¦^•' .-.i?'; St. 12. V Gorici/ 22. marcija 1878 TedajVltt „SoLa" izbaja vsak getrtek in reljft t posto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol Jet*.....„ 2.30 fotrrt leto . . . . „ 1.20 Pri o«tanilili in prav tako pri ,ipo- itanicah" se placuje za navadno tristop- no trsto; 8 kr. 2e s« tiska 1 krat 7 » ,; « » 2 „ 8 n » » .. 3 » Zarece crke po prostoru. SOČA Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov y Gorici ? tobakanrici t go-sposki ulici Mizo „treh: krtm". .«. v Trstu v tobakaraici ..Via delta til-serma 60". Dopisi naj fie WagOVolino poSiliaf* r urednifitvu „Soce"v Gorici Via del Ma-nicipiov KaliBtrovi biSillLnadstr. rtaroi-nina pa opravciStvu „Scce" v Gorici „Via scuole" h. etv. 429, H. nadatr. Rokopfoi re n« vractjo; depiii naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugira ncprmnoinim ge narotyriaa zniia, ako ge oglaie pri urednistva. GlasUo slovenskega politieuega drnstva goriSkcga za brambo narodnih pravic. Politi6no druStvo SLOQA bo imt'lo javui obfoi zbor v pondeljek dne 25. marcija t. 1. ob 4 uri popoludne v grajscinskih prostorih v Kviskein. Na dnevnem redu je adresa do Nj. V. presv. Cesarja, v kateri izja-vijo Slovene! na desnem bregu So6e svojo driavno zvestobo in iskreno vdanost najviaemu prestolu avstrij-skemu. Program govori jasnoinvabi glasno: PSlo-iani", Slovcnci! pridit« in zagromiti!, da se bo odmevalo izpod sv. Valentina do mogofoiega Pu-noja: „ Ift a fit s? otnaje in Art/;, mmtiha Stovencu ne gnne". V Gorici dne 21. marcija 1878. Odbor Sloge. Dopisi V GoHcf, 21. marcija. — Italijanska iurnali-stika se je 2aLela v Gorici m»)Lno razevitati — Se so-dimo po Stevilu listov —: fe sklepamo pa po Stevilu naroctiikov, po tem dobirao, seveda. res drugafon re-aulut; kajti edini organ ital. katol. druStta mV Eco del Litcrale* stoji na trdnih nogah ter ima zado*tno atevilo nantfnikov, da so mordA Se z nekolikim do* bitkom vzdriuje, — oba druga fcekmujeta med seboj, irtovaje se za narod, a ob enem spricevaje svetu, da sloga jaLi, nesloga 11 a i i. ,11 Goriziano- zagovarja demokraticne principe In uze naslov, „giornale dei Friuli orientale", ki si ga je v novejsem easu pridcl, kaie oeitno, kam LISTEK 6asopisje na trdih kmetih. (Spit, lob.) dhdje.) Loviev Lajh je tudi eokrat svojo politico mo-drost ˇ ntodni (lanek po^l in pred zbranim oWin-atTom 8?oJ dnini pridelek ra7.sta.vil. Start o^nci, ki m \tm\i xs, rojsko zrele sino?e, potpraiemli so ga skrbno, je-Ii res, da bodo vojaki noter klicani. Loviev Lajh pogladi SCetinaste brke, poCesc se navzgorzma-ternim glatnikom in za5ne: Da, da klicani bedo, pa ti ne teste zakaj. 0 Tnrkn ate ie gotovo kaj sliSali, saj znate pesem 0 Lavdouu. TurSija leii tam le zwli, namtnost Cei Greben, poglejte, tam, kger je tista po-drta amreka. Turdija je lepa deiela, z zlatim oralom jo orjejo, p§enico pridelujejo debelo, kot sljive. Go-Bpodar je Torek, kristjani morajo pa delati, ? jarem jib vpregnjejo, z bifii tepd, kot Ijnbo iivinico. Sedaj so ae pa kristjani vzdignili, Bus jim je pri§el na po* mofi, je polemil Turka in nie Se ne vemo, kaj naredi iz njega. Na§ cesar pa ne sme pustiti, da bi bil Bus $>veveL moCan, zato bo vzel tudi nai en kos TurCije, §e posebno pes taco moli. „L' Isonzo" pa je v svoji politiki w&viga svaga 6e.c dva praga" — kakor so glave njegove stranke, ki imi'o v mestni hiSi svoj glavni stan. Ta dva lista ne prilfeno prav kolegijalno zbadaU in oStiwata in nju tekmovauje za narod po-staja iedalje podobnojse navadni praski na domaeem ognjiSCi — mej pesom in maCko. Toda vsak izmed nju zagotavlja prav resno, da se bojuje s postenim o-roijem, da hoili po ravnem potu, da nema pred ofimi druzega, nego blagor naroda in domoviue, in zago-tavljaje to skili zavidno na liboralnega tovarSa — in ga vMipne. — nL' Isonzo- se je v novejSem fiasn pre-8e)il iz Paternolli-jove v Seitz-ovo tiskarno ter po-stane, Cujte! aadetkom prihodnjpga meseca dnevnik, drugi ital. dnevnik v (iorici. Nu, Slovenci! kako Vain je ob srcnV ali si se drznete trditi, da jc na&a lepa (Jorica, mesto, katero vzdriuje tri italijanske politiftno liste in med tomi dva dnevnika, — ko se vsi Slovene! v defteli (lHO.ooo proti 80.000), zadovoljujomo z bor-nim SednikomV Zdaj vidite, na kateri atranije kapital in inUMIigtMicija I Tuda stojte! Poglejte. in primerjajto blUe nlovensko jabdko /. italijauskimi poineraacami: nase jabelko j« naraven, domafi sad, mej tern ko ho pomcrauce bodt importtrane ali pa na naSi zcinlji u-metno vzgojene.— Konkurencija mej listoma razceplje-nih liberalcev bode dotifine patrone kmalo vpehala in po tern pojde vse rakov pot. Zadnja stevilka „L'I'.snzo" je bila konfiskovana zarad danka nl'erch6 tauto rumore?" (k ccmu toliko hrupa ?), ki je obrnjen proti podpisavanji one adrese, 0 katerej poroca danaSnji dopis iz Steverjana. Nam se pa zdi stvar Cisto naravna: ce italijanski listi un-kraj meje javno razpravljajo vprasanje zarad odBtopa avatrijske Furianije in sploh vse zemlje na desnem brep Sofie; ce se sploh govori, da so se 0 tem po-menkovali celo merodajni evropski diplomati (Bismark in Crispi) — zakaj ne bi tudi ljudstvo, naj so govo-rice opravtfene ali ne, razodelo svojega mnenja? Ob-Java ljudske vdanosti in zvestobe mora biti vladarju vselcj vfteCna, najbolj pa v tako vainih casih, kakorsni so zdaj — predkongresom. Cese sme vladar zanasati na zvestobo svojih narodov — mu bo to na kongresu gotovo se boljSa zasloraba, nego dovoljen kredit Q<) miljonov. Podpisovanje adrese so sproiili prav veljavni mo2je, katerim sree gorko bije za ljudstvo in za ob-stoj drzave; za to amo preverjeni, da bo kmalo na* polnjena z ogromnim Stevilora podpisov — odpotovala, kamor je namenjena; da to ni nasim ItalijanfiiCom po volji, t tem tiCi najboljsi dokaz, d a j e p r a v. Ogrl, tiste Seme, pa neso zadovoljui, da bi na§ cesar pomno2tl svoje de^ele; Ogri bi bili radi, da bi le Bos vse imel, ker so mu prijatelji Se od Onega leta, ko so se bili zoper naSega spuntali; takrat je bil namrefi Bus Ogru na pomoC pri§el pii YilagoSu. Tako Lov-Sev Lajh. Tudi natanjSne, vestne dopisnike imakmeSko Casopisje. BeraSki mavharji opravljajo ta castni posel. Delijo sepatredne in neredne sodelovalce. Tu prisverta pod vecer enooki Jurica s skljuCeno nogo v vas. Samosvestuo se vede, kakor da bi bil ze pred dvajestimi leti za Castnega obiinarja sprejet, in res ga staro in mlado srCno sprejemlja: hentaj Jurica, ste Se 2iv; lejte no, naS Jurica je zopet tu, kje boste ob noL: Jurica krevljdfi je priSel, Jurica krevlja<5, se derejo celo bosonogi paglavci. Naravnost jo maha k Zaplotarjevim v svoj tridesetletni kvartir. „Dober wcer, vam in vsera boSjim" zamomlja prestopivSi go-stoljubni prag. nHej, Jurica, kaj vas Se tuokoli nosi, vi boste Se sodnjemu dnevu trobental", oglasisemati Zaplotarica meSaje polento za veferjo. „Le Se se gu-gam okoli, mati Marina, pa naduha, naduha —r khe—• kbe — khe — me bo spravila od kruha". „Sedite scm le za ognjiSce, pa nam kaj poveste" povabi ga gospodinja. Povedati pa veliko, veliko, da ilovek sara ne ve kje zaCeti, kosetako okoli od kljuke do kljuke kolomota, bb reveia marsikaj prigodi, Ali ste z"e sli- V SoVOdnjah dne 5. marcija 1878 (Ier. dop.) (Volitev iupana)—Dno 26. febr. t. 1. se je vrtila pri uas volitev novega 2upanstva. Na poziv najatarejiega obC. stareiine, g. viteza Pagani-ja.zbrall 10 se vsl novo-izvoljeni starcSine izvzemSi enega, ki je po opravilih iz dorna, Kot vladni zastopnik bil je navzoc* g. c. k. dvorni svetovalec bar. Bechbach, To6no ob 4, popoludne zafrie se volitev pod vodstvom najstarejfiega no-voizvoljenih otareSin in sicer se je volilo no sklopu stareSinstva z listki. Enoglasno bil je ievoljen zopet za 2upan& dosedanji gospod vit. Gaud. Tost, za pod-2upane so pa bili izvoljeni gg. Pavletlfi Joief, vit Pagani, France Orel in baron L. Bianchi. Zopet izvoljon g. iu-pan, zahvalivSi so za izkazano mu zaupanje, lzreka, da volitev prevzamo, ter nrosi g, stareSino, da ga v to-2avncm postu po svojih moceh podpirajo. — Zopetno izvolitev naSega ljubljenega g. 2upana naznanjal je So-vodeujeem iti okolidanom grom mo2narjev in triJauConjo zvonov. Po dokonfiani volitvi, potem ko so fie g. 2upan in izvoljeni podftipanl poterdili namesto prisege v ro-ke vladncga komisarja, da bodo uesarju zvesti i po-korni, da bodo po postavah ravnall in njih dolKnost vestuo spolnovali, povabil je gostoljubui g. 2upan vie navzofie stareSine na juzino v svojo palaCo, kder so bilo 86 iivijoklicl sprejete razne napitnico, kakor na slozuost 6tarciin8tvu, katero je sprozil Bechbach, na prrsv. Ccsarja in po tem na njegovega nadomestnika, kojima je napil zopet potrjeni gosp. zupan i.t.d. Vse napitnice je spremljalo veselo gromenje topi^ev, ki Se je dalefi po ravnini razlegalo. Dru2ba se je v najbolj-Sem duhu razSla v2e pozno v vefier. *) IZ Steverjana 19. marcija. (Izv. dop,) Tudi k nam je nevSefien veter zanesel vznemirljivb vest, da odstopi morda Avatrija del naie delele do SoCe sosed-ni Italiji—Ce zasede in si prisvoji Bosno in Herce* govino. SliSali smo tudi, da se v Italiji s posebno go-refinostjo goji ta misel, da se v tamkajsnjih casniklh in broSurah javno razpravlja, da obstoji cel6 v Vidmu poseben komit4, kateri za to idejo propaganda dela in jo tudi cez mejo Siri in 2 njo nekaterim vrtogla-vim nezadovoljne2em mozgane vneraa, v obCe pa jsvesto avstrijsko prebivalstvo takraj meje vznemirjuje in dra* *) Volitot m nam tie adi prav v nacoda«m dubu—tettdatf pa «e sanaiamo, da ne bo g. lapan nigdar pozabil, da truiSlo-venai skasujejo toliko saupanje; —da bo tedaj apoitovajo nji-hoto narodnost-uradOTftl, kakor do sdaj, t ilovoatkem jwiktti Op. urad. j; j. 11 in r i rrrf ft ' rr......-t iTrrnr-nir------¦—i-----"h^-* Sala, doli v Hrastnika so V nedeljo vefier p^goreli, Sest his jevpepetu, Stirje hlevi in trije svinjaki; tudi malo otroCe je v ognji vzelo koneC; deset tisuC je vse Skode. Jaz sem bil br2 drugi dan pO pogoriScl tam. Za2gala je bojda zmesana baba, ki bi bila rada videla, kako v peklu gori. — Na Perifittiku ao se bill fantje na somenj stepli, luskali so se, da so se po* lenavtreske cepile; enemu so drepinjo razbili, vieraj je bila komisija tam. — Doli po dolu „fruga8 lepo ka2e, samo suSa je bila malo pritisnila, pa pridelek si bo 2e zopet opomogel; v LaCnejvasi jepavsetofca potreskala; ubogi ljudje ie lani so stokali, kaj bo pa letos? tje pa ne bo iti prosit, 'ze lani so mi Otroci slanino iz mavhe kradli. — V Mocnikov Mev je tre-Seilo danes U dni, 5e neste Se zveddi; pa ni bllb Skode nobene, ker je bila le vodena Btrela. — Pto-senCevo premo2enje je priSlo na boben. Baba no enem kraji, dedec po drugem, saj je moralo iti, Jaz sem bil enkrat tam ob noS; ob enajstih je baba vstala kavc varit, dedec se zbudi, gre pa steklo ovjjat; *«w , sem ta takrat rekel: to ne bo nic\ jn. ravno tako je { priSlo. — Se ve, da potegujejote ba2e dopisnikipray lepe honorare (pla6ila). Zjutraj je mati Marina Juricl nasula v zakelj dve vevnici erii, stisnila pod pazduho Cetvrt erienega hlebca, potem, pa Se skrivSi, da moi ni videi, dobrSnji oblupek alanine. (l^eJte no! eem si mitilil, xa tegs je boljSi, kakor, da bi bil pri m*\ L. A zdelo se nam je in zdi se nam Se vedno vse to ? cisto neverjetno, ker nam nc gre prav v glavo, zakaj j naj bi Avstrija brez vojske, prostovoljno zrtovala tako lep in rodoviten kos svoje drzave, kder biva diiavi | svesto in cesarski najviSi rodbini zares srcem vdano prebivalstvo; zakaj naj bi odtrgala zdrav ud svojega iivota ter ga vrgla bene&kemu levu v nikdar sitoire-lo; zakaj bi posebno nas Slovence v Brdih in viSeob desnem bregu Soce odcepila od naSih bratov, s kate-rimismodozdajskozi stoletja slozni v neomahljivi vda-nosti do avstrijskega prestola pod mogocnimi peruU dvoglavega orla deliJi grenke in vesele ure v mirnin in vojnib casih, vedno pripravljeni k vsem zrtvani v denarju in krvi, katere je drzava za svoj obstoj in za tvojo slaw od nas zahtevala. Mari bi se nam skozi •toletja dokazana neomajena zvestoba s tern povraca-la, da nas obsodijo k narodnej ssurti—ne glede nato, I da bi bili tudi y meterjalnem oziru strasno tepeni ? I Kdo ne sprevidi, v kak neskoncno ceugoden poloiaj bi priSlft cela Brda, ako bi se odcepila od Gorice in ostale deiele? Kam bi po tem prodajali svoja vina, mari y blaleno Itatijo, katera uze zdaj v kolikaj do-Mh lttinah se svojitn Yinskim pridelkom cez mejo Bili, koder more—,ali Cez novo avstrijsko mejo, kate-10 bi zapirale ogromne colnine ? In mislite si Brda I brez vina, brez vinske kupcye:—mizerija brez konca I in kraja. Odstop nase male, pa lepe dezeiice bi nas narodno in materjalno unicil, ob enem bi nam paza- I dusil najpleinewitejSe cute, kojegojimo kot zvesti dr-zavljani za avojo stafodavno skupno domovino — Av-Btrijo. Zanasamo se torej, da je razneSena vest ob od-stopu Gonskega do Soce—-le prazno straSilo,—-katero Be mora precej in za vselej razkaditi. Politicen polo- I iaj nikakor ni tak, da bi mora la Avstrija svoje jnz- | ne, vsigdar zveste dezele komur koli odstopiti—da bi 1 nas pa hotela prostovoljno za druge zmenjati, tot nam nikakor ne more biti prav, prvic, ker mi te za- I menjave ne ielimo in drugic ker menimo, da smo po I svoji neomahljivi zvestobi vsaj toliko zasluzili, da nas | Avstrija—ne zavrze—- I Nase ljudatvo je v tem oziru vse ene misli, ni- I kogar ni v ceii zupaniji, ki bi zolel pod Italijo priti. I To so tudi danes naSi obcinski zastopniki in ohcinavji prav zivo dokazali, ko je obcinski obhodnik okrogno-ail neko adreso vdanosti in zvestobe, dabi jo sosed-je podpisali. Vsak je radostno prejel za pero in dasi • trdo, zuijco roko, potrdil je vendar vsakdo s po-nosom, da je in hoceostati —avstrijski drzav-ljan, da, cuditi seje bilo tu pa tarn, kako so mladi I in stari tekmovali: „tudi jaz hocem podpisati." — I Prejeli smo v podpis lasko vlogo do vis. c. k. minister-skega sveta — vlogo, v kateri so zares lepo izrazeni cuti pravegaavstrijskega drzavljana,~a mi smo si ven- I dar mislili, zakaj bi Si moral siovenski drftwljan I izposojati italijanski jezik, da se obrani itali- I janskega gospodarstva? in podpisali smo polo, na katero nam je zupanstvo kratko, pa pomenlji- I yo y naSem jeziku napisalo: „Podpisani obcinski zastopniki in sosedje Steverjanske zupanije zagotavljajo svojo neomahljivo zvestobo kot avstrijski drzavljaniin svojo iskreno vdanoat Habsburski vladarski rodbini,ter z yso gorecnostjo podpirajo proSnjo, da se noben del goriSko-gradiske grofije ne loci od starodavne skupne domovine — Avstrijc." Vse, kar je znalo lastnorocno podpisati, je podpisalo in preverjeni smo, da bi se naSe ljudstvo v ogromnem Stevilu nabralo, ako bi Slo za to, da se avstrijsko custvo briskega prebivalstva na javnem shodu razodene. Politicno druStvo BSloga" all razumiS, kaj menimo?—Unstran meje stezajo se po-ieljive roke po avstrijski zakoniti dedini,—spenjajose, ne samo, da bi pograbile, kar je njihovega naroda, — ¦¦BWWWiWWWWW——BBBBBBa I .......... -]--------¦ i i . . ¦_. Jj, engaiiran; tarn marsikak dopisnik strada, na§ Jurica ' pa lakote ne pozna. Kakor Jurica, takq pribaja leto za letom ob do-loienib casih cela vrsta raznih mavharjcv ia bovtna-ric. Tudi lepi spol je med dopisniki zastopan. Vsak gust prikobaca debela Jera z oprtnikom na pleCih. Ta ti ve novic, da kar Sumi okolo nje. Bila je pre-^klo leto pri M. B. na Brezjab, pri Gospej sveti na KoroSkem, celo na sv. ViSarije se je bila prizibala. Cela periSca svetinjic, molekov in skapulirjev izklada iz toistega 2epa. Ysakej gospodinji podari kak spo-minek, spominjaje se zlat««ga pregovora, da roka roko nmije, tudi pri druzih prijateljiccah opravlja svojo plo- ' donosno menjo. Pa kako zivo in zgovorno opisuje milostne kraje in njih obiskovalce, kako ve za naj-manjSi okoli§Cine raznih 2ude2ev, ki so se tam godili . kako se jej je srce tajalo, ko je sliSala Kranjske in KoroSke romarje tako milo popevati I Kakor so y fo-sopisih nektere vesti debelejsl, drage drobnejSi tiska-ne, tako zna tudi Jera to razlicnost primerno v svojih novlcab uporabljati. 0 boijih poteh pripoveduje glasno, toci solze, v kuhidji pa prav polihoma Sepeta gospo-dmji na u§esa: MEh, moja Mica, ko bi imele vse go-spodmje tako odprto roko, kakor vi; pa ene so trde, trde. AH veste, bogata Dolgonjivarica mi je bila vrgla oni dan eno pest, da, ravno eno pest — zita? Kaj Se! miSjib zjedkov, Bog jej v greh ne zapisi; vsi re-ye2i se pntoiujejo, §e kolnejo jo nekteri; jaz pa ne, Je poiim, da y jej Bog dal nw»vettjenjef vse dobro one bocejo tudi zveste avstrijske Slovence do Soce in ce se da, tudi do sivega Kanosa pogrebsti, kar sma-ti-ajo, da spada po geografiem legi pod italijansko pod-nebje. Starodavne historifue vezi in narodnostne pra-vice in tcinje, jih prav nic ne brigajo.—„Italia unita* naj bi s pridobitvijo GoriSke zemlje, gcriSkih Sloven-cev postala ,compiaUif, to je Bjihov ci& po katerem brepenijo.— Za to, — dasi se trdno zanasamo, da nas ne bo Avstrija nigdar zavrgla, da bi z odstopom naiihzem-Ija nasitila italijansko pozeljivost,—menimo veodar, da je ravno v sedanjem polozaji opraviLena nasa izjava vda .osti in zvcstobe, da bo smcla Avstrija na bodo-iem kongivsu, ako pride v razpravo vprasanje zarad teritorijalttih spreraemb, s ponosora na nas kazati re-koc: sTeh ne morem in ne maram odstopi* ti, to so mi vrlo vdani in zvesti sinovi.*— Iz braniskedoline 22. marcija (izv. doP.)Doi- go nze tt-rkamo, Bog, ve, ali se nam bo kedaj odperloV ,*az menim cesto po naSi dolini, za katero se uze toliko let potezanto, da bi se kot bkladovim cesta spo-zuala in izdelala. Kedar koli je dezdni zbor razprav-Ijal to zadevo, pripoznaval je vainest in korist te eerie ne samo za na&o dolino, ampak tudi za deieii Gcri-risko in Kranjsko, in alednjic ji ni mogel odreci tudi nekake pomenljivosti v derzavnem iuteresu. Da jepri vsem tem cesta se vedno v bozjih mislih o.stula, kriva je sebicuost nasih nasprotnikov, kateri se boje—kon-kureucije, ker ni dvomiti, da bi javni promet na der-zavni, tako zvani dunajski ctsti mocuo ponebal, ako bi se naSa cesta odperla; posebno po zimi, ko na nni strani burja razsaja in vozove in voznike v nevarno*t stavi, bi vsakdo rajsi po nasi zavetni strani vozaril, kjer bi tudi ac imel premagavati stennib klancev, ka-korStii na derzavni cesti obcevanje nadlezijo. Sicer pu-stinio koiikurencijo na stran; mi ne maratno nikomur Skodovati, nikomur koristi kratiti; potezajese zabra-niSko cesto, ne Skilimo zavidno Lez nase holnice na Vipavsko strati,—ampak zelinio le pospesiti svoje naj-vaznise iuterese, zelimo resiti se sedanje zapertije, katera nam silno zavera vinsko in sadno kupcijo ter dob led no dusi in tlaCi nase kmetijstvo. Vino in sadje so pri nas glavni pridelki, kateii pa naSe kmctijstvo le tedaj labko vzderiujejo — ako je z njimi dobra kupcija,—ce te ni, si posestuik ne more poiuagati. Kako je pa zivahna kupcija mogoca, kder ni prileznih cest, ki bi jo posredovale V Ziasti ztahtuo sadje, za katero imamo v nasi dolini izverstne lege in se boljsa tla, zahteva dobnh cest, ce se ima vvecjih mnozinah po svetu posiljaM. Po stermih klancih in raz-ritih potocinah nikakor ne gre sadja voziti—nositiga mores na ramenah, ali pa doma pouziti.— Vem, da bo marsikedo ugovarjal, da so to samo lokaloi interesi, kaiere sem tu navajal,—in da za take iniajo obiiine skerbeti. To je res. A braniska cssta bi brez dvoma pospesevala se vise iuterese, kakor sem zgorej omenil. Le poprasajte, kako sodijo 0 njej kranj- ski Vipavci odGoC proti ^ent Vidu, kako Pivcanje i.td., pa berite, kako je 0 njej govoril nek italijanski de- zelui poslanec v GoriSkem zboru, menda dr. Deperis, ko je slo pred leti za razverstitev nederzavnih cest, in prepricate se kmalo, da bi ta cesta imela veliko vecji . pomen od navadne obcinske cestein dabi celo zmar- j sikatero skladovno cesto glede vainosti tekmovala. — j Takrat je zalibog kraski poslanec Cerne — malo ve- selega spouiina—podiral in poder!,dani bila braniska certa med akladovne vverscena, pa s tem ni nikakor j vstregel niti svojim volilcem ne, ker vidimo, da so se zdaj celo Stanjelci vneli za naso cesto in da ho- cejo pristopiti k proinji, da bi se za skladovno spo- znala. Ne davno je stare§instvo v Staujelu 0 tem skle-palo ter doticni predlog bojda soglasno sprejelo. Verli Gaberci so pa uze ved storili, ker so uze sami lep kos ceste naredili in so tudi pripravljeni, §e dalje, kolikor je v njih moci, z delom pripomagati, da se laiej in ber2e dose2e zaicljeni cilj. Tudi so skoro vsi posestniki v bran-Ski dolini podpisali zaveznost, da odstopijo brezplacno svoja zemljisca, kolikor jib bo treba za novo cesto. To sploSno zanimanje bo morda vendar preprifalo vis. dezelni zbor, —da se za naSo stvar slednjic ogreje ter nam dovoli; za kar ga uie toliko let prosimo.— Iz Zflonika na Krasu 10. marcija.—(izv.dop,) Danes je obhajat Zgonik natoden dan vtem, da seje ZgoniSka zupanija zopetiuza trduo zavedela v narod-nem obziru. Ustanovilo se je bralno druStvo, ter si je za zdaj zabiljezilo naro^itev slov. casopisov: „Sot'au wSlov. Narod^, ^Zvon1*, wSlovertecu. PriCakujese samo doticnega dovoljenja, ki po tiaravuem teku reLi menda ne bode izostalo. Saj gre za pravi^ne reci. Z velikim veseljem naj se zaznami, da so mladenfi potrebo bral-neg.i drustva sprozili. Ali ni to lepo? Da bi le tudt drilled to posnemali. Vendar zadosti. Dozdaj med, zdaj pa nekaj peliiia. Vsakemu je znano, da je zraven dubovnika uti-telj prvi v soseski, kateri bi imel narodu, od katerega zivi, dusevno koristiti. Prvi nalog mu je to v soli, dru-gi mu je kot bolj otllicnemu obcinarju. Ako je ufitelj narodeu mrzlenjak, kdo naj bi bil goikeji V Ako je pa ucitelj v tem obgledu mrzel med obcinarji, tudi v soli ne bo vnemaUmladini ljubezui do nje naroda. To je vec ko gotovo. Toraj samo ljubezen do domovine nam narckuje sledefe oponibe. Mi bi tudi zeleli g. u-Litelja, kateri bi nam razun v holi se v narodnem za-dostuval. Saj smo z nialiin zado\oljui, z majheno to-ploto v narodnem toplomeru. Ce pa ni niL, ali Se celo pod niclo? Kaj porecete potem, da smo strastni, ako to objavimoV Bavno pri priliki, ko snujemo domafe bralno druslvo, kaze se naS ufitelj tako nasprotnepa, da ga ne moremo prav razumeti in §e mauj kvalitiko-vati. Vse se nam pozdeva, da ni zilice v njem slovenske. Danes smo ^e zbrali v Zgoniku zarad omenjene-ga druUva in bilo nas je iniiogo. A knj sezgodi? Ko se je neki za domaLo in narodno stvar jnko vnet ob* cinar iz drustva povrafal domov, da ide po denar, katerega je bilo treba poloziti^ srefa gag. ucitelj v Zgoniku in ga takov ra/liladi in razongavi da je zdaj vec mrzel kot led. Se dubro, da g. uCitelj nima vet* uplji-va v njem zazeljeni razmeri; sicer bi vse zgoniske Zupanije vrle Slovence v ilici vode potopil. To je se dobro! Kar je resnica, ni strast. Kaj ima se ravno ucitelj v bran stavljati narodnim naredbam; ali nimamo 2e po drugod zadosta sovraznikov? Toda za dans za-dosta. Xaznauiti je se, da so zadnje volitve zupanij-skega zastopstva od c. kr. namestuistva v Trstu uni-fiene, in to z dtkr. 27 febr. 1878 stev. t»42. in no-ve napovedane. Kdor je k temu pripomogel, — naj si ne vsteva uspeha v posebno slavo! Politidni pregled. Splosna razprava drzavnega prora^una za 1. 1879 je bila sklcnjena v seji 13. t. m. — V* nadrobni debati se je pritozil poslanec Pfeifer zoper c. k. okrajna glavarstva, katera se za ad-ministrativna opravila manj brigajo, kakor za jej vo§Cim; ali srece pa res ne bo imela. Kar je go-spodinja,jim je prislo 2epet gove"d proC; tocaje letos ravuo njih njivo izbrala. Tudi za ranjkimi nic ne 0-pravljajo; zato, piavijo, da cele nocala, da sevpelje samoitaiyansk pod-uk 1*) Slovenski deieini poslanci so zacudeni brali tak predlog, kterega gotovo niso nikdar pricakovali od | kuratorija, ker temu pripada podajati nasvete strokov-ne za dobro gospodarstvo na Solskem posestvu in v Soli na podlagi Solskih statutov a nikdar ne o ucnem jeziku. To pripada le de2. zboru 1 Posebno pa so bili poslanci osupneni, ko so brali podpis visokega—mon-signora. In takega gospoda odlocujejo gg. italijanski odborniki kmetijskega drustva, da naj v kuratoriju zaatopa slov. iuteresel Prav je imel nek slov. odbornik, ko je odgovoril ital. odhorniku, ki mu je rekel, „saj vam dovolimo enega Slovenca in sicer monsignora,—„volite rajsi Ita-lijana, ki ne zna niti besedice slovenske, bolje bo za nas,0 in mar ni bridka ironija za slovenske odbornike, ako se jim hoce vsiliti tlovek, ki deluje za vniCenje slovenske kmetijske Sole, edinega narodnega zavoda. Ako somu slovenski utitelji nepovojjni, najdela, Ce je preprican, da se odstranijo in z boljSirai moCmi nado-mestijo, a ne da po svoje ongavi in strastnim naSim nasprotnikom pripomaga kovati naj hujSe spletke proti naSi narodnosti, Tega mu nikdar ne pozabi naSnarodl Gospodje it&lijauske narodnosti, ki se tako xadi * Predsednik grof Coronini in dvorni «T«tov«l60 b»ron Reohbtoh «iita |0(lpiiila caega jw«p^»oni,^«tt8 pall ^^¦BHtf&^iifa* ponasajo s kulturo in iiberalizmom, kazejo s6 svojim postopanjem, da so v svoji kulturi, Le jo zares iraajo, straSno sebftni in da nemajo niti pojma o pravi svo-bodi, ali da ga strastno zatajujejo, kedarkoli gre za ictercse slovenskega dela nase dezele, sicer bi nam gotovo ne vsiljevali za naSega zastopnika v kurato-rijimoza, katerega ne mar a mo. ker ga po pravici smatramoza nasprotnika svojihnajviSibinteresov.Zato pa moramo zahtevati od odbornikov slovenske narod-nosti, da se postavijo na odlofcno staliSce ter seslozno in pogumno v bran postavijo zoper neprestano prezi-ranie, s katerim se tindijo italijanski odborniki za-dnltti vsako prizadevanje naSih zastopnikov, da bi pospeSih v drnStvn. in po njem kmetijsko-gospodarski racroj naSe steam. Ce pa sledojifi spoznajo, da v se-danjem druStvu ni slovenskim zastopnikom do nobene veljave priti, potem naj dogovorno se svojimi vo-lilci sklenejo in stoie, kar tirja njihova in nasa Cast. Kakor pri voHtvi kuratorija, tako se je kazalo strankarsko postopanje ital. odbornikov tudi pri volitvi pododsekm kateri bo imel predlagati terno kandida-tot za druStvcno tajnistvo. Hotemo podakati, kakov predlog bo naredil ta odsek *lav. odboru, ali pride v terao oni kompctent— Slovenec, ali saj douiatinci Goriski, ali dobimo zopet ptujca !z Italganskega, kakor doslej. Prezanimivo vpra-sanje, ktero, upamo zatrdno, bodo umeli nasi slov. odborniki v kraetijskem druatvu primerno ceniti in re-sevatit Pa tudi mi fao&mo o tera resno besedo govonti. Naj pri tej priliki se omenimo, da nas je silno zalilo sliSati, da nekteri slov. odborniki tako mlafino doha-jajo k odborovim sejam. Ravno ta malomarnost je za-krivila, da se je volite? za kuratorij tako izvrsila, kakor se je; ako bi bila Se ona dva slov. odbornika nazoca, kterih ni bilo, imeli bi vetino. V 2 letih, od kar je izvoljen odbornik tolminske kmetijske poddruz-nice, ga ni bilo se nikdar k odborovim sejam. In ktere poddruinice zastopnik ima pac veto dolznost in interes navzoc biti pri sejah, kakor ravno Tolminskir saj gre vsako leto za par tisoc goldinarjev, kteri pri-padajo za vzdrzevanje Polubiuske-Razorske sirarnice, ki je v par letih dobila vec tisoc podpore, letos pa, ko se je ravnalo, da bi imcle prenehati subvencije za Polabinsko sirarsko drustvo, ko jc bila velika nevar-nost vse zgubiti za bodocr.ost, kerbi bilo Polubinskc-mu drastvu nemogoLe,izvrstnegasirarja in uCitelja, g. Hitz-a, se ohraniti v dezeli, je moral slov. odbornik P., ki je izvoljen od Ajdovske fiil. nastopiti in zagovarjati Tolminske filijalne interese, in res posiecilo se mu je po te-zavnih obravnavab, da se ohrani pocetemu sre6nemu dela v Polubina sigurna bodocnost s tern, da ji oslane ohranjen izverstni sirarski udtelj, ker na priproSnjo kmetijskega druStva je dez. odbor odlotil za 5 let po 200 for. za sirarja in drugo bosta pa ministerstvo in dez. zbor kranjski dovolila. Ako kteri sprejme volitev, naj tudi izvrSuje dolzuost. Za Boga, ostresinio Sloven-ci ono nesrecno lastnost, ktera je marsikteremu narodu nze toliko skodovala, to je, da si marsikter sicer za L a at Steje izvoljen biti, da se pa potem za dotiCne dclznosti nic ne briga. Saj je vendar najlepsa in naj svetejsa dolznc t, narodu sluziti, ljudske pravice, ljudski blagor zagovarjati in pospeSevati.— Ysem prijateljem in znancem, ki so Marijo Pagliarnzzi, soprugo in mater, pocastili s sprera-stvom k zadnjemu pokoju, posebno tern, ki so iz oblizja doSli, izreka srcno zahvalo zalujoca druzina V Kobaridu dne 18. marcija 1878. wmmmmmmmmmmmmMCSKmMmmimmm Dunajska borza. 7 jnarcija EnotniAri. dolg v bankovcih .... 63 gl. 40 kr. 67 „ 20 „ 75 „ — „ 1860 dri. posojilo ...*.... Akeije narodae btnke...... Ereditne akeije......... London .... . , m"-~ » ^;; io ;; 118 „ 65 Srebro' ....... Oriavne murke .... 104 „ 75 „ 5 » B9 ; SSBsaaassaaaBBi^aaBssa^nBaM i Poziv. Naj boljSe gtajarske bruSe v razli^ni veli-kosti, kakor tudi Lepe (fasspippen) z najboljsega lesa z gobo (kork) in cinastim klufiem prodaja prav po ngodni ceni Jozef Demscherjeva vdova v 2eleznikih (Eisnern, Oberkrain). Si 5 s g:S,e-g *...... u -a* i s*f «a «a •— **• ir i # \aznanilo. Primerne jedi in pija^e izbirati je zadeva prav velike va^nosti posebno tain, kjer se vsa-ka neprevidnost v tern obziru pokaze. kadar prebavanje ne gre po navadnem pravilu. Ako se to zanemari, nastanejo dolgotrajne zelodcne bo-lezni. Ker se take neprevidnost! tudi pri najveSi pazljivosti ne dajo popolnoma odstraniti, se nam zdi primerno opozoriti na neko od vseh strani poterjeno sredstvo. To je dr. MUller-jev, na Dunaji, sodnijsko preiskovani, tako imenovani Praeservativ-Balsam, ki se posebno priporoda proti kercu, ki delovanje Modca vredi, vsako akutno in kronicno vnetje v zelodcu in drevab oc1 strani, metanje, drisko, zlatenico itd. naglo ozdravi. Ldor se po morji vozi, je za-nj ta balsam vsega priporocevanja vreden, ker odstrani nag* nenje k morski bolezni. Laboraiorij in centrahi depot m razposi-Ijanje: J. 21. Miller, UJmrnkar Kronstadt, SiebenMrgen. Y Gorici edino nahaja se pri lekarnicarju Pontoni-u v Rastelu, v Reki pH A. F. Gott-Iiardt et Comp. Kupuje se staro zelezo in zlom-Ijeno 2elezje v Batujskih fuiinah in v Gorici pri Karlu Mulicu. Slavno obcinstvo! Poljubinska kmetijska druzba ima na prodaj 50—60 ct. sira, po planinskem nacimi naprav-Ijenega. Gena 1 kilograma je 60 kr. Sloveci ta izdelek, mislim, da bo vsacemu ngajal. Bla2 Leban, his. St. 57 v Poljubitiu posta Tolmin. Jemljem si 6ast slavnemu ob6instvu nazna-niti, da se pri podpisanemu nahaja bogata zalo-ga voska, svec in tore iz slavnoznane tovarne Real! Gavazzi-a v Benotkah. Bila je odlikova-na od cesarja avstrijskega, Franciska Jozefa, od kraija bavarskega, Maksimiliana IL, od kraija pruskega, Friderika Yiijelma in od umrlega iian-ccskega cesarja, Napoleona 1)1. Obdarovana je bila pri razstavi v Londonu 1. 1862, pri obert-nijski razstavi v Parrai, pri razstavi v Turinu, v Milanu, v Luki in slednjie pri razstavi v Filadelhji * Gg. narocnikom se bo postreglo z vso skerb-Ijivostjo in natanfinostjo in prav ugodno ceno. Cena je: L versta 2 gl. 40 sold. H. , 2 B 20 . Podpisani se tedaj zanasa, da bo v krat-kem pocasten s prav obilnimi naro&li. Jakob Palla v Kortninu. „PR1LI€M IKIPOVILA." NOVO! NOVO! NOVO! No/,, vili.'is in /lire lit i>r««ef« „SUt:i>H()Jr.KI.A"w «»tnn*Jo ttdno liele (««J »« "• **m«i>j» * neiilravim taku ivhuiim .CliintKrabrom-, k«-toti] jiu. tmi« riimnno u;.« po o««raim« gl. 6.M) I „ ankorcaskrfnt. steklom „ gl. 15.50 „ gl. 9,50 / 1 ,, remontoir-ura s kriit. «t«klom (narija *e pri; rincici brez kijuca) nam. (fl. ^:> snmy gi. 15.501 1 rlata urazaUamezetuijemnam. gl. ys.tann>gl. 17 7 j J 8reb«rne urne reriiica o4 gld. 2.24 — do gld. 7.—. Najnovejsa specijaliteta! PHnove lampe. W se prenasiijo, (brW ce»i, t>r*R a^ o«h- ta) in breat ciliadra) a aparntora rred (T»ak aparat nareja nam »roj nlio). Te larape ta poiUvijojo lahko a* miac, ali obeiajo na lid, all Da cod- stropje. Uobrota za rnakega Ea za r»aki kraj! Lampe »» na 8teno po gl. 4.—\ .. ,. , » „ Biizo \ „ 5— J • n'er Pl'<»* 30 kr- Poduk, kako «• , „ podattop „ m 4.1&/ •¦»• »»««P* rabiti, »• *»aki pridcuo Lepsi plamen tikor pri preiuogovem plinu, 50% cenejF od petrolija. Obiirne cenike poslljamo ia»«onj, blago pa it proti pla^ilu all poitntn porietju. DobiTa «e SAMU pri iCxportliatis BetteHieim, Wien, M&rgarethenBtraase 13. t BOKTOR Jaaez Sanaik,! W 'aV i dosiuzeni sekundarij pervega reda v Dunaj- C J skej c. k. veliki obM bolnisnici, stanuje A Travnik, Mia baron Baselli-eva, J St. 288, I. nadstropje. Oznanilo. Kdor Mi dobrega, zvedenega in skuienega oskerbnika dobiti in mu izrofiiti oskerbovanje hil ali druzega enakega premolenja, ravno tako tudi za nadomestovanje, naj se oberne do opravni-§tva tega lista ali do podpisanega urednika. Izdavatelj in odgovorni trednik; mim FAJUJANI, — Tiskar: MAXUKG v Gorici.