tu. Nekateri ste v tem trenutku že
na taborjenjih, zato upam, da vam bodo ta izvod revije starši nemudoma
poslali na tabor. Kakšen bo pogled tabornika ali tabornice, ki bo odprl
pošto od doma in bo v njej namesto čokolade ali vsaj pisma od mamice
in očka našel Tabor? Zagotovo presenečen, po listanju revije pa vse bolj
zadovoljen. To si upam trditi, saj smo se sodelavci revije potrudili, da je
ta poletna številka res posebna.
V tej številki boste našli veliko zelo konkretnih idej, kaj početi na
taboru ali na počitnicah nasploh. Bi želeli skuhati čaj iz travniških zelišč?
Razmišljate, s kakšnim pionirskim objektom bi naredili vaš tabor nekaj
posebnega? Vam manjka še kakšna programska aktivnost? Ne veste,
katere veščine bi se dalo opraviti na taborjenju? Potrebujete besedilo za
novo pesem ob tabornem ognju? Vse to in še več najdete v tej številki.
Kar pa je še pomembneje, veliko je natančnih navodil, kako nekaj
storiti. Zato te številke nikar ne pustite doma, ampak jo spravite v nahrbt­
nik in jo uporabite kot priročnik. Pozorno preberite tudi, kako se varno
uporablja taborniški nož. Seveda je praktičnih vrednosti revije Tabor na
taboru še več: od razpihovanja žerjavice do čtiva v latrini. Fotografirajte
najbolj inovativno uporabo in jo pošljite za rubriko Zadnja plat!
Izkoristite ta čas druženja v naravi, vsrkajte čim več izkušenj in
zberite kopico lepih spominov, o katerih se bo govorilo ob tabornih
ognjih še mnoga leta. Ko se boste ob koncu taborjenj vrnili domov in
bo mama oprala še zadnji koš blatnih oblačil s tabora, pa ne pozabite
zapisati najboljših dogodivščin, priložiti nekaj lepih fotografij in vsega
skupaj poslati na naš naslov: revija.tabor@gmail.com. Se beremo jeseni!
Miha Bejek, glavni urednik

Foto: Žan Kuralt

Urednik fotografije
Nace Kranjc (nace.kranjc@gmail.com)

KAZALO / aktualno 3
Raziskovanje
20 Pionirstvo / Kaj boste
letos postavili na taboru?
Aktualno
4 Novice / Mnogoboj in Povabilo na
izobraževanja
5 Novice / Tabornica naj
prostovoljka in Obletnice
6 Novice / Vsi na taborjenja
7 Novice / Fotka meseca in
Klopi in miši

24 Taborniška skrinja /
Taborni stenčas
26 Orientacija / Poletni orientacijski izziv
28 Astronomija / Raziščimo
poletno nočno nebo
Aktualno
31 Intervju / Ajda Kovačič

Igra
8 Veščine / Naredi sam:
Trinožnik
10 Veščine / V tabornikovi
kuhinji
Dogodivščina
14 Kosobrinovi pripravki /
Blitva
16 Taborniški nož / Nož na
taborjenju ali bivakiranju
34 Svetkova avantura /
Mednarodna avantura je
pred vrati!
36 Strokovno / Dajanje
povratnih informacij
38 Veščine / Poletje je čas
za naravoslovje
40 Projekti / Hitrejši in
modrejši z MGS
41 Projekti / Fotografije
govorijo
Razvedrilo
42 Zgodba ob tabornem
ognju / Kako so Pingvini
šli na bivakiranje
44 Iz taborniške pesmarice /
Čudovito in Mona Liza
Aktualno
46 Koledar akcij
47 Zadnja plat
Fotografija na naslovnici: SiNi

4

/ NOVICE

Zaključek taborniškega leta

Besedilo: Uredništvo

Junij je za tabornike vedno zelo
naporen. Potekajo zadnje prip
rave na taborjenja,
obenem najboljše ekipe še tre
nirajo in tekmujejo na mnogo
boj
u, pa seveda še
zadnji vodovi sestanki pred pol
etjem.

Sobote, prav tako so bile ekipe
tam tudi nastanjene. Zago­
tovo je bila zanimiva tudi
nekoliko bolj “ravninska”
orientacija čez polja koruze
in pšenice. Prijetno vreme
po precej deževnem tednu
je še dodatno poskrbelo za
dobro vzdušje na letošnjem
vseslovenskem druženju.
ta
bo
Na začetku junija, seveda
So
a
Mursk
ti. Foto: RVV
bo
So
i
sk
ur
še
pred
državnim mnogobo­
M
buju v
avnem mnogo
rž
D
na
rk
to
jem,
pa
je v Šentilju potekal
šotora iz šo
Postavljanje
mnogoboj Koroško-šaleškozgornjesavinjskega območja, ki se ga je udeležilo 39
ekip. Muhasto vreme je zahtevalo kar nekaj iznajd­
ljivosti, vključno z disciplino postavljanja šotora kar
Na letošnji Državni mnogoboj ZTS so se ekipe pod šotori členci, kjer je potekala tudi zaključna
odpravile na severovzhodni konec Slovenije, v podelitev. Organizatorji so prepričani, da se lahko
Prekmurje, kjer je Rod veseli veter Murska Sobota s tem dvodnevnim mnogobojem postavijo ob bok
soorganiziral mnogoboj z ZTS. Večina disciplin mno­ državnemu, obenem pa opozarjajo, da je bila cena le
goboja je potekala v Grajskem parku sredi Murske pet evrov na osebo, na državnem pa kar štirikrat več.

Mnogoboj

Povabilo na izobraževanja
Poletje je že tukaj in poletje je tudi
čas izobraževanj. Naj vas še enkrat pova­
bimo, da se udeležite katerega izmed
vodniških tečajev. Prav tako se bo poleti
v Gozdni šoli odvijalo usposabljanje za
vodje enot in Woodbadge tečaj. Za konec
pa vas še vabimo, da si pridobite znanje
na specialističnih tečajih pionirstva in
bivanja v naravi, orientacije in topografije
ter poznavanja rastlin in živali. Več na www.tabornik.eu.
Kjer koli že boste, imejte se lepo in uživajte.
IO ZTS

Praznovanje 100-letnice hrv

aških izviđačev.

NOVICE / aktualno 5

Tabornica naj prostovoljka
Na prireditvi Prostovoljec leta, ki jo je pod pokroviteljstvom predsednika RS dr. Danila Türka pripravil
Mladinski svet Slovenije, so bila 14. junija podeljena priznanja s področja prostovoljstva za leto 2011. V kategoriji
do 19 let je naziv Naj prostovoljka prejela tabornica Taja Korošec. Med številnimi prijavljenimi kandidati je
bila izbrana zaradi “širine pro­
stovoljskih dejavnosti; aktivna
je namreč v okviru dijaške
skupnosti, kjer je pobudnica
humanitarnih akcij, aktivna pa
je tudi pri društvu tabornikov
in gasilskem društvu.”
Na natečaju za Naj projekt
je s Tednom taborništva in
15. Taborniškim feštivalom
sodelovala tudi Mestna zveza
tabornikov Ljubljana.
Čestitamo Taji in ostalim
prejemnikom priznanj. Naj
bo to spodbuda vsem taborn­
Predstavniki MZT s predsednikom RS Danilom Türkom na prireditvi Prostovoljec leta.
ikom za dobro delo in mnoge
Foto: Arhiv Urad predsednika RS
prostovoljske ure še naprej.

Obletnice
Taborniški Rod veseli veter iz Murske Sobote
je proslavil 60-letnico delovanja s prireditvijo v
gledališču Park. Prireditve so se udeležili starešina
Zveze tabornikov Slovenije Jernej Stritih, podžupan
Mestne občine Murska Sobota Jože Casar, kakor tudi
mladi slovenski taborniki, ki so sodelovali na državnem
mnogoboju v Murski Soboti. Na krajši slovesnosti so

počastili visok jubilej, se spomnili 60 let delovanja v
sliki in besedi ter podelili priznanja najbolj zaslužnim
tabornikom v rodu.
Na Hrvaškem letos praznujejo stoletnico gibanja
izviđačev in 60-letnico Saveza izviđača Hrvatske (SIH).
Zborovanja v Zagrebu, na katerem se je zbralo skoraj
1000 udeležencev, se je udeležil tudi predstavnik
Zveze tabornikov Slovenije.

Veselje ob 60-letnici Rodu veseli veter Murska Sobota. Foto: Aleš Cipot

6

/ NOVICE

Starši! Pošljite revijo Tabor
otrokom na taborjenje, če je
številka izšla ravno v času
tabora.

Vsi na taborjenja
Taborjenje je pri večini taborniških
Mnogobo
j Koroško-š
rodov vrhunec taborniškega leta.
aleško-zgo
rnjesavinjs
kega obm
Razumljivo, saj taborjenja v nekaj
očja. Foto
: SiNi
dneh zajamejo cel spekter različnih
dejavnosti, ki jih po delčkih spoznavamo med letom.
Sicer pa smo že s poimenovanjem “taborniki” neizo­
gibno povezani s taborjenji.
iz družine, ponekod je cena nekoliko nižja tudi za
Pregledali smo razpise taborjenj, ki so jih taborniški mlajše udeležence (murni in MČ). Vsekakor cena
rodovi objavili na spletu (41 rodov), in ugotovili, da taborjenja ni majhna ne za starše ne za organizatorje,
eno “povprečno” taborjenje poteka 10 dni v juliju, ki s tem pokrijejo večinoma le materialne stroške, saj
najverjetneje nekje v dolenjskem ali belokranjskem je njihovo delo prostovoljno.
koncu, cena za člane rodov pa je nekaj čez 140 evrov.
Najpogosteje taborniki izbiramo taborne prostore
Seveda tu obstaja skoraj toliko manjših in večjih ob vodnih virih, ob toplih rekah južne Slovenije
odstopanj, kolikor je rodov. Najcenejše je 6-dnevno Krki, Kolpi in Lahinji; nekateri prisegajo na hrvaško
taborjenje za 85 evrov, najdražje pa 14-dnevno za 210 obalo in taborjenja ob morju; verjetno bolj zaradi
evrov. Toda, če pogledamo ceno na dan taborjenja, so hribov in gora kot tam bolj mrzlih rek je priljubljen
v povprečju precej cenejša daljša taborjenja. Na dan severnoprimorski konec ob Soči, Nadiži in Idrijci;
taborjenja 14-dnevno stane v povprečju 13,8 evrov, precej tabornih izmen pa je tudi na Gorenjskem, od
10-dnevno 14,3 evrov, 7-dnevno pa 18,8 evrov. Večina Bohinja do Ribna in dalje ob Savi. Praktično pa ni
rodov ob tem ponuja določen popust, v ko­
konca Slovenije, kjer ne bi poleti taboril vsaj kakšen
likor se taborjenja udeleži
rod. Nekateri rodovi tako že leta taborijo na istih
več otrok
prostorih, drugi pa vsako leto poiščejo kaj novega.

or
b
a
T
i
k
mbrs
mbrsko

Septe e in informacije zansaesplotevu revija.

k
a
je
Prispev ra zbiramo n
pridržu
o
b
a
ištvo si
T
n
ja
d
n
o
e
a
lk
r
i
.U
rajš
štev
vi in k
ail.com
ja
m
t!
b
g
o
u
@
g
r
o
. av s
oje
tabo
ov je 15
k
o p re s
n
d
la
o
č
v
c
t
i
iš o
daje
p r av
Uredn
Rok od
.
v
o
k
v
prispe

Koroški jeklarji z nagradnim
kotličkom za najbolj marljiv rod
pri glasovanju o prenovi kroja.
Foto: Rok F.

Kjerkoli že boste letos, pazite nase in uživajte!

NOVICE / aktualno 7

Fotka meseca

Tam ob ognju našem ... na območnem mnogoboju v Šentilju.
Foto: SiNi

Klopi in miši
Med gibanjem in bivanjem v naravi ne poz­
abimo na ustrezno zaščito pred klopi, ki so lahko
nosilci zelo neprijetnih bolezni, predvsem klopnega
meningitisa in Lymske borelioze. Priporočljiva so
dolga, gladka in svetla oblačila, na katerih klopa prej
opazimo, in seveda upo­raba katerega od zaščitnih
sredstev, ki poleg klopov odganjajo tudi drug mrčes,
zlasti v bližini vode vse bolj nadležne komarje.
Priporočeno je redno pregledovanje za klope in
takojšnja odstranitev, najlažje z namensko pinceto,
saj se tako zmanjša možnost okužb.

Letos zdravstveni delavci beležijo tudi porast
pojava mišje mrzlice, ki je lahko za človeka tudi
smrtna. Letošnji zarod poljskih miši je na nekaterih
območjih zelo velik, zato je tveganje nekoliko večje.
Do okužbe pride predvsem z vdihavanjem prahu,
ki vsebuje posušene izločke malih glodavcev, ter z
ugrizom živali. Prvi znaki okužbe se pokažejo po
dveh do štirih tednih z visoko vročino in bolečinami
v trebuhu, predvsem v predelu ledvic, kasneje se
lahko pojavijo tudi krvavitve. Če je bolezen odkrita
prej, je tudi zdravljenje krajše. Na taborjenjih pogosto
zasedemo življenjski prostor malih glodavcev, zato
bodite pozorni.

Novice pripravlja uredništvo Tabora in predstavljajo pregleden izbor taborniškega dogajanja v
preteklem mesecu. Sestavimo ga iz informacij, ki jih dobimo od rodov in ki jih sami izbrskamo na
vaših spletnih straneh. Za čim bolj točne podatke vabimo rodove, da nam na naslov
revija.tabor@gmail.com sami pošljete kratko informacijo, kaj ste počeli v preteklem mesecu. Zelo
bomo veseli tudi fotografij.
Še vedno ste vabljeni, da sami napišete kratko novico za rubriko Od rodov (do 1000 znakov s
presledki), ki jo bomo po lastni presoji objavili glede na razpoložljiv prostor v reviji.

8

/ VEŠČINE

VEŠČINE / igra 9

Besedilo in risba: Urša Može

10

/ VEŠČINE

V tabornikovi kuhinji
Besedilo in risbe: Petra Grmek in Urša Može

Kot vemo, se tabornik vedno znajde. Tako si v gozdu zlahka postavi
“kuhinjo” le iz nekaj palic in vrvi, z nekaj kuharske žilice in poznavanja
rastlin pa lahko v svojem kotličku pripravi prav okusen obed. Seveda
moramo biti pozorni na to, da rastline zares poznamo, da se ne bomo,
namesto prijetno siti v bližnji senci, znašli pri zdravniku.

ZA NA KRUH
•
•

NAMAZAT’!

listi materin
e dušice ali
rmana
mlečni nam
az

Liste opereš
in na drobn
o nasekljaš.
esekljana ze
lišča zmešaš
Nas­
z
m
lečnim nam
in namažeš n
azom
a kruh ali pa
na sveže peče
Mmmm ...
n twist.

ROBIDA

ČRNI BEZEG

META

VEŠČINE / igra 11

SMREKA

BOROVNICA

TABORNI ČAJ

jaka
• listi jagodn
ka
• listi malinja
lice
• smrekove ig
• listi trpotca
e dušice
• zel materin

ri vodo
eri in osuši. Zav
Nabrane liste op
z vrelo
ato pa jih prelij
n
i,
ež
ar
n
e
n
li
i čaj
in rast
inut in taborn
m
aj
ek
n
j
ka
vodo. Poča
(lahko) še
seveda ga prej
o,
N
!
n
je
vl
ra
ip
se prav
je pr
, z medom ali pa
em
rj
ko
ad
sl
s
sladkaš
ali bomboni.
ajdeš s cedevito
zn
ko
iš
rn
bo
ta
po
odov
di iz različnih pl
tu
aš
h
u
sk
ko
h
Čaj la
ice), vendar
g, jagode, robidn
ze
be
e,
ic
n
ov
or
v mrzlo
(b
ove treba dati že
od
pl
še
tr
je
da
vedi,
ce pokuhati.
vodo in jih mal

KOPRIVA

12

/ VEŠČINE

VNIKA
A
R
T
S
A
arja)
OMLET
čiča (jajč

PLEŠEC

otav
regrata in
i
t
s
li
•
trpotca
• listi
rmana
• listi
plešca
• listi
• sol
• olje
• jajca

se
nabereš v
),
ji
in
h
u
nvk
ereš,
ravniku (i
ajprej op
Ko si na t vine. Rastline n
oliš.
jajci in os
esta
z
s
š
a
e
š
n
e
b
m
e
r
v
vi.
,
pot
o narežeš
mo v pon
e
n
č
b
e
o
p
r
s
d
,
a
h
nato ji
kot dom
ato, tako
n
e
t
le
m
O

MALINJAK

RMAN

JAGODNJAK

VEŠČINE /igra 13

TRPOTEC

MATERINA DUŠICA

REGRAT

TWIST
•
•
•

moka
voda
ščepec sol

Sestavine dobro zgnetimo skupaj, tako da
dobimo testo, podobno tistemu za kruh. Iz
koščka testa oblikujemo svaljek in ga ovijemo
okoli palice. Nad žerjavico (nad ognjem se
po navadi zažge) pečemo toliko časa, da
postane skorjica lepe rjave barve. Na sveže
pečen twist lahko namažemo katerega od
zeliščnih namazov, saj bo tako še boljši!

Dober te

k!

S kuharskimi veščinami si prislužite MČ veščine Kuhar začetnik, Zeliščar I.,
Prijatelj gozda in Partizanski kurir.
* Povzeto po gradivu za Gozdno šolo Rodu kraških j'rt 2011, pripravila Irena Dolgan.

14

/ KOSOBRINOVI PRIPRAVKI

Blitva
(Beta vulgaris)
Besedilo in fotografije: Kosobrin

Blitva je sorodnica rdeče pese. Široki peclji in listne žile so lahko rdeče, bele, rumene, oranžne,
rožnate in vijolične barve. Gojiti so jo začeli že zelo zgodaj, dobro so jo poznali že stari Grki. Rastlina izvira iz Sredozemlja. Obstaja več vrst blitve. Najbolj poznani sta stebelna blitva (Beta vulgaris)
in listna blitva (Beta flavescens). Gojena rastlina raste na naših vrtovih po celi Sloveniji.

Juha iz blitve
Pri rastlini uporabljamo zelene liste in ode­
beljena stebla. Blitvo lahko gojimo na vrtovih
in njivah. Seme posejemo, ko zrastejo mlade
rastline, jih prepikiramo na razdalji 25 do 30
cm narazen, da se rastline lepše razrastejo.
Učinkovine: vitamini A in C, vsebuje tudi B
1 in B 2, kalij, mangan, kalcij, železo, magnezij.
Uporabnost: Rastline lahko na leto večkrat
porežemo. Iz njih lahko naredimo juhe, pri­
kuhe, kuhane solate, polpete, omake, lahko
jo zamrzujemo.
Zdravilnost: pomaga pri slabokrvnosti,
vnetju mehurja in ledvic ter pri zaprtju. Zu­
nanje se blitvo uporablja za zdravljenje turov
in bolečin, tako da se naredijo obkladki.

Potrebujemo: 6 dag oljčnega olja, 1 čebulo, 2
krompirja, 2 skodelici grobo sesekljanih prevretih
listov in stebel blitve, jušno zelenjavo, sol, 2 žlici
kisle smetane.
Priprava: Sesekljano čebulo in na kocke narezan
krompir prepražimo na masti, dolijemo vodo in
dušimo do mehkega, dodamo liste in stebla blitve,
zalijemo z vodo, v kateri smo pred tem skuhali jušno
zelenjavo. Ko prevre, dodamo dve žlici kisle smetane,
dobro premešamo in solimo po okusu.

Pražena blitva
Za štiri osebe potrebujemo: 0,5 kg blitve, 0,25
kg krompirja, slan krop, 2 stroka česna, na drobno
narezan peteršilj, 6 jedilnih žlic oljčnega olja, sol in
poper po okusu.
Priprava: Blitvine liste dobro operemo, krompir
olupimo in narežemo na kolute, vse to dušimo v rahlo
slani vodi. Nato dodamo na drobno narezan česen,
oljčno olje, peteršilj, popramo po okusu, vse skupaj
dobro premešamo in še 20 minut dušimo.

KOSOBRINOVI PRIPRAVKI /

dogodivščina 15

Polpete iz blitve
Potrebujemo: 3 žlice belega olja, pol čebule, 0,25
dag kruha, malo vode, poper, sol, zelen peteršilj, 4
skodelice dušenih sesekljanih blitvinih listov, 2 jajci,
moko po potrebi, strok česna, olje za peko.
Priprava: Na olju svetlo prepražimo drobno
sesekljano čebulo, primešamo drobno namočen
kruh, malo zalijemo z vodo (lahko tudi z jušno vodo)
in prekuhamo. Ohladimo, popramo, začinimo s
strtim česnom, sesekljanim peteršiljem in posolimo.
Primešamo sesekljane blitvine liste in jajci. Po potrebi
dodamo še moko. Oblikujemo polpete in spečemo
na vročem olju.

Musaka
Potrebujemo: 0,75 kg blitvinih listov, 0,25 kg
mletega mesa, 6 jedilnih žlic olja, 1 srednje veliko
čebulo, 1 strok česna, sol, poper, ščepec paprike, 3
jajca, peteršilj, 5 žlic kisle smetane, juho.
Priprava: Mleto meso prepražimo na prej zarumeneli
čebuli, posolimo, nato prilijemo zajemalko juhe in do
mehkega dušimo. Dodamo česen, žličko rdeče sladke
paprike, proti koncu še na drobno sesekljan peteršilj.
Blitvine liste dobro operemo in jih poparimo. Nizko
posodo namažemo z oljem, na dno naložimo blitvine
liste in potresemo s praženim in dušenim mesom.
Nato naložimo še eno plast blitve in mesa. Na vrhu
naj bodo poparjeni blitvini listi. Po vrhu prelijemo s
še eno zajemalko juhe. Vse skupaj postavimo v pečico,
da se do mehkega duši. Na koncu pripravimo stepena
jajca s kislo smetano, ki jih prelijemo po vrhu, še malo
zapečemo in musaka je končana.
Pečeno musako razrežemo na koščke in še toplo
postrežemo.

Omaka
Potrebujemo: 1 kg blitvinih stebel, 15 dag majoneze,
1 dl kisle smetane, 2 žlici gorčice, 5 jajc, drobnjak,
sol, sladkor.
Priprava: Blitvina stebla očistimo in na drobno
narežemo. V rahlo slani vodi jih kuhamo 10 minut ter
jih odcedimo. Jajca trdo skuhamo in jih narežemo na
kolute. Zmešamo majonezo, gorčico, kislo smetano
in malo sladkorja, da dobimo gosto omako. V omako
dodamo še na drobno narezan drobnjak. Jajca in na­
rezana prekuhana stebla blitve damo v plitvo posodo,
zalijemo z omako in takoj postrežemo.

Nadev iz blitve za palačinke
Potrebujemo: 2 skodelici listov blitve, 1 skodelico
narezane cvetače, 3 žlice skute, 1 žlico kisle smetane,
nekaj kapljic limone, sol in poper po okusu.
Priprava: Cvetačo kuhamo v slani vodi in ko je že
skoraj mehka, dodamo še blitvo. Kuhamo še 10 minut,
nato vse skupaj odcedimo, sesekljamo, dodamo skuto,
kislo smetano, sol, poper in nekaj kapljic limone.

Omleta iz blitve
Potrebujemo: 2 jajci, 1 žlico olja, ščepec soli, žlico
mleka, skodelico narezanih listov blitve.
Priprava: Jajci ubijemo, dodamo žlico mleka, stepemo
in zlijemo v ogreto maščobo. Liste blitve prekuhamo,
posolimo po okusu in odcedimo. V jajčno omleto
nadevamo prekuhano in odcejeno blitvo, zavijemo
in omleta je pripravljena za postrežbo.

Solata
Liste blitve naberemo, operemo in poparimo.
Stebla in korenček prekuhamo, dodamo oparjene
blitvine liste, zabelimo z oljem ali ocvirki, dodamo
česen, kis in sol po okusu. Dobro zmešamo in solata
je pripravljena.

16

/ TABORNIŠKI NOŽ

Nož na taborjenju ali bivakiranju
Besedilo in fotografije: Tomaž Sterniša

Oglejmo si nekaj primerov, kako lahko uporabite svoj nož in izdelate
pripomočke, ki vam bodo olajšali bivanje na taborjenju ali bivakiranju.

Obešalniki
Vsi, ki smo kdaj taborili, vemo, kako zoprno je
zjutraj brskati po kupu zmečkane obleke in obleči
pomečkan kroj. Pomagamo si lahko z različnimi
“obešalniki”, ki jih v šotoru (Savici) z vrznim vozlom
privežemo na slemensko palico.
Na taborjenju si običajno naredimo obešalnik iz
palice in vrvice, ki je podoben obešalniku iz domače
omare. Tak obešalnik je super, vendar je v šotoru
nekoliko neroden, saj zavzame precej prostora. Bolj
priročen se zdi pripomoček za obešanje na Sliki 1,
saj nanj lahko obesimo še kaj drugega razen oblačil.
Seveda ne smemo obešati pretežkih stvari, da ne
preobremenimo nosilnih palic šotora. Postopek je
zelo enostaven. V gozdu poiščemo palico, ki ima več
poganjkov čim bližje skupaj. Ne potrebujemo sveže
palice, suh les je popolnoma v redu, je pa res, da je
trši in ga je zato težje obdelovati. Palico obrežemo

podobno, kot vidimo na Sliki 1a, naredimo zarezo za
vrvico in obešalnik je narejen.

/ TABORNIŠKI NOŽ /

dogodivščina 17

Prijemalka
Če nam je rezljanje v veselje in imamo dovolj časa,
pa lahko z delom nadaljujemo. Če je kakšen “kavelj”
predebel, ga lahko prilagodimo svojim potrebam
(Slika 1b, puščica). Ko nimamo na voljo veje z več
poganjki, lahko dodamo poljubno število kavljev na
način, prikazan na Sliki 1b. Na Sliki 1c je dodatni kavelj
privezan v utor na osnovni veji, dodana je vrvica in
obešalnik je pripravljen za uporabo. Meni je všeč, če
lubje ostane na veji, lahko pa ga tudi olupite. V tem
primeru predlagam, da pri uporabi sveže veje odrežete
tudi sloj lesa tik pod lubjem, saj bo tako kavelj, dokler
se ne posuši, manj spolzek. Na Sliki 2 vidimo nekaj
primerov enostavnih obešalnikov, ki popolnoma
zadoščajo za uporabo v šotoru.
Pogosto se zgodi, da bi radi nekaj obesili, pa
nimamo kam. Pomagamo si z obešalnikom, ki ima
kavlja obrnjena v nasprotni smeri. Na Sliki 3 vidimo
košaro iz prejšnje številke Tabora, obešeno na vejo.
Potrebujemo dva približno enaka kavlja (Slika 4a).
Vsak kavelj enako obrežemo in naredimo utor tako,
da se med seboj prilegata (Slika 4b). Zvežemo z vr­
vico in obešalnik je narejen (Slika 4c). Tak obešalnik
je zelo uporaben tudi za obešanje kotla v trinožnik,
še posebej če na eni strani dodamo več kavljev na
različnih višinah za spreminjanje oddaljenosti kotla
od ognja. Možnosti za uporabo je še veliko - pustite
domišljiji prosto pot.

Zelo uporaben pripomoček v kuhinji na ognjišču
je “prijemalka” za vroče stvari (Slika 5). Primerna je za
delo z žerjavico, premikanje vroče posode na žerjavici,
seveda pa tudi za obračanje kranjske klobase na žaru.
Potrebujemo dve palici, dolgi 40 do 50 cm in debeli
1,5 do 2,0 cm, in še eno nekoliko debelejšo palico, iz
katere bo kos za povezavo med palicama (Slika 6a).
Seveda lahko dimenzije sorazmerno povečamo ali
pomanjšamo.
Najprej pripravimo debelejši del, ki povezuje obe
palici. Delo bo lažje, če začnemo z nekoliko daljšo
palico, ki jo lahko varno držimo v roki in jo poljubno
skrajšamo na koncu. Palico na obeh straneh izrežemo
pod kotom tako, kot je z modro črto označeno na

18

/ TABORNIŠKI NOŽ
Sliki 6b. Ta kot določa, kako razprta bo naša “prije­
malka”. Obe daljši palici po celi dolžini obrežemo na
približno dve tretjini debeline palice (debelejše lahko
tudi do polovice). Na delu, kjer bomo palice sestavili,
jih obrežemo nekoliko poševno in tako dodatno
uravnamo kot med palicama, pa tudi vezanje bo
lažje. Na vsaki palici naredimo polkrožno vdolbino
in ju na tem mestu stanjšamo približno do tretjine
debeline palice (modra črta na Sliki 6b). Palici se pri
prijemanju upogibata samo na zožanem delu, ker
sta tam najšibkejši. Od debeline zožanega dela je
odvisno tudi, koliko moči potrebujemo za uporabo
pripomočka. Od zožitve do vrha morata palici ostati
čim bolj togi, da predmet, ki ga prijemamo, ne zdrsne.
Za vezanje uporabimo enako vezavo kot za vezanje
dveh vzporednih palic. Zanko položimo vzporedno
s palicami in daljši konec vrvice ovijamo od ožjega
dela proti širšemu (Slika 6c). Ko ovijemo želeni del,
potegnemo vrvico skozi zanko in jo zategnemo na
nasprotni strani (Slika 6d). Na Sliki 6e vidimo končano
vezavo, proste konce vrvice (modri puščici) lahko
odrežemo. Seveda ni nič narobe, če prosti vrvici na
koncu zavežemo z ambulantnim vozlom, kot je narejeno
pri izdelavi obešalnika na Sliki 4c. Če je prijemalka
izdelana iz svežega lesa, bo vezava popustila, ko se
bo les posušil in skrčil, zato jo bo treba popraviti. To
velja tudi za vse pripomočke, narejene iz svežega lesa.

Varna uporaba noža
V marčevski številki Tabora smo govorili o načinih
rezanja z nožem. Ker smo zaradi pomanjkanja pros­
tora nekatere opisali bolj na kratko, bomo tukaj malo
ponovili in dodali še kaj novega.
Seveda je spet nujno ponoviti, kako pomembno
je poskrbeti za varnost. Da je treba vedno predvideti,

kam lahko rezilo zdrsne, ter da je treba praviloma
rezati stran od sebe in prenehati z rezanjem, ko so
roke utrujene, bi moral upoštevati vsak, ki želi varno
uporabljati nož.
Pri vsakem opravilu z nožem se je pametno
odločiti za način rezanja, pri katerem delo opravimo
brez napora in s čim boljšim nadzorom nad rezilom.
Način rezanja, pri katerem si pomagamo s pritiskom
palca na hrbet rezila (Slika 7), izredno olajša delo,
rezanje je nadzorovano in rezilo zelo težko zdrsne.
Pri dolgotrajnem delu se bo mogoče na palcu poja­
vil kakšen žulj, sploh pri rezanju suhega in trdega
lesa. Pri nožih, ki na hrbtnem delu niso gladki, je to
celo zelo verjetno. Uporabi nožev, ki imajo različne
okrasne zareze na hrbtu rezila, se zato raje izogibam.
V veliki večini primerov so te zareze preostre in na
napačnem mestu, uporabna vrednost takega noža
pa se precej zmanjša.
Na Sliki 8 je prikazan način rezanja, ki je zelo varen
in rezilo skoraj nikoli ne zdrsne. Rezilo je vedno na
zunanji strani, proč od telesa. Palec podpira palico na
nasprotni strani in leži vedno vzporedno z rezilom,
nikoli pravokotno na smer rezanja. Nož primemo

/ TABORNIŠKI NOŽ /

z odprto pestjo, s prsti, kot vidimo na Sliki 8a. Pri
vsakem rezu roko stisnemo v pest in delamo kratke,
nadzorovane reze (Slika 8b). Tega načina se je treba
najprej malo navaditi, potem pa je delo zelo enostavno.
Režemo z delom rezila, ki je čim bližje ročaju.
Po mojih izkušnjah se največkrat urežemo pri
delu na koncu palice. Zelo pogosto uporabimo
prijem, ki je prikazan na Sliki 9. Mimogrede, tako
običajno razrežemo tudi jabolko. S tem ni nič narobe,
če režemo čim bližje ročaja in pazimo, da je palec
vedno pod robom palice. Nikakor ne sme priti do
položaja, kjer je katerikoli del palca nad višino rezila,
v smeri rezanja, ker nož na koncu reza vedno zdrsne
in poškodba je neizogibna. Prav poškodba palca je
zelo pogosta med poškodbami z nožem, zato ta način
posebej omenjamo. Če je le mogoče, se mu izognemo
in uporabimo način, prikazan na Sliki 10. Kot vidimo,
si pomagamo s palcem, kazalec je varno odmaknjen
od smeri rezanja in rezilo zdrsne v prazno.
Včasih, predvsem pri rezanju na koncu palice,
se je težko izogniti rezanju proti sebi. Na Sliki 11 si
lahko ogledamo način rezanja proti sebi, ki je pri

dogodivščina 19

pravilni izvedbi precej bolj varen, kot če bi palico
držali na običajen način, od spredaj. Pomembno je,
da je nasprotni konec palice vedno oprt na podlago
(na tla ali v telo). Roka, s katero držimo za palico, je
trdno prislonjena na palico in je v oporo pri reza­
nju. Pri rezanju pritiskamo samo s prsti, s katerimi
objamemo nož od zadaj (modra puščica). Pozor!
Nikoli ne vlečemo rezila s celo roko navzdol, ker s
tem izpostavimo obarvani del roke levo od palice.
Opisani način rezanja sodi med zahtevnejše načine
rezanja pri improviziranemu rezbarjenju z nožem in
je namenjen samo izkušenim uporabnikom, ki imajo
dovolj moči v rokah. Potrebne je kar nekaj vaje, da ta
način rezanja postane varen in udoben.
Verjetno ste opazili, da večkrat ponavljam, kako
pomembno je rezati z delom rezila, ki je čim bližje
ročaju. Tako delo opravimo z najmanj vložene energije,
rezanje je nadzorovano in možnost zdrsa rezila je
manjša. To še posebej velja pri rezanju tršega lesa, kjer
je pri delu treba uporabiti nekaj več moči. Vsekakor
pa bomo uporabili tudi druge dele rezila, ko bo to
treba, na primer pri rezbarjenju, pripravi hrane itd.
Ni odveč še enkrat poudariti: vsak mora sam
oceniti, kako bo varno, zanesljivo in odgovorno
uporabljal svoj nož. Mlajši taborniki nikoli ne smejo
uporabljati noža sami, vedno mora biti prisoten
vodnik ali odgovorna oseba, ki lahko oceni njihovo
usposobljenost in prepreči neprimerno uporabo.

Vprašanja in predloge lahko pošljete na mail
tomster958@gmail.com.

20

/ PIONIRSTVO

Kaj boste letos postavili
na taboru?
Besedilo in slike: Martin Trampuš

Najbrž si je marsikdo izmed vas že zastavil vprašanje iz uvoda. Kakšen pionirski objekt bi postavili
letos, s čim bomo letos navduševali mlade tabornike in obiskovalce? Seveda boste postavili večni
ogenj (če ga uporabljate), vodi si bodo uredili vodove kotičke, postavili boste še vhod. Kaj pa
potem?
Pionirstvo je taborniška dejavnost, s katero lahko
hitro “okužimo” mlade tabornike, predvsem GGje. Spodbuja kreativnost, krepi skupinskega duha,
dviguje zavedanje o lastnih sposobnostih, spotoma
mladostnika mnogo nauči, predvsem pa je izjemno
zabavno. Mladim tabornikom pokažemo nekaj vezi,
par konstrukcijskih trikov, nato pa skupaj z njimi
naredimo objekt ali dva. Najbolje kaj takega, kar bodo
potem uporabljali celo taborjenje.
A namen tega članka ni govoriti o tem, kako
navduševati za pionirstvo. Tu vam želim predstaviti
nekaj zanimivih objektov, ki jih lahko postavite na
letošnjih taborih. Pričakujem seveda, da boste mnogi
spodnje pisanje uporabili zgolj kot izhodiščno idejo,
ne kot natančna navodila. Pomemben del pionirstva
je ravno kreativnost.

Najprej se izdela trinožnik (signalni stolp),
vendar tako, da je srednja noga dosti krajša
od ostalih dveh. Na daljši nogi se v višini
ramen priveže spodnjo vodoravno prečko
(slika 1). Prečka mora biti vodoravna, vezi pa
močno zategnjene, ker bo ta del prenašal
velike obremenitve.

Vhod
Kot prvo idejo vam želim prikazati vhod v tabor.
Postavili smo ga na grča taboru RSK v Bregu pri
Sinjem vrhu ob Kolpi 2007. Ideja, da se izdela vhod
s prehodom, je nastala že doma, dodelali pa smo jo

Nato dodamo dve sušici, ki vežeta tretjo
nogo in zgornjo vodoravno prečko (slika
2). Poskrbimo, da je prečka na primerni
višini. Ker bo na tej prečki slonela vsa teža
sredinskega dela konstrukcije, iz vrha
trinožnika dodamo še dve sušici (slika 3).
Tu sicer deluje natezna obremenitev in bi
lahko uporabili vrvi, vendar le, če bi bila vrv
dovolj toga (30 mm, konoplja). Mi smo raje
uporabili les.

Postaviti je treba dve takšni konstrukciji
drugo nasproti druge. Predvsem je treba paziti na enako višino. Zgornji prečki sta povezani s križem (slika 4), čez pa je naloženih
še šest sušic za prehod. Dodali smo še
štiristrano piramido v sredini, stopnišče za
dostop na prehod, ograjo na vsaki strani ter
table z napisi in znaki. Na zadnji sliki se vidi
še, kako je prehod podaljšan v levi trinožnik.

PIONIRSTVO / raziskovanje 21

Vrtiljak
V raznih knjigah o pionirstvu najdete kar nekaj idej
za vrtiljake. Tudi na mednarodnih akcijah jih lahko
vidite v živo (na primer švedski vrtiljak na Jamboreeju
na terenu. Dva trinoga sta del izhodiščne ideje, med
nastajanjem pa smo dodali štiristrano piramido,
tako da celota zgleda kot zgornja polovica znaka ZTS
oziroma oblika Triglava.
Za tak vhod potrebujete približno 28 smrekovih
sušic, ki so dolge 4 m, štiri sušice, ki so dolge 2,5 m, in
nekaj krajših sušic za stopnišče ter seveda dovolj vrvi.

2007) Vendar pa večina izvedb potrebuje nekakšne
ležaje, ki v naravi ne rastejo ravno na vsakem grmu.
Konstrukcijo, kot jo bom opisal v nadaljevanju, sem
si izmislil kot poenostavitev vrtiljaka z ležajem na
vrhu. Navijanje vrvi okrog navpičnega stebra, ki na
prvi pogled predstavlja težavo, v resnici reši problem
poganjanja, kot bomo videli na koncu. Ko namreč
vrtiljak enkrat “navijemo”, se odvrti v eno smer, se
navije v drugo, pa se spet odvije itd.
Za navpičen steber potrebujemo smrekov drog, ki
je dolg okrog 6 m, pet močnih vrvi (10 mm) dolžine
približno 15 m in nekaj tanjših vrvi. Najprej moramo
na vrh stebra dobro pritrditi tako vrvi za vrtiljak kot
sidrne vrvi. Dve daljši vrvi na polovici prepognemo in
ju prekrižamo na vrhu stebra, kot kaže slika. Celoten
vrh stebra nato močno povijemo s tanjšo vrvico (5
mm) na višini vsaj 10 cm. Če se bojimo, da vrvi ne
bi dovolj držale, lahko na vrhu stebra predhodno z
nožem izdelamo ležišče za vrvi.

22

/ PIONIRSTVO

Okrog tako pripravljenega vrha navežemo preostale
tri debelejše vrvi, ki so namenjene sidranju vrtiljaka.

Skopljemo okoli pol metra globoko luknjo, vanjo
postavimo spodnji del stebra, steber zasujemo in
vse tri sidrne vrvi močno zasidramo. Pomagamo si
z dvojnim sidranjem, kot vidimo na sliki. Posebno
smo pozorni, da steber stoji čim bolj navpično.
Sedaj potrebujemo osem sušic, dolgih okoli 4
m. Štiri so lahko nekoliko krajše, štiri pa naj bodo
dovolj dolge, da bodo za diagonale. Pazimo, da so
sušice dobro “oskubljene”, da nimajo trsk, ker bodo
na njih sedeli otroci.
Okoli stebra izdelamo kvadrat, kot se vidi na sliki.
Dodamo še štiri diagonale, ki skupaj objamejo srednji
steber. Luknja med diagonalami naj bo samo za par
centimetrov večja od debeline stebra. Če je luknja
prevelika, jo lahko nekoliko “zmanjšamo”, kot se vidi
na spodnji sliki.

nato pa spustimo vrtiljak, da se začne odvijati. Zabava
je zagotovljena.
Ne pozabite le, da bo kmalu treba nekoliko zategniti
debele vrvi, sploh če so najlonske. Pod obremenitvijo
se namreč nekoliko podajo.

Javna razsvetljava
Kot zadnjo idejo za na tabor vam priporočam projekt
“javne razsvetljave”. Potrebujete vrvico, nekaj vrbovih

Kvadrat sedaj obesimo na štiri vrvi, ki visijo s ste­
bra. Navežemo ga kake pol metra od tal, da tudi kaka
noga, ki bo “visela” z vrtiljaka, ne bo drsala po tleh.
Upoštevamo, da se bodo vrvi še nekoliko raztegnile.
Zabava se lahko začne. Po dva ali štirje naenkrat
se usedejo na vogale kvadrata, se primejo za vrvi,
nato pa nekdo “navije” vrtiljak za nekaj krogov v eno
smer. Še opozorilo “noge gor” in “dobro se držite”,

PIONIRSTVO / raziskovanje 23
ali podobnih mehkih vejic in nekaj
sveč, takih za na pokopališče, le da
vzamete bele ali oranžne.
Sveče povežete v neke vrste
makrame. Začnete spodaj, s pri­
jateljskim ali podobnim vozlom.
Nekjakrat jih prepletete, pri vo­
zlih uporabite domišljijo. Okoli
pokrovčka priporočam obroček
iz vejic, da se vrvice ne dotikajo
vročega pokrovčka. Sicer pa se vse
vidi na slikah.
Sveče obesite po taboru, lahko na
obstoječe objekte ali pa naredite “ob­
cestne svetilke”. Zvečer jih prižgete,
straži pa naložite nalogo, da jih ob
primerni uri upihne. Učinek je
fenomenalen. Predvsem MČ-ji vam
bodo zelo hvaležni za razsvetljavo,
ko bodo ponoči morali lulat ...

Kot sem zapisal že v uvodu, pionirstvo je stvar ideje, navdiha in improvizacije. Je zelo kreativna dejavnost.
Namen tega zapisa ni, da bi delali objekte “po navodilih”. Če pa bo zaradi tega članka le en rod postavil en
zanimiv objekt, bo namen tega pisanja dosežen.

24

/ TABORNIŠKA SKRINJA

Taborni stenčas
Besedilo: Boris Mrak

Taborni stenčas je osrednja informacijska točka na taboru in na njem naj bi, v kolikor ga vodimo
ažurno, našli vse potrebne informacije, povezane z bivanjem v taboru (dnevni red, delo po vodih,
dežurni itn.). Na njem navadno najdemo tudi zapise o dnevnih dogodivščinah in pripetljajih taborečih.
Seveda stenčas nudi tudi osnovne informacije obiskovalcem taborjenja. To šego in navado bi veljalo
ohraniti na naših taborih tudi v prihodnje.
Stenčas, kot smo ga poznali
taborniki nekoč, običajno ni več
prisoten. Ali pa morda! V nekaterih
rodovih še vedno ohranjajo dobre
taborne šege in navade ter stenčas
še vedno pripravljajo in urejajo brez
uporabe računalnika in tiskalnika.
Seveda ne mislim, da taborniki
ne bi smeli slediti tehnološkemu
napredku in se odpovedati sodobni
tehniki. Daleč od tega. Če imamo
na taboru kakega računalniškega
navdušenca z vso potrebno op­
remo in z veseljem do dnevnega
zapisovanja dogajanja na taboru,
bo to odlično delo za njega, nam pa
v veselje ob pogledu in prebiranju
novic na stenčasu. Danes tudi foto­
grafiranje ni več nikakršna težava
in slika se na stenčasu pojavi še isti
dan, ko je bila posneta.
Ampak v času, ko se je začela
moja taborniška pot, v začetku
sedemdesetih let prejšnjega stoletja,
tako nekako pred 40 leti, smo
bili dokaj omejeni z dostopi do
informacij. Ni bilo ne prenosnih

računalnikov, ne interneta, ne malih
prenosnih tiskalnikov. Stenčas se
je urejal s preprostimi sredstvi - z
ročnim pisanjem in uporabo barvic.
Prenosni pisalni stroj (nekateri se
tega stroja še spomnite, mlajšim pa
je bolj neznanka) je bil na taborih
redek, kajti bil je velik in neroden za
prenos. Tudi slik ni bilo. Seveda smo
fotografirali dogajanja s tabornega
življenja (črno-beli filmi, barvni
filmi, diapozitivi), ki pa smo si jih
lahko ogledali šele po prihodu s
taborjenja, navadno v začetku sep­

tembra, ko so se končale počitnice
in se je začelo novo šolsko leto ter
so bile narejene fotografije. Je bilo
pa to posebno doživetje, razlog za
srečanje po poletnih počitnicah in
podoživljanje našega taborjenja.
Verjamete ali ne, kljub tehnološki
zaostalosti (gledano z današnjega
trenutka), so bili tudi za nas to lepi
časi in urejanje tabornega stenčasa
nam je nudilo obilico veselja in
zabave. To so bili malo drugačni
časi, ampak kljub temu zabavni
in polni dogodivščin.

Poletni natečaj
Ali na vašem taborjenju pripravljate stenčas? Fotografirajte ga kar na taborjenju ali ga skenirajte po
prihodu domov. Vsekakor pa ne pozabiti tega poslati
na revija.tabor@gmail.com. Najboljše bomo objavili v
reviji!
Arhivski stenčas na sosednji stran naj vam bo v navdih, rubrika Veščine iz junijskega Tabora (str. 12-13) pa
v pomoč pri ustvarjanju.

V mesecu juliju in avgustu svetilki
Energizer Solar&Dynamo in Compact Led
15% ceneje.

TABORNIŠKA SKRINJA / raziskovanje 25

/ ORIENTACIJA

26

Poletni orientacijski izziv
Besedilo: Jona in Jure

“Huda fora!” in “Kako kičast plac!” se bo najbrž slišalo iz ust marsikoga, ki se bo odločil poiskati
kakšno izmed kontrolnih točk, opisanih spodaj. No, ko si enkrat na prvi, se pa tako ali tako težko
zadržiš, da ne bi poiskal še naslednje. In naslednje ...

Tisti z najbolj srbečimi podplati, ki bodo uspeli
zbrati vsa dokazna gradiva, pa naj ta le pošljejo na
uredništvo (revija.tabor@gmail.com) in zraven naj
pripišejo še kakšno dogodivščino s poti.

In še nekaj navodil: KT lahko pobirate v poljubnem
vrstnem redu, priporočajo se še kakšna daljšnica po
stran poteh, dobra družba in nepozabna zgodba.
Dokazni material pa je opisan pri vsaki točki posebej.
Zdaj pa k uživanciji!

KT 1
Jani Kovačič v svoji pesmi Revolucija zapoje
naslednji verz: »V očeh je imela srp in _X_«.
Poiščite vrh X in se na tem vrhu slikajte z X.
Pretežko? Vrh leži na državni meji, sosedje pa
mu pravijo Hajnžturm.

KT 3

na.
: Ljublja
ivi.
Namig 1
o zanim
ko ...
žlebovi s
:
2
ivi kar ta
ig
im
m
n
a
z
Na
o
is
lebovi n
Dokaz: ž

Foto: A
jd

a B.

KT 2
Koordinate so: 46°16’58.79” 13°50’1.2” (v1.
geopedia.si), obvezna oprema pa sončna
krema, brisača in kopalke! Knajpanje je res
zakon! Za dokaz pa šteje fotka s tabornikom
iz najbližjega tabora! ;)

Kartografija: Klemen Kenda - Bubi

ORIENTACIJA / raziskovanje 27

KT 4
Objekt A (druga hiša ob cesti) je od Brešarjeve
rute (trigonometer 1120), ki leži vzhodneje od
Mislinje, oddaljen 1,17 km v smeri 243,7°. Objekt
B pa predstavlja kapela v kraju Trjenkovo. Iskana
KT leži v sredini med objektoma. (v1.geopedia.si)

o 700 m
odpravim
e
s
je
5
6
1
o
i jacuzzi
ve s kot
. Naravn
i)
.s
Od cerk
ia
d
e
eop
73° (v1.g
šteje!
v smeri
na fotka
ir
v
iz
lj
o
jb
kul, na

KT 6
Foto: Wikimedia

commons

KT 5
Snov, ki jo prid
elujejo na KT,
je bila nekoč vi
močno obdavč
soko cenjena,
ena in redka do
br
ina, imenovan
zlato”, ki so si jo
a tudi “belo
lahko privoščili
le premožnejši.
besede za plač
Izvor angleške
o, ki izhaja iz
latinske besede
nam pojasni, da
salarium ali sa
so dobrino up
l,
orabljali kot pl
s katero so že v
ačilno sredstvo
prazgodovini,
,
pr
edvsem pa v ča
sklepali menja
su Rimljanov,
lne posle. Stru
nj
anske veljajo za
Sredozemlju, K
najsevernejše v
T pa predstavlja
jo največje delu
joče v Sloveniji
.

CILJ
Je uživati poletje in obiskati
nekaj čudovitih krajev po Sloveniji.
In spodbuditi vse nas tabornike,
da začnemo našo lepo deželico
raziskovati in se čuditi nad vsemi
lepotami in čudesi, ki nam jih ima
za pokazati.

28

/ ASTRONOMIJA

Raziščimo poletno nočno nebo
Besedilo: Primož Kolman

Poleti, ko so noči bolj romantične, se večkrat,
tudi nehote ozremo v zvezdnato nebo. Zakaj ne bi
potem še malo raziskovali po nočnem nebu. Poleti
so na nebu najsvetlejše zvezde severnega neba (Vega,
Arktur), iz naših krajev pa lahko vidimo tudi nekaj
zvezd z južnega neba. Najsvetlejša je rdeča orjakinja
Antares, glavna zvezda Škorpiona. Na južnem nebu,
nekje izza ozvezdja Strelca, se nahaja tudi center naše
galaksije Rimske ceste (Mlečne ceste), vendar ga ne
moremo videti, saj se skriva za velikim medzvezdnim
oblakom prahu. Rimska cesta je lepo vidna iz krajev
brez svetlobnega onesnaženja, na primer ob morju
in v hribih, kjer pogosto taborimo. Rimska cesta se
vije preko celega neba mimo svetlih zvezd Vege v
Liri, Deneba v Labodu in Altaira v Orlu, ki tvorijo
tako imenovani Poletni trikotnik. Poletni trikotnik
enostavno zato, ker ga lahko vidimo poleti.

Kaj vse lahko najdemo na poletnem nebu. Pogled proti jugu. Poleg
vsem poznanega Velikega voza in Severnice predvsem izstopa Poletni trikotnik, ki ga sestavljajo svetle zvezde Vega, Altair in Deneb.
V neposredni bližini lahko najdemo malo ozvezdje Delfin. Na jugu
se za zvezdami Strelca nahaja srce Rimske ceste. Na tem območju
najdemo mnoge kopice in meglice. Andromedina galaksija vzhaja na
vzhodu. (P. K.)

Rimska cesta je najlepša med ozvezdji Orel, Strelec in
Škorpijon. To je tisti del, ki ga poleti najdemo na jugu. Tam
najdemo tudi meglico Laguna ter kopici Ptolomej in Metulj...
in seveda še marsikaj drugega. (P. K.)

ASTRONOMIJA / raziskovanje 29

Antares je rdeča orjakinja in je najsvetlejša zvezda v
Škorpijonu. Ker se tudi po barvi močno loči od drugih zvezd,
je ne morete zgrešiti. (P. K.)

Področje Velikega in Malega voza. V Velikem vozu je zanimiv
par zvezd Mizar-Alkor. Loči ju le zelo ostro oko, zato so včasih
preizkušali vid na teh dveh zvezdah. Kdor s prostimi očmi vidi dve
zvezdi, za tega je veljalo, da ima dober vid. (P. K.)

Zelo impresivno je Rimsko cesto pogledati skozi
daljnogled, posebej tisti del med Orlom in Strelcem,
kjer lahko najdemo tudi mnogo svetlih meglic in kopic.
Včasih bomo opazili prelet prave pravcate vesoljske ladje.
Seveda ne gre za nezemljane ampak za mednarodno
vesoljsko postajo (MVP) ali angleško international
space station (ISS). Podatke o časih preletov, kot tudi
druge zanimive napovedi dogodkov lahko najdemo
na primer na http://www.heavens-above.com.
Poleti je zanimivo opazovati tudi meteorske roje.
Najbolj znan je meteorski roj Perzeidov, ki okoli 11.
avgusta lahko ponudi v povprečju tudi več kot 60
utrinkov na uro. Venera se je po prehodu čez Sonce
preselila na jutranje nebo, kjer zdaj zjutraj sveti kot
Danica.

Poletni trikotnik skriva marsikaj zanimivega. Tu najdemo malo
ozvezdje Puščica in kopico Obešalnik. Albireo je najlepša dvojna
zvezda neba. Svetlejša zvezda je oranžne, manj svetla pa safirno
modre barve. Za opazovanje je primeren srednje velik teleskop. Tudi
epsilon Lire je dvojna zvezda, le da sta tu komponenti enako svetli
in enake barve. Zanimivo je, da sta tudi vsaka komponenta zase
dvojna zvezda, vendar sta tako tesno skupaj, da jih ločijo le veliki
teleskopi. Vega je najsvetlejša zvezda na severnem nebu, Deneb pa
najsijajnejša, a ni videti tako svetla, ker je od nas tako zelo oddaljena.
Labodu pravimo tudi Severni križ in mnogim se zdi mnogo lepši od
Južnega. (P. K.)

INTERVJU /

aktualno 31

Izvrstna pevka
in ponosna
tabornica
Ajda Kovačič
Besedilo: Teja Čas

Foto: SiNi

Ajda Kovačič je tekmovalka v šovu X Factor, ki
smo jo v zadnjih tednih lahko spremljali v omenjeni oddaji. Ajda pa je tudi prikupna tabornica
iz rodu Mrzli studenec iz Mislinje, kjer so rod
skupaj z družino in sošolkami ter sošolci ponovno
oživili. Ob vseh obveznostih, ki jih je s seboj
prinesel X Factor, je Ajda našla čas za tabornike,
ki ji pomenijo ogromno v življenju. In tako dobro
je slišati, ko vedno v vseh intervjujih z veseljem
pove, da je tabornica.

32

/ INTERVJU

:
Foto

SiNi

Kdaj se je začela tvoja taborniška pot?
Od kar se spomnim sem pri
tabornikih. Moja starša sta že od
nekdaj tabornika, tako da sem
bila že pri šestih mesecih prvič na
taborjenju. Sploh si ne predstavljam,
da ne bi bila tabornica.
Kakšna je tvoja trenutna funkcija
v rodu?
Sedaj je bilo to zaradi X Factorja
malo v ozadju, sem se pa trudila vsak
petek biti s taborniki, si vzeti čas za
njih, saj sem vodnica 6. razredom.
Pred kratkim sem tudi postala
načelnica za GG, ampak še ni bilo
dosti časa za večje projekte. Sedaj,
ko se stvari malo umirijo, pa že
imam načrte, kako naprej.
Kaj je tisto, kar nas tabornike dela
tako odlične?
Taborniki so sami po sebi tako
odlični. Po moje ni ene stvari, ki
bi jo lahko izpostavila. Ne glede na
to, kak človek si, si lahko tabornik;
toliko sprejemanja je med taborniki,
da je lahko vsak tabornik. Po mojem
ni slabih in dobrih tabornikov.
Taborniki so preprosto sprostitev.
V zadnjih tednih, ko sem prišla

domov, sem se lahko odklopila,
se sprostila in dobila spet tisto
pozitivno energijo in podporo za
naprej.
Kakšne so tvoje mednarodne
izkušnje?
Vsaka mednarodna izkušnja,
moja največja je bila Jamboree,
je preprosto enkratna in je ne
moreš pozabiti. Štirinajst dni na
Jamboreeju, ko se povežeš z enim
Kenijcem tako noro dobro, da imaš
občutek, da se poznaš že vsaj deset
let. Že samo to, da si tabornik in
da s 40.000 ljudmi s podobnimi
idejami in cilji o razvoju sveta in
družbe deliš skupen prostor in skupaj
doživljaš različne dogodivščine, je
res čudovit občutek.
Katerih slovenskih taborniških tekmovanj si se udeležila?
Zadnje čase sem se jih udeležila
bolj malo, drugače jih imam že kar
nekaj za sabo. Mislim, da smo
bili že na vseh, razen na NOT-u,
največkrat pa smo šli na ROT.
Tja gremo že samo zaradi družbe,
ker vemo, da bomo končno spet
srečali tabornike iz drugega konca
Slovenije, s katerimi se nismo videli
že celo leto. To so res fenomenalne
izkušnje, ne gre se samo za našitek.

Tudi neprespane noči ob kitari so
nekaj nepozabnega, naše življenje
naredijo lepše (čeprav sem malo
klišejska).
Udeležila si se tudi tekmovanja
X Factor. Zakaj si se pravzaprav
prijavila?
Na začetku mi je predstavljal
zgolj izziv. Videla sem, da se bo to
dogajalo in potem sem se odločila
poizkusiti, ker že dolgo nisem pela.
Čisto za sebe, za svoj izziv, da vidim,
ali je to to, kar bi rada počela.
Si se prijavila sama ali te je prijavil
kdo drug?
Prijava je bila skupna odločitev s
starši. Pravzaprav je bila bolj njuna
spodbuda, ker sta vedela, da to rada
počnem, ampak da že dolgo tega
nisem počela sama zase in da je
čas, da se spet preizkusim.
Kakšne izkušnje si dobila?
Vse izkušnje, ki sem jih dobila, so
bile dobre, pozitivne in uporabne.
Od vseh padcev oziroma, bolje,
neuspehov sem veliko odnesla, tudi
pri petju sem dobila veliko nasvetov
ter seveda ogromno poznanstev,
prijateljstev. Tudi to, kako se odzivati
v neprijetnih situacijah, kot je bila
prva živa oddaja, ko jo je zagodla

Foto: Marko Prelc

INTERVJU /

Foto: Marko Prelc

tehnika, ampak s pomočjo odlične
ekipe se pobereš in greš naprej.
Kaj ti je bilo v oddaji najtežje in kaj
je bilo tisto najboljše, česar ne boš
nikoli pozabila?
Najtežje mi je bilo gledati dva
tekmovalca peti rešilno pesem.
To mi je bilo nekaj najhujšega, ko
vidiš nekoga, ki mu res tako veliko
pomeni ta izkušnja in se bori na
odru ter vedeti, da mu ni lahko.
Takrat še sama tega nisem doživela,
ampak malo sem pa lahko občutila
to napetost.
Najboljše pa mi je bilo, da sem
spoznala to ekipo, s katero sem
sodelovala, Damjana, Miha in ostale.
Pa seveda vse sotekmovalce, s kat­
erimi smo v stiku skoraj vsak dan.
To so res neverjetna poznanstva.
Te je bilo kdaj strah stopiti na oder
in zapeti?
Na začetku, dokler nisem
spoznala samega okolja, odra,
protokolov in ostalega, sem bila kar
malo živčna. In kadar sem živčna,
mi gre na smeh, delujem zmedeno
in povsod me je polno. Ampak ko
enkrat začnem peti, ves ta strah
nekam izgine in samo uživam.
So ti znanja, ki si jih dobila pri tabornikih, kaj koristila v X Factorju? Katera
znanja so bila to?
Da se prijaviš v tak šov, moraš
biti tak tip človeka. Da sploh lahko

zdržiš tako dolgo, pa se mi zdi,
da moraš imeti kar nekaj vrlin.
Od druženja do timskega dela,
prilagajanja skupini, poslušanja
nasvetov in mnenj, kompromisov
... Težko brez takšnih znanj prideš
tja in ne vem, kje drugje bi se jih
naučila kot pri tabornikih. Tako da
so mi vse izkušnje od tabornikov
prišle še kako prav.
Načrti za prihodnost?
Za vedno bom ostala tabor­
nica, ker sem to po duši. Držim
se reka: enkrat tabornik, vedno

Foto: Ma
rko Prelc

aktualno 33

tabornik. Kolikor bo v moji moči
bom poskusila delovati v rodu in
narediti čim več, tudi za moj vod.
Kaj pa tvoja glasbena pot?
Zelo uživam v glasbi, kam pa
me bo zanesla pot in ali bom še
pela, bom pa še videla.
Se kdaj vidiš kje na ravni območja
oziroma ZTS?
Za zdaj o tem še nisem
razmišljala, ampak če bo čas in
volja ter če bom dobila kakšno
priložnost, bom zelo počaščena
in zna se zgoditi, da se lotim tudi
česa takšnega.
Taborniki ustvarjamo boljši svet misliš, da ti slediš tej viziji?
Z vsako dobro stvarjo, ki jo
narediš, ustvarjaš boljši svet. Če
že sam pri sebi narediš premik,
je to en korak naprej. In več kot
nas gleda na tak način in se nas
trudi za pozitivne spremembe,
prej bomo lahko res nekaj dosegli
in spremenili.
Imaš še kakšen drug moto, ki te
spremlja skozi življenje?
Latinski rek, Ad astra per aspera
- prek trnja do zvezd.

34

/ SVETKOVA AVANTURA

Mednarodna avantura je pred
vrati!
Veliko se vas to poletje odpravlja preko slovenskih meja na mednarodne taborniške
pustolovščine. Vsak bo domov prinesel dragocene in nepozabne izkušnje, nove prijatelje,
ideje in še marsikaj! Da pa bo komunikacija s taborniki iz drugih držav tekla čim bolj gladko,
smo zbrali najbolj pogoste skavtske izraze in nekaj zanimivih dejstev.

Slovarček taborniških izrazov
tabornik - scout
katoliški skavt - catholic scout
rutka - scarf, neckerchief
kroj - scout uniform
našitek - badge
taborniški zakoni - scout laws
taborniška (skavtska) prisega - scout
promise, scout oath
veščine - proficiency badge
preizkušnja - link badge
murn - precub, beaver
medvedek ali čebelica (MČ) - cub scout,
cub, wolf cub
družina MČ - cub pack, cub scout pack,
pack
gozdovnik (GG) - scout
družina GG - scout troop, troop
popotnik (PP) - rover, rover scout, venture
scout
klub PP - rover crew, rover scout crew,
crew
vod - patrol
vodnik - patrol leader
pomočnik vodnika - assistant patrol leader, patrol second, second
vodov sestanek - patrol meeting

rod - scout group
načelnik rodu - group leader
družina - troop
načelnik družine - troop leader
starešina - chairman
članarina - membership fee
tabor - camp
odprava - contingent
vodja odprave - contingent leader/head of
contingent
mednarodno osebje - international service
team/IST
nadaljevalni inštruktorski tečaj - Wood
Badge
Zveza tabornikov Slovenije, nacionalna
skavtska organizacija (ZTS) - Scouts Association of Slovenia, national scout organization of Slovenia
Združenje slovenskih katoliških skavtinj in
skavtov (ZSKSS) - Slovenian Catholic Girl
Guides and Boy Scouts Association

SVETKOVA AVANTURA /

aktualno 35

Foto: Marko Prelec

Svetovna organizacija skavtskega
gibanja
World Organization of the Scout Movement
(WOSM)
Ima 161 članic - nacionalnih skavtskih organizacij,
med katerimi je tudi ZTS, in združuje več kot 30
milijonov skavtov.

Svetovna zveza dekliških vodnic in
skavtinj
World Association of Girl Guides and Girl Scouts
(WAGGGS)
Združuje deset milijonov skavtinj in skavtov iz
145 držav, med njimi tudi ZSKSS.

Bi-Pi ali Baden-Powell
Lord Robert Baden-Powell je ustanovitelj sve­
tovnega skavtskega gibanja.

Bodi pripravljen - Be Prepared
Bodi pripravljen je svetovni skavtski moto. Po­
meni, da je tabornik v mislih in telesu vedno v stanju
pripravljenosti.
Bodi pripravljen v mislih: pomeni, da je tabornik
discipliniran in sposoben držati se reda. Pomeni tudi,
da vedno pomisli na vse možne situacije, še preden se
te zgodijo, se pripravi in tako prepreči neprijetnosti.
Rad naredi pravo stvar ob pravem času.
Bodi fizično pripravljen: pomeni, da je tabornik
močen, aktiven ter sposoben in voljan narediti pravo
stvar v pravem trenutku.

Izmenjati - to swap
Ena od najbolj zabavnih taborniških/skavtskih
navad v tujini je swapping -”svopanje”. To pomeni,
da s taborniškim prijateljem (npr. na nekem med­
narodnem zletu) izmenjaš oziroma “zasvopaš” rutko,
našitek, taborniško majico ali kakšen drug taborniški
predmet. Zato je vedno priporočljivo, da se na med­
narodne akcije odpravite z dodatnimi rutkami, našitki,
majicami ...
Nekateri taborniki imajo prave zbirke “zasvopanih”
predmetov, predvsem rutk, našitkov, majic, značk,
skavtskih puloverjev ...

Zlet - Jamboree
Mednarodni izraz jamboree se uporablja za splošno
poimenovanje večjega skavtskega srečanja.
Ustanovitelj skavtskega gibanja Lord Baden-Powell
je načrtoval poseben dogodek - srečanje tabornikov
iz vseh koncev sveta, da bi proslavili deseto obletnico
prvega poskusnega tabora v zgodovini skavtstva
(Brownsea Island). Prvi svetovni skavtski jamboree
se je tako zgodil v London’s Olimpia. Obiskalo ga je
8.000 tabornikov iz 34 držav. Številka se skozi leta
seveda povečuje in tako je lani na 22. Svetovnem
skavtskem Jamboreeju na Švedskem taborilo več kot
40.000 tabornikov iz 146 držav.

Vir:
http://www.scout.org/en/about_scouting/facts_figures/fact_
sheets/fact_sheet_history_of_jamborees
http://en.wikipedia.org/wiki/Scout_Motto

36

/ STROKOVNO

Dajanje povratnih informacij
Besedilo: Polona Rožman

Nekateri smo z mislimi že na letošnjem taboru, drugi še razmišljajo, kaj dati v nahrbtnik,
spet tretji že veselo namakajo noge v hladni reki, ki se vije blizu tabora. Nekaj pa je tudi
takih, ki bodo vsaj del počitnic namenili pridobivanju novega znanja na vodniškem ali
inštruktorskem tečaju ter na tečajih specialnosti.
Zelo pomembno je, da ob koncu vsakega izobraževanja
tečajnikom podamo tudi povratno informacijo. Brez
nje je komunikacijski proces enosmeren, komuni­
kacija je avtoritarna, brez upoštevanja druge strani.
Če je sogovornik podal povratno informacijo, lahko
komunikacija postane dvosmerni proces, kjer se med
sogovornikoma izmenjujejo informacije, mnenja,
obvestila, poročila o rezultatih delovnih nalog in
človeška toplina in energija. S tem, ko podamo
povratno informacijo dobimo sporočilo o učinku
informacije na prejemnika. Predstavlja tisti del od­
govora prejemnika, ki se vrne nazaj k pošiljatelju in
mu pomeni informacijo o sebi in svoji komunikaciji.
Omogoča, da pošiljatelj naredi ustrezne izboljšave v
komunikacijskem procesu, hkrati pa znižuje možnost
nastanka nesporazumov in konfliktov. Vsaka reakcija
prejemnika v komunikacijskem procesu pomeni
odgovor.

Namen povratne informacije je, da:
prejemnik izrazi svoje mnenje, rešitve ali
•
rezultate;
pošiljatelj dobi informacijo, ali je bilo sporočilo
•
pravilno razumljeno.
Pogosto pa v komunikaciji pride tudi do
•
“zapletov” zaradi:
nepravilnega razumevanja, ker si sogovornik
•
informacijo interpretira po svoje, ali
zaradi samega načina podajanja povratne
•
informacije
Način odziva (reakcije) je odvisen predvsem od
čustvene inteligence sogovornika ali, povedano
drugače, od njegove sposobnosti upravljanja lastnih
čustev in zmožnosti samovpogleda (poznavanje in
obvladovanje lastnih čustev). Informacijski učinek
je odvisen od vrste informacije, zaznave sporočila in
uporabe tega sporočila.

Povratna informacija se lahko
nanaša na: vsebino sporočila,
na sogovorca, na odnose med
sogovorci, na odnos do vsebine,
na vpliv sporočila na sogovor­
ca.

Foto: Polona Rožman

Med komunikacijo povratne
informacije iščemo, sprejemamo
in dajemo. Pozorni smo na
pravila dobre povratne informacije.

STROKOVNO /

aktualno 37

Pravila dobre povratne
informacije
Povratna informacija naj bo besedna in izražena
jasno. Če je v obliki nebesednega sporočila, obstaja
večja nevarnost napačnega razumevanja, saj je
sporočilo manj jasno, večpomensko in pogosto
podvrženo napačnim interpretacijam.
Povratna informacija naj bo prilagojena tistemu,
ki mu je namenjena, in sicer tako, da nas bo lahko
razumel. V nasprotnem primeru ne bo učinkovita.
Povratna informacija naj bo konkretna - nanaša
naj se na konkretno vsebino in vedenje.
Povratna informacija naj bo objektivna - nanaša
naj se na dejanske informacije in dejstva, ne pa
na naše občutke.
Povratna informacija naj bo direktna - neposredno
naj bo povezana z vsebino in naj se nanaša na tisto
osebo, ki ji je namenjena. Ne sme biti izrečena
prikrito ali posredno.
Povratna informacija naj bo iskrena - zajeta
naj bodo naša resnična mnenja, čustva in misli.
Povratna informacija naj bo posredovana
pravočasno - takrat, ko smo jo pripravljeni sprejeti,
razumeti in uporabiti. Če jo prejmemo pozneje,
je lahko njen učinek manjši oziroma ga sploh ni.
Povratna informacija naj bo konstruktivna namenjena naj bo reševanju problema ali konflikta.
Skušajmo se izogniti poniževanju sogovornika in
poglabljanju konflikta.
Pri povratnih informacijah mora veljati načelo
vzajemnosti. Če povratne informacije dajemo, jih
moramo biti pripravljeni tudi sprejemati.
Povratna informacija naj bo opisna - opišemo,
kaj je bilo dobro in pravilno, ne sodimo in ocen­
jujemo. Za prejemnika je tako bolj nevtralna in
povzroča manj neprijetnih občutkov.
Za uspeh pri delu je povratna informacija
tako za podrejenega kot tudi za nadrejenega zelo
pomembna.

Foto: Urška Škrap

Pri aktivnem poslušanju je torej treba znati
ponuditi zrcalo in dovoliti, da se zrcalimo v drugih.

38

/ VEŠČINE

Poletje je čas za naravoslovje
Besedilo: Tadej Pugelj - Pugy

Pouka je konec in šole so zaprle svoja vrata. Šolske torbe so obležale v kotu in čas je za brezskrbne
počitnice. Pa bo tako tudi z znanjem, ki smo ga celo leto pridno nabirali v šolskih klopeh? Seveda ne,
saj bodo spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, tehnika in tehnologija, geografija, fizika in drugi
predmeti spet z nami. Le na nekoliko drugačen način - v gozdni šoli s prijatelji in vodnikom.
Kaj pa imata šola in taborniki skupnega, boste
rekli? Veliko, saj znanje, ki ga dobite v šoli, pri
tabornikih s pridom uporabite. Zelo zgovoren je
primer veščin: na primer znanje geometrije nam
koristi pri vrisovanju kontrolnih točk na karto in
osvajanju veščine risar skic. Če boste torej vklopili

svoje možgančke in se spomnili kakšnih vsebin pri
predmetih, jih boste lahko zlahka povezali z veščinami,
ki jih boste osvajali na taboru. Za vzpodbudo si v
nadaljevanju poglejte pregled taborniških veščin, ki
so povezane z naravoslovjem, tehniko in tehnologijo.

6 - 7 let (prvi razred OŠ)
Ljubitelj živali

opazovanje sledi, opazovanje majhnih živali z lupo, obisk lovca,
gozdarja ribiča

Poznavalec ognjev

priprava ognjišča, izbira materiala za ogenj, postavljanje piramide,
prižiganje ognja, gasilna sredstva, prva pomoč pri opeklinah

Poznavalec morja

opazovanje živih bitij na obali morja in v plitvinah, obisk akvarija,
solin, ribarnice, pristanišča

7 - 8 let (drugi razred OŠ)
Poznavalec dinozavrov

preučevanje zgodb o dinozavrih, izdelovanje glinenih skulptur
dinozavrov, izdelava naravnega parka s figuricami dinozavrov

Kmetovalec 1

obisk kmetije, pomoč pri preprostih opravilih, raba preprostega
kmečkega orodja, obisk vrta ali njive, prepoznavanje poljščin,
spanje na seniku

Mladi naravoslovec

opazovanje rastlin na travniku, izdelava rastlinjaka ali herbarija,
spoznavanje pravil varstva narave – kaj se ne sme v naravi, zbiranje
odpadnih surovin, ki jih lahko ponovno uporabimo

8 - 9 let (tretji razred OŠ)
Ribič

priprava in raba ribiške palice, nekaj ur na ribolovu z ribičem, obisk
ribogojnice, čiščenje rib, ki bodo za obrok, in peka nad žerjavico

Opazovalec neba

opazovanje zvezd in lune, prepoznavanje glavnih poletnih ozvezdij s pomočjo zvezdne karte, opazovanje planetov s teleskopom,
pogovor o vesolju

Robinzon

Robinzonski dan – izdelava preprostega bivališča, veščine lova,
priprava hrane, izdelava preprostih pripomočkov za življenje v naravi

VEŠČINE /

aktualno 39

9 - 10 let (četrti razred OŠ)
Zeliščar 1

nabiranje in uporaba zelišč in gozdnih sadežev pri pripravi hrane in napitkov,
uporaba zdravilnih rastlin

Eko policaj

ločevanje odpadkov, izračun ogljičnega odtisa za prihod na tabor, pridobivanje
pitne vode oziroma prečiščevanje odpadne (npr. od pomivanja, tuširanja ...),
zbiranje nevarnih odpadkov na taboru (olje, izrabljeni baterijski vložki ...)

Uporabnik noža

raba noža pri rezanju vej, izdelovanju izdelkov iz lesa, pri pripravi hrane, varnost
pri uporabi noža, negovanje in shranjevanje noža

10 - 11 let (peti razred OŠ)
Poznavalec gozda preizkušanje uporabnosti različnih vrst lesa, izdelava izdelkov iz lesa, kurilna
vrednost lesa, uporaba sekire, priprava predstavitve različnih vrst lesa in njihove
lastnosti
Čuvaj ognja

prižiganje ognja na različne načine in v različnih okoliščinah, požarna varnost
in požarna vaja, obisk gasilcev, raba gasilnega aparata

Stezosledec

opazovanje v naravi, sledenje, poznavanje sledi živali, ljudi in različnih vozil,
zasledovanje, branje zgodb o pustolovcih, ki so živeli v naravi

11 - 12 let (šesti razred OŠ)
Kmetovalec 2

celodnevni obisk kmetije, na kateri imajo več vrst domačih živali, za katere je
treba poskrbeti, aktivno sodelovanje pri različnih kmečkih opravilih, pogovor s
kmetom o načinu življenja na kmetiji, spoznavanje starih obrti

Risar skic

orientacija z in brez kompasa, merjenje azimuta, razdalj in višin, pretvarjanje
(merilo) in prenos na papir (skica terena), poznavanje karte in topografskih
znakov na njej

Opazovalec

opazovanje narave in ljudi (tabora), hoja po opisu in priprava opisa, neslišna
hoja in nevidno zasledovanje, kraja zastave

12 - 13 let (sedmi razred OŠ)
Astronom

opazovanje nočnega neba (ozvezdja, planeti in njihove lune), izdelava modela
našega osončja

Nastanjevalec 1

skica tabora, izdelava različnih bivakov, priprava ognjišča, izdelava dvignjenega
ležišča

Taborni izumitelj izdelava taborniških izumov, ideje za popestritev taborjenja in bivanja v naravi
(npr. na bivakiranju)
V želji vzpodbuditi rodove in njihove člane, da
osvajajo veščine s področja naravoslovja in tehnike,
smo v okviru projekta “Veščine življenja v naravi”
predvideli tudi podporo v obliki brezplačnih oznak
veščin, predstavljenih v tem članku. Zato vabimo
rodove, da v programe svojih taborjenj uvrstijo

osvajanje teh veščin. Potrebna je predhodna prijava,
katere veščine boste osvajali in koliko članov bo pri
osvajanju sodelovalo. Prijavo pošljite na naslov vescineZTS@gmail.com. Na podlagi kratkega poročila in
fotografij z izvajanja zahtev vam bomo veščine poslali.

Projekt Veščine življenja v naravi sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Poleg
ZTS je na razpisu za sofinanciranje projektov, ki jih izvajajo društva na področju naravoslovja, tehnike ali
tehnologije v šolskem letu 2011/12 sredstva za projekte dobilo še sedem taborniških rodov - skupno nekaj
manj kot 13.000 evrov. To je še ena potrditev, da na omenjenih področjih mladi skozi praktične dejavnosti v
naravi svoje teoretično znanje nadgradijo v uporabne zmožnosti - kompetence. Za podrobnosti in pomoč pri prijavi se pozanimaj v pisarni ZTS. Naslednji razpisni
rok bo predvidoma decembra.

40

/ PROJEKT

Hitrejši in modrejši z
medgeneracijskim sodelovanjem
Besedilo: Polona Rožman

Konec avgusta se bo iztekel projekt Mreže MGS: razvoj potencialov mladinskih organizacij za medgeneracijsko sožitje in sodelovanje. Gre za triletni projekt desetih mladinskih organizacij in štirih
srednješolskih centrov, v katerem je Zveza tabornikov Slovenije, nacionalna skavtska organizacija
poslovodeči partner. Pri našem delu sta nam pomagala tudi zunanja partnerja, Inštitut Antona
Trstenjaka in Zavod RS za šolstvo.

V konzorcij Mreža MGS smo se vključile orga­
nizacije, ki se prepoznavamo kot medgeneracijske
oziroma naše delovanje bazira na prenosu znanj in
izkušenj med generacijami. Tako smo se med seboj
hitreje povezali in poiskali skupne točke, iz katerih
smo izhajali.
Za boljše in lažje približevanje medgeneracijskih
vsebin, za bolj učinkovito implementacijo izsledkov
in za bolj učinkovito nagovarjanje mladih smo si
izposodili basen o zajcu in želvi, ki tekmujeta v teku.
Od tod tudi slogan “Skupaj smo hitrejši in modrejši”.
V okviru študijske skupine smo opravili raziskavo
med menedžerji organizacij v mreži kot tudi med
zunanjimi predstavniki ter raziskavo, s katero smo
preverjali kakšno mnenje ima mlajša generacija o
srednji in starejši generaciji. Izsledke raziskav smo
marca 2011 predstavili na konferenci Pogled mladih.

Zaključke in prispevke konference smo izdali v posebni
številki biltena Generacija.
Posamezne vsebine biltena Generacija najdete
tudi na spletni strani projekta www.mgs-mreza.si,
na kateri so tudi prispevki in različne informacije
o dogajanju ter izvajanju drugih medgeneracijskih
projektov, skupin, organizacij in izobraževanj.
Partnerske organizacije so izdale publikacije, ki so
namenjene izobraževanju in pridobivanju informacij
s področja medgeneracijskega sodelovanja v mladin­
skih organizacijah. Pripravili smo komplet, ki vsebuje
knjigo metod za delo v medgeneracijski skupini (Tri
zajčje naprej), priročnik za mladinske voditelje in
delavce ter dokumentarni film o odraščanju generacij.
Veseli nas, da smo s projektom postavili enega
prvih temeljev gledanja na medgeneracijske vsebine
tudi v mladinskih organizacijah. S tem smo naredili
pomemben mejnik v stereotipnem zaznavanju in
obravnavanju medgeneracijskih vsebin, s katerimi se
večinoma ukvarja tretja generacija. Organizacije, ki se
pretežno ukvarjajo s to tematiko, so nas prepoznale
kot pomembne akterje in tako smo bili povabljeni
k sodelovanju in predstavitvi delovanja mreže na
različnih okroglih mizah, konferencah in dogodkih,
ki so osvetljevali in razpravljali o medgeneracijskih
vsebinah.
Prenos znanja, veščin in informacij med različnimi
generacijami v naših organizacijah prepoznavamo kot
dober in trajen način, ki omogoča obstoj in nadaljnji
razvoj organizacij v konzorciju. Naša spoznanja želimo
deliti tudi z organizacijami, ki se ne prepoznavajo kot
medgeneracijske, in jim na ta način nuditi podporo
in izkušnje, ki smo jih skozi leta pridobili.

Fotografije govorijo

PROJEKT /

aktualno 41

Pri tabornikih so v dejavnosti pogosto vključene različne generacije, še posebej na večjih akcijah,
kot so taborjenja, zagotovo pa družinska taborjenja. Nekatere metode dela so za medgeneracijske
skupine primernejše kot druge. Preizkusite opisano metodo, ki je zelo primerna tudi za deževne
dni. V knjigo metod za delo v medgeneracijskih skupinah Tri zajčje naprej je vključena tudi opisana
metoda.

Metoda fotogovorice

Foto: Arhiv MGS

Namen dejavnosti:
pomagati skupini, da o spregovori o problemih,
•
ki jih čuti v skupini,
•
dobiti vpogled v razmišljanje posameznikov
v skupini,
•
iskanje skupnih točk članov skupine,
•
prirejeno lahko tudi kot način vrednotenja.
Čas: 20-30 minut (odvisno od velikosti skupine)
Velikost skupine: poljubna
Prostor: poljuben, a dovolj velik, da se vidijo vse
fotografije in imajo udeleženci poleg tega še dovolj
prostora
Pripomočki: raznolike fotografije
Potek dejavnosti: Fotografije razporedimo po tleh
tako, da se vsaka od slik vidi in je med njimi dovolj
prostora, da se bodo posamezniki med slikami lahko
sprehodili.
Vse člane skupine povabimo, da si ogledajo
fotografije in da si vsak posameznik izbere tisto, ki
najbolje opiše njegovo razmišljanje in občutke ob
danem vprašanju.

Možne iztočnice, ki jih da voditelj, preden posa­
meznik izbere fotografijo:
lastnost skupine, ki se ti zdi za delovanje
•
skupine pomembna,
•
kaj manjka naši skupini, da bi laže delovala,
v kakšni skupini se počutim dovolj sproščeno,
•
da lahko izrazim vse svoje misli in občutke.
Za metodo fotogovorice lahko uporabite tudi
druga vprašanja ali iztočnice (npr. za vrednotenje
dela, za razbijanje stereotipov). Namesto fotografij
lahko uporabite tudi kartice ali slike iz različnih revij.
Če se voditelju zdi, da bodo posamezniki izbrali
fotografijo, ker se jim zdi zanimiva ali lepa in šele
nato poiskali odgovor na iztočnico, ki se sklada s
fotografijo, lahko fotografije obrne na glavo. Vsak
posameznik naj nato najprej vzame eno od fotografij,
pogleda, kaj prikazuje in predstavi prvo misel, ki jo
dobi ob pogledu na fotografijo.

Vir: Mrak Merhar, Irena in drugi (2012). Tri
zajčje naprej: dejavnosti za delo v medge­
neracijski skupini. Ljubljana: ZTS.

42

/ ZGODBA ZA TABORNI OGENJ

Kako so Pingvini
šli na bivakiranje
Besedilo: Mjedved

Poletje se je približevalo s strašno hitrostjo, z njim pa tudi taborjenje. Naši Pingvini so se tako odločili,
da bi bilo dobro, če bi do takrat obnovili določene veščine preživetja v naravi in se odpravili na bivakiranje.
Pohodni bivak je bil namreč načrtovan tudi kot del tabornega programa in Pingvini niso želeli izpasti kot
največji začetniki pred starejšimi GG-ji in PP-ji, s katerimi bodo odrinili na pohod. Pa še fino se jim je zdelo,
da se bodo lahko v senčnem zavetju gozdov nekoliko ohladili od sopare, ki je zadnje dni pritiskala v mestu.
Dobili so se v jutranjih urah, ob osmih, ampak za mlade je tako ali tako vsaka dopoldanska ura prez­
godnja; zbirno mesto je bilo ob vznožju vzpetine, za katero so se odločili, da jo bodo zavzeli ta vikend. Bili
so oboroženi do zob: vsak s svojim velikim pohodniškim nahrbtnikom in čutaro vode v roki. Enemu je z
nahrbtnika bingljala sekira, drugi je imel nanj privezan kotliček, tretjemu pa je iz enega od žepov kukala
glava plišastega medvedka.
“Kako dolgo mislite, da bomo hodili gor?” Nejca je skrbel prvi del bivakiranja - pohod, saj ni bil v najboljši
kondiciji. Navsezadnje, vsi sendviči z majonezo in posebno salamo se nekje poznajo.
“Miha je zadnjič rekel, da bi morali ob dobrem tempu prispeti na vrh v kakšnih treh urah, če nas ne bo
ta presneta vročina ubila po poti.” Vid si je z levo nadlaktjo obrisal potne potoke s čela.
V tistem trenutku pa je izza vogala že primarširal Miha, ki je v desni roki nosil precej težko, belo plastično
vrečko.
“Kaj pa nosiš, Miha? Vau, tole pa fajn zaudarja.”
“To, dragi moji, je vaše današnje kosilo oziroma večerja, odvisno od tega, kako pridno bomo hodili in
kako hitro bomo uspeli postaviti tabor. Ribice sem nakupil pri lokalnem mesarju, jih bomo lepo spekli na
ognju in povem vam, da boljše ribe še niste jedli!”
“Super! Potem pa se kar odpravimo na pot, jaz sem že rahlo lačen,” je dodal Nejc.
Pingvini so se ta dan dobro odrezali, le z enim postankom za osvežitev in prigrizek so prispeli na vrh v
slabih štirih urah. Razložili so nahrbtnike ob drevo in si razdelili naloge: Rok in Nejc bosta nabrala les za
ogenj in bivak, Vid bo sproti šilil kole za bivak, Miha bo pripravil ognjišče, Tina pa bo v bližnjem potoku
temeljito oprala ribe, ki so zdaj pa že res zaudarjale, saj so se vso pot po malem kuhale v tisti plastični vrečki.
“Nič skrbeti,” jih je bodril Miha, “dobro jih bomo prepekli nad žerjavico, pa bo vse v redu z njimi. Zdaj
imajo tako močen vonj zaradi postane vode, pomešane s krvjo, ki jo bo Tina dobro sprala z njih.”
Tina je malomarno pobrala vrečko z ribami in se odpravila proti potoku, fantje pa so planili po sekirah
in nožih, za katere so že komaj čakali, da jih uporabijo.
“Ne pozabite, fantje! Ne sekamo živih dreves, ves les se najde lepo po tleh, če pa že sekamo, to delamo
pod kotom 45°! Pa previdno, rodov gospodar je nabrusil orodje posebej za nas,” jim je zaklical Miha, ko so
počasi izginili v gozd.
Nato je začel urejati kamenje v okroglo obliko, primerno za ognjišče in si tiho brundal nek napev. Vročina
je bila še znosna, daleč naokoli ni bilo nikogar, edini zvoki so bili šum vetra v krošnjah in ptice pevke. Tina
je prišla nazaj z ribami, jih pustila ob ognjišču in sedla po turško zraven njega.
“Ej, Miha, kaj bomo pa delali zvečer?”

Pošljite nam svojo zgodbo (do 3000 znakov s presledki) na revija.tabor@gmail.com.

ZGODBA ZA TABORNI OGENJ / razvedrilo 43
“Prinesel sem pesmarice, sem mislil, da bi se naučili kakšno novo pesem za taborne večere. Saj ti tako
hodiš k zboru, a ne?”
“Ja, pa že. Kaj pa jutri?” Tina je strmela v tla in s konico čevlja risala v zemljo kroge.
“Jutri pa bomo najprej zvadili vozle in vezave ter poskušali postaviti kak pionirski objekt. In kosilo si
bomo poiskali v naravi.”
“A.”
Vsake toliko se je iz gozda zaslišal fantovski smeh.
“Miha, kaj bi me lahko jutri zvečer, ko se vrnemo, peljal domov?”
“A tvoji ne pridejo pote?”
“Ne, ni jih doma. Mami je šla na neko konferenco v London, ati pa je na jadranju s sodelavci. Ju ne bo še
nekaj dni. Doma sta samo babica in naša psička, ampak babi težko hodi in bi morala pome z avtobusom.”
“Ja, potem pa te bom jaz peljal. Saj sva v bistvu skoraj soseda, ne?”
Tina si je začela odvezovati in znova zavezovati vezalke.
“Ja. Ej, Miha?”
“Hm?”
“Hvala ti.”
“Ni zakaj, Tina.” Miha je zdaj polagal že zadnje kamne na ognjišče. “Tvoji dosti potujejo?”
“Ja, sploh ati. On gre skoraj vsak mesec kam in potem mi prinese darilo.” Proti Mihi stegne svojo roko in
mu pokaže pisano zapestnico. “Vidiš? Tole mi je prinesel iz Moskve.”
“Mhm, lepa je. Greš kdaj z njim na potovanje?”
“Ne, to pa ne. Ati zmeraj potuje sam. Ponavadi mora na pot zaradi službe in pravi, da bi se z mami samo
dolgočasili, medtem ko bi on moral delati. Ampak mislim, da je to samo izgovor.”
“A, tako,” je rekel v zadregi. “Tina, a bi šla pogledat, kje se potikajo naši fantje? Treba bo postaviti piramido.”
Počasi je vstala, si otepla prah in zemljo z zadnje plati ter prisluhnila glasovom iz gozda, da bi vedela, v
katero smer naj odrine poiskati fante. Potem pa je tesno objela svojega vodnika.
“Hvala ti.”
Miha jo je na kratko podržal in zagugal v objemu: “Ne skrbi. Dobro veš, da se lahko zmeraj zanesete na
svojega vodnika.”

: Rok Pandel

ŽVN vikend. Foto

/ IZ TABORNIŠKE PESMARICE

44

Čudovito
Noemi

Foto: SiNi

Zapisal: Gašper Cerar

C G D
C
C

C

C G D

se manj previdno vsa
C
predala jim.

G
D
Spet se ji mudi,
G
spet si krade čas
D
za pomembne stvari.

D
Stežka zamiži,
C
G
kmalu na nogah,
D
da hitro pohiti.

G

D
... za trenutek.

C

G
D
Pada smeh z neba,

G

Refren:
C
G D
Čuuudoviiito
C
bi lahko bilo,
G
D
če bi se znala pomanjšati.
C
G D
Čuuudoviiito,
C
če bi zaznala
G
očem nevidno in

Prijemi akordov

D

Akord
C
-0-1-0-2-3-x-

Strune
E
H
G
D
A
E

G
-3-0-0-0-2-3-

D
-2-3-2-0-x-x-

C
ji šepetajo,
G

D
naj za trenutek spozna.

C

G D
Naj vdihne dan,

C
ona pa slepo
G

D
obrača ušesa stran.

Refren 2x
G

D
... za trenutek.

C G D

C G D

*Številka označuje polje na vratu kitare, kjer primemo struno.
“0” pomeni, da struno zaigramo,
a je ne primemo. “x” pomeni, da
te strune ne zaigramo.

IZ TABORNIŠKE PESMARICE / razvedrilo 45

Moja Liza
Zablujena generacija
Zapisal: Gašper Cerar

H H H G#m F# H G#m F# H
G#m
Tam na vogalu ulice,
F#
H
kjer sva se spoznala,
na steno sem napisal:
G#m
F#
Jaz te rabim moja mala.
H G#m F# H
G#m
Nosila dolge si lase,
F#
H
s pogledom si objela me
G#m
in rekla: Sama sem doma.
F#
H G#m
V šoku padel sem na tla
F#
H G#m
in omamljen obležal,
F#
E F#
se spraševal, ali bom znal.
Refren:
H
G#m
F#
Spomnim se, bilo mi prvič je lepo,

Foto: Nace Kranjc

H
G#m
F#
roke božale so tvoje telo.
H
G#m
F#
Danes vem, da moja mala je
dekle,
H
G#m
F# H
ki vedno čaka na vogalu ulice.
G#m
Ona je dala mi vse.
F#
H
Ona je misli brala.
G#m
Ona je dala mi vse.
F#
Ona je moja mala.

F#
E F#
in pobegnila od ljudi.

H G#m F# H

Refren
(2x Ona je ...)

Gm#
Rada si se smejala,
F#
sploh nisi govorila,
H
raje mojo toplo roko
G#m
F#
H G#m
si na sebe položila.
F#
H G#m
Takrat zaprla sva oči

Refren
H G#m F# H
H
Vse, kar sem
E
mi pokazala,
H
Vse, kar sem
E
mi pokazala,

G#m
iskal, je mala
H F#
misli prebraaala.
G#m
iskal, je mala
H F#
sanje prodaaala.

Prijemi akordov
Akord
H
-2-4-4-4-2-x-

Strune
E
H
G
D
A
E

G#m
-4-4-4-6-6-4-

F#
-2-2-3-4-4-2-

E
-0-0-1-2-2-0-

/ KOLEDAR AKCIJ
janja ZTS
Tečaji in usposabl
in termini
Različne lokacije
boru in na
Več v majskem Ta

julij in avgust

izobraževanja
PP, RR, grče
ZTS, OO ZTS in ro

dovi

u
www.tabornik.e

1.–2. septemb

er

TOTeM
odbojkarsko

Ilirska Bistric
a
Rok prijav: 12
. 8.

Kontakt: ma
re

www.rusevc

9. september

GG, PP, RR, g

prelc@gmail

i.si/totem/ra

.com,

zpis

Grajska orientacijska fešta – Grof
Celjski grad, Celje

rče

Cena: 18 €/ose
Rod snežniški
h

na mivki

bo, zamudnik

i 25 €
ruševcev Ilirsk
a Bistrica

orientacijsko tekmovanje
GG, PP, RR, grče
Cena: 45 €

Rok prijav: 21. 9. 2012
Kontakt: grof.rdgo@gmail.com,
http://grof.rdgo.org

28.–30. september

tekmovanje

Rod II. grupe odredov Celje

Republiško orientacijsko tekmovanje

orientacijsko tekmovanje

Žiri

PP, RR + grče

Rok prijav: 1. 8.; 14. 9.; 21. 9.

Cena: 95 €; 105 €; 115 €/ekipo

Kontakt: rot.ziri.info,

Rod zelenega žirka Žiri in ZTS

rot.2012.ziri@gmail.com

6. oktober

RPG Šo
1. Scoutball turnir
Šoštanj
:
Več info kmalu na
t
www.rpg.rutka.ne

Vabila pošljite na revija.tabor@gmail.com.

štanj

športno tekmovan
PP, RR + grče
Rod Pusti grad Šo

je

štanj

Foto: SiNi

46

Njam, njam, 60 let. Foto: Aleš Cipot

Upam, da gre tokrat mimo prstov. Foto: SiNi

Ureja: Nace Kranjc

Dež nam ne bo pokvaril Mnogoboja! Foto: SiNi

Na mnogoboju nihče ne ocenjuje šotorov! Foto: RSM

Izgubljeni v koruzi. Foto: RSM

Tudi MČji so komaj dočakali počitek. Foto: Marko Prelec

Kmalu v založbi ZTS:
priročnika

Vozli in pionirski objekti ter V naravo,
prenovljena in opremljena z novimi vsebinami!