Gospodarstvo. Preniovanje go\-eje živine v Šoštanju. V sredo dne 28. maja 1924 se je vršilo po dolgih letih zopet enkrat premovanje goveje živine marijedvorske pasme za šoštanjski okraj. Udeležba je bila nad vse pričakovanje povoljna. Premovanja se je udeležil !kot zastopnik g. velikega župana mariborske oblasti g. Zidanšek, kot zastopnik okrajnega glavarstva v Slovenjgradcu gosp. okrajni glavar dr. Ipavic sam. V komisiji za premovanje so bili poleg že navedenih gg.: načelnik okrajnega zastopa Skaza iz Vclenja, živinorejski nadzornik Zupanc, okrajni živinozdTavnik Rihtarič, člani okrajnega zastopa Koren, Jan in Steblovnik,. župan StebloVnik iz Šmartna ob Palki in posestnik Blatnik iz Stare vesi pri Velenju. Na premovanje se je prignalo skupno 168 živali, od teb 18 bikov, 6 bikcev, 100 krav in 44 telic. Bilc so častno zastopane vse občine v okraju. Prvo darilo za bilia je dobil posestnik Fr. Hrastnik iz Gaberk. za bikca posestnik J. Dcdič iz Št. Andraža, za kravo gospod žiipnik Ivan Rožman iz Zavodnjega in za telico posestnik Miha Koren iz Starevesi pri Velenju. V celoti se je razdelilo vseh daril nad 70.000 K, od katerih je večino prispeval okrajui zastop, oddelek za kmetijstvo pa 20 tisoč fkron. Pri premovanju se je opazilo, da si je okraj vkljub vojni in dveletni suši, katera je živiuo v okraju zelo d-ecimirala, vendar že znalno opomogel. Posebno je razveseljivo dejstvo, dg, je \. okraju že precej jako lepih, prvovrstnih krav in#te]ic, primanjkuje še le v nekaterih občinah nekaj lepih dobrih bik-ov za osveženje krvi, nakar se bo okraj gotovo labko ponašal s svojo živinorejo. To so konštatirali in povdarjali v končnih nagovorih po premovanju ludi vsi govorniki-slrokovnjaiki. Okrajnemu zastopu pa čestitamo na priredilvi in kličcmo: Le krepko naprej po začrlani poti v procvit živinoreje in na skorajšnje zopetno svidenje. Mariborsko sejmsko porocilo. Na svinjski sejem dne 30. V. se je pripeljalo 327 svinj in 2 kozi. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 162 —225 din., 7—9 tednov 250—350 din., 3—4 mesce 600 —650 din., 5—7 mescev 875—950 din., 8—10 mescev 1125—1200 din., 1 leto 1600—1875 din., 1 kg žive teže 15—17.50 din., 1 kg mrtve teže 20—23.75 din., 1 ikoza 250—350 din. Mariborsko sejmsfco poroeilo z dne 27. map. 1924. Prignalo se je: K'. konj, 6 bikov, 122 volov, 355 krav in 17 telet. Skupaj 513 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debcli voli 1 kg žive leže 11.50 do 13 din., poldebeli voli 10.50 do 11.25 din., plemenski voli-10 do 10.50 din., biki za klanje 10 din., debele klavne krave 12 do 13.50 din., plemenske krave 10 do 11.50 din., krave za klobasarje 6.75 do 8.75 din., molzne krave 9 do 11.50 din., bieje krave 9 do 11.50 din., mlada živina 10 do 11.50 din., teleta 13.75 din. Mesjie cene v Mariboru. Volovsko meso 22 do 27.. din., meso od bikov, krav in telic 19 do 21 din., telečje meso 21 do 30 din., svinjsko meso sveže 22.50 do 35 din. Na Antonovo, t. j. dne 13. junija, se vrši živinski in kramarski sejem pri Sv. Amlražu v Slov. goricah. Vsi vabljeni! Dodatek k članku »Nekaj o sadjarstvu.« Nekateri bral ci »Slovenskega Gospodarja« niso razumeli izraza asirnilacija in njenega učinka v št. 17 z dne 24. aprila 1924, zato naj sledijo te vrstice v pojasnilo: Učenjaki kot Poeincke, Janson in drugi, imenujejo soke ali hrano sadnega drevja in drevja sploh, ki se pretaka iz krone ali vrha do tal, tore] do korenin, in nasprotno> asimilati ali asimilacija. "Torej drevje asimilira. Znano je, da drevje po letu po listju iz zraka mabira za rast potrebne snovi, ki se potem v vrhu dreves združujejo z anorganskimi snovmi, katere korenine dovajajo iz zemlje. Ako se te snovi ali asimileti kar neoviramo pretakajo po deblu gor in dol, iedaj raste drevo bohotno in v rodovitosti zelo zaostaja. Kakor so izkušnje dokazale, napravi cepljenje nekako zavoro tem asimilatom. Clm več je zavor, tem počasneje drevo raste in to vpliva na razvoj cvetnega popja, drevo prcj rodi in bolj obilno. Zato se priporoča dvalcratno cepljenje sadnega drevja: 1. da drevo v rasti zaostane, 2. da se ista mno- •Žina potrebivih sivovi ohrani za tvorbo cvetja. Vsak kdor se želi teoretično poučiti in potem v praksi izvajati uitmo sadjarstvo, naj si še oekrbi strokovni list »Sadjar in vrtju_«, ki se dobi pri Sadjarskem društvu v Ljubljeni. — Jože Vezjak. Žitni trg. Vsled poplav v Bački se je položaj na žitnem trgu precej izpremenil. Padanje cen pšenice in ovsa je prenehalo, samo koruza je postala nekoliko cenejša. Vendar poplava ne bo imela prevelikega vpliva na joadaljni razvoj žitne cenc, ker je v nepoplavljenih kra|ih stanje setev nad vse izborno. Kolikor bo v poplavIjenih krajih setev uničena, toliko več bodo pridelale ostale pokrajine. V naših krajih je začela konkurirati _ vojvodinsko pšenico madžarsika. V čakovcu nudijo Madžari 100 kg pšenice po 320 din. in še ceneje. To lujnkurenco bo preprečilo 40odslotno znižanje prevozne tarife na naših železnkah, kar bo znatno olajšalo prehrano pasivnib krajev. S tein bo zaposleua tudi v večji meri naša mlinska industrija. Cene so ostale v glavnem nespremenjene ter so v Novem Sadu sledeče: pšenica 300—302 din., oves 285 din., koruza 227—230 din. Hmelj. III. poročilo Hmelj. društva v Žalcii o stanju hmelj. nasadov doma in drugod. Žatec, ČSR., 25. maja 1924. Kupčija se izvršuje mirno: cene padajo in se za prima plačuje le po 5550 čK za 50 kg. Povpraševanje je manjše nego ponujanje. Mlada rasllina se ugodno razvija in to pri najugodnejšem vremenu — topli dnevi in tople noči v zvezi z nevihtino mokroto — v nekaterih krajih z obilnimi padavinami. Hmelj raste hitro in je že do 2 m .visok. Bolhač mu je povzročil ne neznatno škodo, >ker se je bujlio in hitro razvijal. Rastlina je dosedaj še brez mrcesa, dasi je v rasti neenaka, kar se bo pa kmalu izenacilo. Hmeljarji okopavajo nasade in trebijo vrste. — Savez hmelj. društev. IV. poročilo Hmeljarskegja društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov doma in drugod. Žalec v Savinjski dolini, dne 1. junija 1924. Od našega zadnjega poročila smo imeli prav ugodno vreme, kalero je pospeševalo rast hmeljske rastline; imeli smo tople noči in zadostno množino padavin. Rastlina -je dosegla >ž do % visokosti drogov, oziroma žic, je prav čvrsta in brez vsakega mrčesa. V nekaterih občinah sc je pri- kazal bolhač, vendar ni povzročil večje škode. Nekateri iuneljarji so že svoj letošnji pridelek prodali in sicer po  - J - - J J r_ r r 100 in več dinarjev za 1 kg. Predprodanega hmelja je približno 500 stotov. Hmeljarsko društvo se bori ves čas svojega obstanka proti predprodaji hmelja, kar navadno skazi ceno vsem drugim hmeljarjem, ali pa oškoduje posameznika ter povzročuje prepire in tožbe. Seveda so tudi redke izjeme. — Društveno vodslvo. Vrednost denarja. Ameriški dolar slane 81—82 din., za 100 francoskih frankov je plačati 415 din., za 100 laških lir 360 din., za 100 čehoslovaških kron 242 din. in za 100 avstrijskih kron 11 para. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.97 centimov.