ACROCEPHALUS XIV-56-57-1993 Pregled vodnih ptic in ujed Cerkniškega jezera; spremljanje številčnosti s poudarkom na preletu in prezimovanju Survey of the waterfowl and birds of prey of Lake Cerknica with emphasis on their passage and wintering Primož KMECL, Karin RIŽNER 1. UVOD V zadnjem času je raziskovanje Cerkniškega jezera preraslo v oblikovanje celovite zasnove naravovarstvenega in krajinskega režima v okviru Notranjskega regijskega parka. S pričujočim člankom o preletu in prezimovanju vodnih ptic in ujed se pridružujeva skupnim naporom, da bi ovrednotili in opisali ptičji svet na jezeru. Od prve sodobne raziskave ornito-favne jezera je minilo že dobrih dvanajst let (Gregori 1979). V vmesnem času je bilo nekaj organiziranih popisov ptic, predvsem v gnezdilnem obdobju (kartiranje v okviru gnezditvenega orni-tološkega atlasa (Geister 1983), in dva dokumentirana mladinska raziskovalna tabora (Anonimus 1987a, 1987b). Prezi-movanje ptic je bilo raziskano v okviru, zimskega ornitološkega atlasa (Sovine 1988). Kljub relativno pogostim obiskom in odkritjem nekaterih zanimivih gne-zdilcev in redkih vrst pa so bila opazovanja omejena le na odkrivanje vrst in manj na dinamiko preleta in prezimova-nja. Naj m namen je bil zbrati vse zanimivejše starejše podatke in jih ovrednotiti v okviru ugotovljene dinamike številčnosti in nastalega seznama vrst. Želela sva tudi okvirno predstaviti metodo dela, čeprav je ta šele nastajala med delom samim. V članku predstavljava rezultate raziskave v letih 1991 in 1992 in zanimivejše starejše podatke. Razen nekaj izjem obravnavava ptice, ki so vezane na vodne oziroma močvirnate habitate ter ujede. Ne obravnavava ptic pevk. Pomen raziskovanega predela je podrobneje razložen drugje v tej publikaciji, zato tudi kasneje v tekstu obravnavava samo ornitološki vidik glede na temo članka. 2. OPIS OPAZOVANEGA PODROČJA Pomembnejši dejavniki, ki vplivajo na prelet in zimo vanje ptic na Cerkniškem jezeru, so: 1. geografski dejavnik (bližina morja, zaprtost jezera); 2. klimatski dejavnik (zaradi poudarjenega celinskega podnebja hladnejša mikro-klima, dinamika zaledenitve); 3. geološki dejavnik (razgibanost, globina jezera); 4. dejavnik stanja vode; 5. vegeta- 4 ¦!lif XIV-56-57-I993 ACROCEPHALUS cijsko prehranjevalni dejavnik; 6. človeški dejavnik. Tudi podroben opis področja je podan drugje v tej publikaciji. Na sliki 1 podajava prikaz spreminjanja gladine jezera v času raziskave. 1991 600 500- 400- 300- 200 100- 1992 600 500 400- 300- 200- 100- Slika 1: Nihanje višine vode v letih 1991/92; abscisa: pentadna časovna skala; ordinata: maksimum višine vode v dani pentadi (podatki HMZ R Slovenije). Približno okoli odčitka, označenega s črto (a), voda prestopi strugo Stržena. Fig. 1: Oscillation of water-level in 1991/92; abscissa: pentad time scale; ordinate: max. water-level in given pentad. Line (a) indicates the point at which water overflows the bed of the Stržen stream. pregledovala predvsem površino jezera in vlažna področja; suha področja sva pregledovala občasno. Pri popisovanju ptic sva uporabljala točkovno metodo. Z vsake točke je mogoče pregledati del jezera, paziti je treba le na večje premike ptic. Ko je jezero pozimi in poleti zmanjšalo svoj obseg, sva delala tudi obhodne popise po področjih, ki sva jih določila predvsem glede na dostopnost. Podatke sva tudi pri točkovnem popisu zbirala po teh področjih, saj naju je zanimala tudi lokalna številčnost. Pri delu sva opazovala z naslednjih točk (po priporočljivem vrstnem redu obhoda glede na položaj sonca): 1. Jezerska gmajna, 2. Vodonos, 3. Retje, 4. 3. METODE DELA Meja opazovanega področja je označena na sliki 2. Pri popisovanju sva Slika 2: Meje opazovanega področja (-------) z vrisanimi opazovalnimi točkami (x) Fig. 2: Border-line of the surveyed area (------) with marked observation points (x) 5 ACROCEPHALUS XIV-56-57-1993 Predblatnica, 5. Dojice, 6. Obrh, 7. Le-višča, 8. Kleni vrh, 9. Gorica, 10. Reseto. Opazovala sva predvsem v dopoldanskih urah, več popisov sva naredila tudi v zgodnjih jutranjih in večernih urah (o mraku, ura je bila odvisna od letnega časa) z namenom ugotoviti prisotnost vrst, ki na jezeru prenočujejo. Pri opazovanju sva uporabljala standardno optično opremo (daljnogled 10x50, teleskopi 20-60x60, 15-45 x 50, 20-60 x 77). Vplivov na natančnost štetja (bias) nisva mogla povsem izključiti in so tudi nujno nihali od obdobja opazovanja. Glavni objektivni vplivi so bili vreme (slaba vidljivost, valovi), višina vode (kolikšen del jezera je bil pokrit s trstjem), specifično obnašanje posamezne vrste (potapljanje). Tako je bilo štetje zelo natančno v zimskem času ob visoki vodi in jasnem vremenu in manj natančno v poletnem času ob nizki vodi, ko jezero postane zelo nepregledno za opazovanje. Od subjektivnih vplivov naj omeniva samo to, da sva večinoma opazovala v soboto ali nedeljo, ko so človeški posegi v naravno dinamiko najinten-zivnejši (različne turistične aktivnosti na jezeru). V ta članek sva vključila opazovanja od januarja 1991 do decembra 1992. Delo je obsegalo 87 popisov in 26 (delnih ali popolnih) popisov drugih opazovalcev. V razpravi sva obravnavala še 8 popisov pred letom 1991 in 23 popisov drugih opazovalcev iz tega obdobja, iz obeh obdobij pa tudi precejšnje število posamičnih podatkov. Številčnost sva prikazala kot odvisnost vsote pentadnih maksimumov (or- dinata) od časovne pentadne skale (abscisa). Od 73 pentad je bilo obdelanih 62 (84,9 %), Neobdelane so ostale naslednje pentade: 2, 9, 16, 28, 34, 37, 38, 41, 42, 60, 61. Največ neobdelanih pentad je iz gnezditvenega obdobja, in tako na prikaz preleta in zimovanja slaba obdelava ni bistveno vplivala, Zgodnejše podatke (literatura, pred 1. 1991) sva vključila pri primerjalni razpravi že v sistematskem delu. Ptice sva razvrstila glede na zbrane podatke v letih 91/92 v naslednje statusne kategorije: zimski gost, poletni gost, celoletni gost, preletm gost (spomladi, jeseni), gnezdilka, gnezditveno sumljiva vrsta. Pri nekaterih vrstah uporabljava iz različnih vzrokov oznako »neznan status«. Za vrste, za katere je bilo v zadnjih petdesetih letih zbranih od enega do treh opazovanj, uporabljava kategorijo naključni gost. Arbitrarno sva dodala še pridevnike redek, reden in maloštevilen. Podrobnejši obravnavi gnezditve sva se namerno izogibala, saj je obravnavana drugje v tej publikaciji. Pri oznaki preleta ne uporabljava samo oznake preletni gost spomladi oziroma jeseni, ampak npr. pri pobrežnikih tudi preletni gost poleti. Pri tem čas pojavljanja ni astronomsko omejen, pač pa je letni čas omenjen tako, da zajema kvantitativno čim večji del fenofaze (preleta). Tako se npr. kategorijo preletni gost spomladi tolmači tako, da večina preleta poteka spomladi, lahko pa se začne že pozimi. Tipičen primer je pri-ba. Morda sta prelet in zimovanje, kategoriji, ki sta uporabljeni v naslovu članka, preozki, saj sva opazovala čez vse 6 XIV-56-57-1993 A.CROCEPHALUS leto, tudi v gnezditvenem obdobju. Podatki iz gnezditvenega obdobja nam predvsem za race pri pazljivem opazovanju številčne dinamike (tudi relativne med spoloma) lahko dajo okvirno število verjetno gnezdečih parov. Rezultati pa so za zdaj samo okvirni in jih nisva podrobneje obdelovala. Prav tako je težko reči, koliko in kateri od opazovanih osebkov spadajo k tipičnim prelet-nikom in kateri h klatežem, oziroma je težko potegniti mejo med različnimi kategorijami. 4. SISTEMATSKI DEL V tekstu uporabljava naslednje okrajšave: M: samec, F: samica, os.: osebek, ad-g: odrasli osebek v svatovskem perju, ad-z: odrasli osebek v zimskem perju, juv: juvenilno perje, Iz: prvo zimsko perje, lp; prvo poletno perje, imm: nezrel osebek, C. j.: Cerkniško jezero, dr: društveni izlet, Nmax; maksimalno število za omenjeno statusno kategorijo. Podatke pred letom 1991 in podatke iz literature navajava v posebni rubriki, pri čemer praviloma ne navajava vseh podatkov, marveč samo zanimivejše, razen če ni drugače poudarjeno. Tu navajava tudi morebitne dodatne podatke iz leta 1993. Posebej omenjava tudi zanimivejše podatke iz opazovanj v letih 1991/1992. Slovenska imena povzemava z nekaj izjemami iz dela Slovenske ptice (Geister 1980), znanstvena pa iz dela Die Limicola - Liste der Voegel der West- palaearktis (Barthel, Hill 1988). Mnogo dragocenih in doslej še neobjavljenih podatkov so nama prijazno od- stopili (navajava tudi kratico avtorjev, ki jo uporabljava v tekstu): Enrico Be-nusi (EB), Luka Božič (LB), Matjaž Bra-tuš (MB), Iztok Geister (IG), Žiga Gom-bač (ŽG), Peter Grošelj (PG), Tomaž Jančar (TJ), Kajetan Kravos (KK), Slavko Polak (SP), Borut Rubimč (BR), Martin Schneider-Jacoby (MS), Jaka Smole (JS), Andrej Sovine (AS), Dare Sere (DŠ), Peter Trontelj (PT), Al Vrezec (AV), za kar se jim lepo zahvaljujeva. Za pomoč se zahvaljujeva tudi vsem sodelavcem Ornitološkega tabora na Cerkniškem jezeru 1992 in delavcem Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije, ki so nama odstopili podatke o stanju vode. 4.1. Pregled vrst RDEČEGRLI SLAPNIK Gavia stellata Status: naključni gost 1. 2. 12. 1984, 2 os. (KK) POLARNI SLAPNIK Gavia aretica Status: redni preletni gost spomladi (Nmax = 6, ad-g, 3. 5. 91, redni preletni gost jeseni in pozimi (Nmax = 5, 6. 12. 91) (11 podatkov). Zadržuje se predvsem na severnem delu jezera. Na preletu spomladi je v svatovskem perju, jeseni in pozimi pa v zimskem. Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 25. 11. 90, 7 os., ad-z; 15. 12. 90, 1 os.; 10. 11. 90, 4 os. (Bibič et al., 1992); 2. 12. 84, 1 os. (KK); 8. 12. 87, 7 os. (AS). Gregori (1979) omenja le dva stara podatka izpred več kot sto let. Pojavlja se v istem času kot na obali (Škornik et al. 1990), število osebkov je sieer manjše, kljub temu pa je C. j. 7 ACKOU-PHALUS XIV-56-57-1993 poleg obale najpomembnejša zimska postaja v Sloveniji za to vrsto, tudi v primerjavi s štajerskimi vodnimi zbiralniki (Bibič 1988). 3 --------------------------------------------------------- N = 23 0 ¦7 __ __________ D 4 ,_ ¦ T i J 2 TI j 1 J i ii i l i l l l II If lil Ti 1 IT J 1 F 1 M A 1 1 1 Mill III 1 II 1 III lili M 1 1 1 1 1 T 1 M 1 J J A j S 0 1 N T ni D Slika 3: Gavia arctica: vsota pentadnih viškov 1991/1992 Fig. 3: Gavia arctica: sum of pentad peaks 1991/92 MALI PONIREK Tachybaptus ruficollis Status: redni preletni gost spomladi (Nmax = 50, 12. 4. 92), gnezdilec, poletni gost, redni preletni gost jeseni (Nmax = 40, 21. 11. 92), redni zimski gost (Nmax = 25, 13. 12. 91) (47 podatkov). V vseh fenofazah se zadržuje predvsem v trstju na sredini jezera in ob Dojicah. Najdemo ga tudi v Zadnjem kraju, kjer je bil mnogokrat edina opažena ptičja vrsta. Maksimuma v juniju: pojoči samci. Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 14. 1. 89, 24 os. (SP); 15. 4. 90, 55 os.; 12. 12. 1973, 65 os. (Gregori 1979). Vzroki za relativno majhno številčnost pozimi niso popolnoma jasni, dinamika številčnosti je podobna kot v Pesniški dolini (Gregori 1989). ff N = 6 1 5 r+r-rf Y Slika 4: Tachybaptus ruficollis: vsota pentadnih viškov 1991/1992 Fig. 4: Tachybaptus ruficollis: sum of pentad peaks 1991/1992 ČOPASTI PONIREK Podiceps cnsta-tus Status: redni preletni gost spomladi (Nmax = 30, 5. 4. 92), gnezdilec, poletni gost, preletni gost jeseni, redek in maloštevilen zimski gost (34 podatkov). Na preletu in zimovanju se zadržuje na severnem delu jezera. Od srede marca se pojavljajo v parih, letujejo mladostni osebki. Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: Gregori (1984) je prvič opazil gnezdenje v letu 1983; 8. 12. 87, 3 os. (AS); 24. 11. 90, 1 os. (AS). SIVOGRLI PONIREK Podiceps gnse-gena Status: gnezdilec, poletni gost, redek in maloštevilen zimski gost (Nmax = 3, 12. 12. 92 (BR, AV)) (23 podatkov) Zadržujejo se predvsem na Leviščih, izven časa gnezdenja pa na severnem delu jezera. Posebej zanimivi so gne-zdilni podatki. Pri pomladanskem prihodu sva opazila največ 10 osebkov (5 8 XIV-56-57-1993 N = 238 iJ .. .1 III . 1... J A S 0 N D Slika 5: Podiceps cnstatus: vsota pentadnih viškov 1991/1992 Fig. 5: Podiceps cnstatus: sum of pentad peaks 1991/1992 parov) 20. 4. 92. Ponirki so se že svatbeno oglašali. Najzgodnejši datum opažanja je 5. 4. 92, ko sva opazovala dva para. Avgusta predvsem juvenilni osebki. Podatki: 21. 11. 92, 1 os., Iz; 6. 12. 92, 1 os., ad-z. Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 22. 9. 89 (Jančar 1991) ZLATOUHI PONIREK Podiceps auri-tus Status: naključni gost 1. 13. 1. 91 1 os. (Kmecl, Rižner 1991) ČRNOGRLI PONIREK Podiceps nighcollis Status: redek in maloštevilen preletni gost spomladi in jeseni, poletni gost, zimski gost (Nmax= 10, ad-z, 13. 12. 92) (10 podatkov). Zadržujejo se na severnem delu jezera in v trstju. Spomladi svatovsko ali prehodno perje, poleti juvenilni osebki ali prehodno perje, od oktobra naprej ACROCEPHALUS N = 30 ! I II J F M i i iT rt i A M iiir J J ¦ l A S 0 ¦t r ¦ ' i "T N D Slika 6: Podiceps nighcollis: vsota pentadnih viškov 1991/1992 Fig. 6: Podiceps nighcollis: sum of pentad peaks 1991/1992 zimsko perje. Podatki: 8. 6. 91, 1, ad-g (PT); 12, 9. 92, 1, juv. C. j. je pomembno prezimovališče za to vrsto v celinski Sloveniji. VELIKI KORMORAN Phalacrocorax carbo Status: maloštevilen in redek preletni gost spomladi in jeseni (5 podatkov). Podatki: 29. 3. 92, 2 os., podvrsta sinensis; 5. 4. 92, 1 os.; 18. 10. 92, 1 os. (MS); 7. 11. 92, 3 os.; 21. 11. 92, 2 os. Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 20. 3. 88, 2 os. (KK), Verjetno je preplitva voda vzrok za redko pojavljanje te vrste, ki je drugače v Sloveniji pogosta na preletu in zimo-vanju. VELIKA BOBNARICA Botaurus stel- laris Status: gnezditveno sumljiva vrsta, na Levišču sta ves junij 92 pela dva osebka (Polak 1992). 9 ACROCEPHALUS Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 11, 11. 90, 1 os. (edini podatek izven gnezditvenega obdobja); tudi Sere (1992) poroča o petju najmanj dveh samcev 24. 6. 1990. MALA BOBNARICA Ixobrychus mi-nutus Status: neznan V letih 91 m 92 je na jezeru nisva zasledila. Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 6. 5. 75, 2 os., M, F (Gregori 1979); 10. 7. 87, 2 os., ad (Anommus 1987b). KVAKAČ Nycticorax nycticorax Status: naključni gost (1 podatek) 1. 7. 5. 75, 2 os. (Gregori 1979) 2. 1. 5. 92, 1 os., lmm ČOPASTA CAPLJA Ärdeola ralloides Status: redek in maloštevilen preletni gost spomladi (3 podatki). Podatki: 9. 5. 92, 1 os.; 8. 6. 91, 1 os. (PT); 12. 5. 91, 1 os. (DŠ); 8. 5. 82, 1 os., M (IG); 8. 5. 87, 2 os. (KK); 9. 5. 87, 2 os. (KK). Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: tri podatke iz let 1974, 1975 in 1977 iz enakega obdobja kot novejši podatki omenja tudi Gregori (1979). MALA BELA CAPLJA Egretta garzetta Status: preletni gost spomladi (Nmax = 6, 1. 5. 92; Nmax = 6, 9. 5. 92) (12 podatkov). Najraje se zadržujejo na mokrih travnikih na severnem robu jezera. Zanimivejši podatki pred 1991 in v 10 XIV-56-57-1993 N = 30 1 M M J rr M i F M M 1 M 1 1 1 A T» T f M ! J J I I ITI M M I ¦ 1 A S 0 TTTI11 N 1 1 1 IT1-D Slika 7: Egretta garzetta: vsota pentadmh viškov 1991/1992 Fig. 7: Egretta garzetta: sum of pentad peaks 1991/1992 literaturi: 8. 5. 82, 2 os. (IG); 29. 4. 89, 1 os. (dr). VELIKA BELA CAPLJA Egretta alba Status: redek in maloštevilen preletni gost jeseni (Nmax = 2, juv, 11. 10. 92), glede na starejše podatke tudi poletni gost (3 podatki). Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 22. 9. 89, 2 os. (TJ); 15. 7. 90, 1 os. (TJ); 21. 10. 90, 2 os.; 26. 10. 90, 1 os. (IG); 2. 8. 90, 3 os. (Bibič et al, 1991); 4. 11. 90, 3 os. (KK). SIVA CAPLJA Ärdea cinerea Status: celoletni gost (Nmax = 39, 8. 3. 92; Nmax =11, 6. 6. 92; Nmax=12, 15. 9. 91) (49 podatkov) Pozimi redka in maloštevilna, poleti so prisotne tudi ob nizki gladini vode (obilica hrane - mlade žabe). Ob Obrhu pri Lazah rade posedajo po smrekah. Zadržuje se na odročnih plitvinah po vsem jezeru. Opazni so viški zgodaj spomladi, junija in po končani gnezditvi. XIV-56-57-1993 ACROCEPHALUS Slika 8: Ärdea cinerea: vsota pentadnih viškov 1991/1992 Fig. 8: Ärdea cinerea: sum of pentad peaks 1991/1992 RJAVA CAPLJA Ärdea purpurea Status: redek preletni gost spomladi (4 podatki). Podatki: 28. 5. 92, 2 os. (EB); 3. 5. 91, 2 os.; 11. 5. 91, los.; 8. 6. 91, los. (PT) Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 29. 4. 89, 5 os. (dr); 24. 6. 90 2 os. (Sere 1992); 30. 5. 74, 1 os. (Gregon 1979); 30. 5. 75, 1 os. (Gregori 1979). ČRNA ŠTORKLJA Ciconm nigra Status: preletni gost, gnezditveno sumljiva vrsta (4 podatki). Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 17. 7. 89, 3 os., 1 ad, 2 juv (IG); 24. 6. 90, 1 os. (Sere 1992); 10. 6. 81, 2 os. (Grošelj 1982); 3. 6. 90, 2 os. (Žgavec 1991); 28. 5. 86, 2 os., juv (Geister 1990); 8. 8. 86, 3 os., ad (Anonimus, 1986); 10. 6. 90, 4 os., 2 para (Žgavec 1991); 27. 5. 90, 4 os., dva para (Žgavec 1991); 29. 4. 89, 1 os. (dr). Gregori (1979) jo omenja kot nekdanjo gnezdilko leta 1960. BELA ŠTORKLJA Ciconia cicoma Status: preletni gost, gnezditveno sumljiva vrsta (1 podatek). Podatki: 27. 4. 91, 2 os. (dr). Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 14. 6. 85, 1 os. (IG); 28. 5. 86, 18 os. in par na dimniku (Geister 1990); 17. 4. 74, 1 os. (Gregori 1979); 3. 6. 77, 2 os., par išče hrano (Gregori 1979). PLEVICA Plegadis falcmellus Status: naključni gost 1. 25. 4. 88, 1 os. (KK) ŽLIČARKA Platalea leucorodia Status: naključni gost 1. 1. 5. 77, 2 os. (Gregori 1979) 2. 28. 4. 91, 2 os. (Grošelj 1991) LABOD GRBEC Cygnus olor Status: naključni gost 1. brez datuma, leto 1956 (Gregori 1979) MALI LABOD Cygnus columbianus Status; naključni gost 1. brez datuma, leto 1946 (Gregori 1979) LABOD PEVEC Cygnus cygnus Status: naključni gost 1. 10. 4. 1889 (Gregori 1979) 2. 15. 12. 1991, 1 os., ad (Kmecl, Riž-ner 1991) NJIVSKA GOS Anser fabalis Status: naključni gost 1. 11. 3. 74, 34 os. (Gregori 1979) 2. 1. 12. 91, 12 os. (AS) SIVA GOS Anser anser 11 ACROCEPHALUS XIV-56-57-1993 N = 30 1 ¦I I I I I I I M I I II' i i i i i i i i i i m i m i i i i i r i 140 120 60- 40 - 20 ~ N = 604 ,1 t jM L Ml, i i i i r i i i i i i i t J F M Ttm TT r t t t t t t t t t ri i i i t i i i i i i i i i i T i T i A M J J A S 0 1 1 1 1 1 1 i 1 1 N D J F M A M J J A S O N D Slika 9: Anser anser: vsota pentadnih viškov 1991/ Slika 10: Anas penelope: vsota pentadnih viškov 1992 1991/1992 Fig. 9: Anser anser: sum of pentad peaks 1991/ Fig. 10: Anas penelope: sum of pentad peaks 1992 1991/1992 Status: preletni gost spomladi (Nmax = 100, 2. 3. 1991) (10 podatkov). V letu 91 m 92 dve jati, približno ob istem času, obakrat podvrsta anser. Počivajo na ledu, hranijo se ob Strženu. Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi; 20. 3. 1988, 16 os. (KK). Očitno gre za reden prelet, saj sva gosi opazovala tudi 27. 2. 1993 (7 os. ssp. anser), BELOLIČNA GOS Branta leucopsis Status: naključni gost 1. 23. 2.-17. 3. 91, 1 os. (MB, PK, KK, AS, DŠ) z barvnimi obročki (KK). Vedla se je precej zaupljivo, drugače v družbi s sivimi gosmi, domnevno tudi odletela z njimi. DUPLINSKA GOS Tadorna tadorna Status: naključni gost 1. 25. 4. 1992, 1 os., F (Kmecl, Rižner 1992) ŽVIŽGAVKA Anas penelope Status: preletni gost spomladi (Nmax=100, 10. 3. 91) in jeseni (Nmax=100, 18. 10. 92), zimski gost (Nmax= 120, 6. 12. 92) (30 podatkov). Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 18. 5. 76, 3 os., 2M, IF (Gre-gori 1979), podatek je zanimiv zaradi poznega pojavljanja; 16. 1. 93, 2 os. Žvižgavka jeseni pride prva od rac na preletu in je relativno številčna, nekaj osebkov ostane na zimovanju v družbi z mlakaricami, tudi ko jezero popolnoma zamrzne (struga Stržena). KONOPNICA Anas strepera Status: neznan, posamezni podatki jeseni in spomladi (3 podatki). Podatki: 17. 2. 91, 2 os.; 14. 11. 92, 4 os.; 17. 3. 91, 2 os., M, F (KK). Možno je, da je bila konopnica do sedaj preprosto spregledana. KREHELJC Anas crecca Status: preletni gost spomladi (Nmax = 10, 8. 3. 92), poletni gost (Nmax= 12, juv, 1. 9. 92), preletni gost 12 XIV-56-57-1993 ACROCEPHALUS 'a. 20 18 N= 94- •; 14 12 10 8 6 4 2 1 ™-J t r 0 J F T; M A 1 1 I 1 M J J A 1 1 i 1 S ( D i H i l i l 1 1 D Slika 11: Anas crecca: vsota pentadnih viškov 1991/1992 Fig. 11: Anas crecca: sum of pentad peaks 1991/ 1992 jeseni (Nmax = 20, 11. 10. 92; Nmax = 20, 18. 10. 92) (13 podatkov). Običajno v družbi z mlakaricami. Preseneča popolna odsotnost v času gnezditve in pozimi. Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: Anonimus (1987b) navaja več primerkov iz začetka julija 1987. Gre-gori (1979) navaja opazovanje parov konec maja in omenja verjetno gnezditev. MLAK ARICA Anas platyrhynchos Status: preletni gost spomladi (Nmax = 1250, 16. 2. 91), gnezdilka, poletni gost, preletni gost jeseni (Nmax = 2500, 21. 11. 92; Nmax = 2500, 28. 11. 92), zimski gost (Nmax = 2500, 19. 12. 92) (75 podatkov). Na preletu in zimo vanju se zadržujejo v večji jati na sredini jezera, posamič pa na vsem jezeru. Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 2. 8. 90, veliko os. (SP); 8. 9. 90, 50 os., Anonimus (1987b) navaja zadrževanje 100 os. v začetku julija 1987. sooo 4000 3000 2C00 1000 lil LilKiil ¦¦—¦¦¦¦ M MU Slika 12: Anas platyrhynchos: vsota pentadnih viškov 1991/1992 Fig. 12: Anas platyrhynchos: sum of pentad peaks 1991/1992 Anonimus (1987a) pa omenja jato 200 os. v začetku avgusta 1986. Na fenogramu je vidnih več viškov: najbolj izrazit pozno jeseni in zgodaj pozimi, povezan s prihodom na zimova-nje in visokim nivojem vode, drugi, preletni, zgodaj spomladi, ki preide v gne-zditveno populacijo, opazimo pa tudi zgodnji poletni višek, ko na jezeru gostujejo jate samcev. 25 20 10 - N= 1 05 hI. J ill | 1 lili J F N . TT m 1 A M J J A SON :?¦¦--D Slika 13: Anas acuta: vsota pentadnih viškov 1991/ 1992 Fig. 13: Anas acuta: sum of pentad peaks 1991/ 1992 13 ACROCKPHALUS XIV-56-57-1993 DOLGOREPÄ RACA Anas acuta Status: preletni gost spomladi (Nmax = 20, 10. 3. 91; Nmax = 20, 30. 3. 91), jeseni (Nmax= 10, 28. 11. 92), maloštevilen zimski gost (Nmax = 5, 2M, 3F, 22. 12. 91) (23 podatkov). Podatki: 9. 6. 91, 2 os., par (Jančar, v tisku). Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 30. 5. 75, 2 os., par (Gregon 1979). Neizrazit jesenski in tipičen spomladanski preletnik, pozni podatki nas spomnijo na možnost gnezditve. REGLJA Anas querquedula Status: preletni gost spomladi (Nmax = 300, 29. 3. 92), gnezdilka (33 podatkov). Juvenilni primerki opaženi med 25. 6. in 1. 9. Vrsta se zelo rada zadržuje v trstju, zato je točnost štetja ob nizki vodi (poleti) vprašljiva. 350 300 N = S95 250--------- 200 100 5Q -rM" r ¦ Ü -r-i-----...... -----" JFM A MJJA SON D Slika 14: Anas querquedula: vsota pentadnih viškov 1991/1992 Fig. 14: Anas querquedula: sum of pentad peaks 1991/1992 120 100 50 40 N=309 0 i j i i i i i i i I J F ¦ T ||||il»i. M lili-----1 I I I T I T I o n Id Slika 15: Anas clypeata: vsota pentadnih viškov 1991/1992 Fig. 15: Anas clypeata: sum of pentad peaks 1991/1992 RACA ŽLIČARICA Anas clypeata Status: preletni gost spomladi (Nmax =100, 20. 4. 92), poletni gost (Nmax= 13, juv, 1. 9. 92), preletni gost jeseni, zimski gost (Nmax= 14, 12M, 6. 12. 92) (24 podatkov). Podatki: 13. 6. 91, 20 os., 10 parov. Zadržuje se v družbi z mlakancami. TATARSKA ŽVIŽGAVKA Netto rufina Status: naključni gost 1. 5. 6. 1975, 5 os., 2M, 3F (Geister 1990) 2. 7. 4. 1987, 2 os., par (Kazmierczak 1987) SIVKA Aythya ferma Status: preletni gost spomladi, poletni gost, preletni gost jeseni (Nmax = 150, 14. 11. 92), zimski gost (Nmax= 150, 6. 12. 92), gnezditveno sumljiva (30 podatkov). Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 12. 9. 89, 1 os. (TJ). 14 XIV-56-57-1993 ACROCOPHALUS ISO 160 140 120 I0D N= 96 1 at ^ M M jI I40 -.-¦: 60 40 20 N=7e7 1 U**rf ill Jj-JU- M Slika 16: Äythya fehna: vsota pentadnih viškov Slika 17: Äythya Migula: vsota pentadnih viškov 1991/1992 Fig. 16: Äythya ferina: sum of pentad peaks 1991/1992 1991/1992 Fig. 17: Äythya fuligula: sum of pentad peaks 1991/1992 KOSTANJEVKA Äythya nyroca Status: posamezna pojavljanja v gne-zditvenem času in jeseni (3 podatki). Podatki: 27. 4. 91, 3 os. (dr); 9. 6. 91, 2 os., par, (TJ); 25. 6. 92, 1 os., 14. 11. 92, 1 os. Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 24. 6. 90, 2 os., (Sere 1992); 2. 8. 90, 2 os., par, (SP); 3. 8. 90, 2 os., ad, juv, (Žgavec, 1991); 5. 6. 92, 3 os. (Polak 1992); 20. 3. 88, 3 os. (KK). ČOPASTA ČRNICA Äythya fuligula Status: preletni gost spomladi (Nmax = 50, 20. 4. 92), poletni gost, preletni gost jeseni (Nmax = 90, 28. 11. 92), zimski gost (Nmax= 120, 6. 12. 92), gne-zditveno sumljiva (53 podatkov). Jate čopastih črnic se zadržujejo nad globljimi deli jezera (požiralniki, struga Stržena). RJAVKA Äythya mania Status: naključni gost 1. 8. 12. 91, 9 os. (Rubmič 1992) 2. 31. 5. 92, 1 os., M: ad-g (Grošelj, v tisku) GAGA Somateha mollissima Status: naključni gost L 7. 12. 91, 1 os., M: Iz (dr) ZIMSKA RACA Clangula hyemahs Status: naključni gost 1. 11. 11.-2. 12. 90 max. 6 os. (AS) (Kmecl, Rižner, 1991) V literaturi obstajajo še 3 podatki iz let 1858, 1890 in 1895 (Janžekovič 1984, Gregori 1979). BELOLISKA Melamtta fusca Status: naključni gost (3 podatki) 1. 2. 12. 84, 3 os., 2M, IF (KK) 2. 30. 12. 84, 4 os., 2M, 2F, (KK) 3. 12. 1.-13. 1. 91, 9 os., M ZVONEC Bucephala clangula Status: preletni gost spomladi (Nmax =100, 10. 3. 91), preletni gost jeseni (Nmax =18, 18. 11. 92), zimski 15 ACROCEPHALUS XIV-56-57-1993 N = 855 —h~ ¦ 1,1, l . m l»l 1 T T? "T J F Till 1 iTi ' 1 1 1 I M AM 1 1 1 II J |j 1 1 i 1 1 A m s i,!, 0 Mill! I N D Slika 18: Becephala clangula: vsota pentadnih viškov 1991/1992 Fig, 18: Bucephala clangula: sum of pentad peaks 1991/1992 gost (Nmax = 80, 12. 1. 91) (41 podatkov). Zadržuje se na globljih delih jezera (Obrh oziroma Stržen, požiralniki). MALI ŽAGAR Mergus albellus Status: preletni gost spomladi, zimski gost (6 podatkov). Podatki: 23. 2. 91, 7 os.; 2. 3. 91, 2 os.; 16. 3. 91, 4 os.; 22. 3. 91, 4 os.; 30. 3. 91, 4 os.; 25. 1. 92, 1 os.; 17. 3. 91, 3 os. (KK). Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 10. 3. 88, 3 os., F, (Kazmier-czak 1988). SREDNJI ŽAGAR Mergus senator Status: redek in maloštevilen preletni gost spomladi in jeseni, redek in maloštevilen zimski gost (3 podatki). Podatki: 5. 4. 92, 2 os., M; 21. 11. 92, 1 os., ad-z/ad-g; 5. 12. 92, 1 os,, F (SP). Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 8. 12. 87, 4 os., 2M, 2F (AS); 24. 11, 90, 1 os. (AS). SRŠENAR Pernis apivorus Status: gnezditveno sumljiv Podatki: 9, 6. 91, 1 os.; 15. 9. 91, 3 os. Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: omenjata ga Anonimus (1987a) iz začetka avgusta 1986 in Anonimus (1987b) iz začetka julija 1987. Opazovali so ga tudi v začetku junija 1992 (Polak 1992). Zanimiv je tudi podatek 15. 5. 1960 (Gregon 1979); 14. 6. 85, 1 os. (IG). ČRNI ŠKARNJEK Müvus migrans Status: naključni gost 1. 7. 8. 86 1 os. (Anonimus 1987a) 2. 11. 5. 91 1 os. RJAVI ŠKARNJEK Müvus müvus Status: naključni gost 1. 7. 6. 92, 1 os. (Polak 1992) OREL KAČAR Circaetus gallicus Status: gnezditveno sumljiv Podatki: 27. 4. 92, 2 os. (dr); 28. 5. 92, 1 os. (EB); 23. 9. 92, 1 os. (SP). Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 17. 7. 89, 2 os., par na lovu (IG); 25. 7. 89, 2 os., par (IG); 8. 9. 90, 1 os.; 5. 7. 87, 1 os. (Anonimus 1987b). RJAVI LUNJ Circus aeruginosus Status: preletni gost spomladi (Nmax = 10, 28. 5. 92 (EB)), preletni gost jeseni, gnezditveno sumljiv (25 podatkov). Poleti sva stalno opazovala eno samico, 31. 8. 91 pa en črn juvenilm primerek. Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 17. 7. 89, 1 os., F (IG). 16 XIV-56-57-1993 ACROCEPHALUS N = 4-3 M uu Slika 19: Circus aerugmosus: vsota pentadnih viškov 1991/1992 Fig. 19: Circus aeruginosus: sum of pentad peaks 1991/1992 PEPELASTI LUNJ Circus cyaneus Status: preletni gost spomladi (Nmax = 3, 22. 2. 92), preletni gost jeseni (Nmax= 13, 11. 10. 92), zimski gost (Nmax = 6, 12. 12. 92 (BR, AV)) (29 podatkov). Zadržujejo se predvsem na poljih med Martmjakom in Dolenjim jezerom in na Cerkniškem polju. N = 70 UJ 1! HI JFMAMJJAiSOND Slika 20: Circus cyaneus: vsota pentadnih viškov 1991/1992 Fig. 20: Circus cyaneus: sum of pentad peaks 1991/1992 Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 20. 3. 88, 2 os., F, M (KK). Kljub večkratnemu opazovanju proti mraku v zimskem času, prenočevališča nisva odkrila. MOČVIRSKI LUNJ Circus pygargus Status: preletni gost spomladi in jeseni (5 podatkov). Podatki: 22. 2. 92, 1 os., F; 27. 4. 92, 1 os., M (dr); 24. 5. 92, 1 os., F; 23, 9, 92, 1 os., F (SP); 14. 11. 92, 1 os., F. Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 5. 7. 51, 1 os., M (Gregon 1979); 29. 4. 89, 1 os., M (dr). KRAGULJ Accipiter gentilis Status: celoletni gost (12 podatkov). Na jezeru se zadržujejo posamezni osebki, ki se tam hranijo. SKOBEC Accipiter msus Status: celoletni gost (7 podatkov), med 10. 3. in 26. 9. ga na jezeru nisva opazila. Slika 21: Buteo buteo: vsota pentadnih viškov 1991/1992 Fig. 21: Buteo buteo: sum of pentad peaks 1991/ 1992 17 ACROCEPHALUS XIV-56-57-1993 KANJA Buteo buteo Status: celoletni gost (Nmax = 10, 13. 12. 92; Nmax=10, 1. 9. 92; Nmax = 8, 1. 3. 92 (BR, AV)J (70 podatkov). Posebno zanimiva sta višek na začetku septembra in pozno jesenski višek. KOCONOGA KANJA Buteo lagopus Status: naključni gost 1. 21. 4, 91, 1 os. (KK) VELIKI KLINKAČ Äquüa clanga Status: naključni gost 1. 26. 12. 89, 1 os. (KK) PLANINSKI OREL Äquüa chrysaetos Status: naključni gost 1. 20. 3. 88, 1 os., juv. (KK) RIBJI OREL Pandion haliaetus Status: naključni gost 1. 12. 5. 78, 1 os. (Gregon 1979) Glavni vzrok odsotnosti te vrste je verjetno nizka voda v času preleta. JUŽNA POSTOVKA Falco naumanni Status: naključni gost 1. 29. 4. 89, 15 os., 2 M (Sere 1992) NAVADNA POSTOVKA Falco tm-nunculus Status: celoletni gost (16 podatkov). Posamezni primerki. RDEČENOGA POSTOVKA Falco ve-spertinus Status: redek preletni gost spomladi (4 podatki). Podatki: 27. 4. 91, 1 os., M (dr); 24. 5. 92, 200 os.; 30. 5. 92, 50 os.; 11. 5. 91, 30 os. (DŠ). Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 8. 5. 1987, 18 os. (KK); 29. 4, 1989, 2 os. (Sere 1992); 10. 5. 90, 320 os. (Sere 1990). SOKOLIČ Falco columbanus Status: neznan; naključni gost (3 podatki). Podatki: 1. 12. 91, 1 os., M (AS); 23. 9. 92, 1 os. (SP); 18. 10. 92, 1 os. (MS); 18. 10. 92, 1 os., F. Verjetno ta vrsta ni tako redka, le poznamo je ne dovolj. ŠKRJANČAR Falco subbuteo Status: preletni gost spomladi (Nmax = 26, 28. 6. 91 (PT)), poletni gost, gnezditveno sumljiv (17 podatkov). Podatki: 1. 9. 92, 1 os. Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 3. 8. 86, 5. 8. 86, 6. 8. 86, 1 os. (Anonimus 1987a); 22. 9. 89, 1 os. (TJ). N= "7 5 ¦n „J 1 T-r* J S M I I J Mill F Mill M Mili A . T TT M J J A S mi: O ": '¦ ' i i r" N D Slika 22: Falco subbuteo: vsota pentadnih viškov 1991/1992 Fig. 22: Falco subbuteo: sum of pentad peaks 1991/1992 18 XIV-56-57-1993 ACROCEPHALUS JEREBICA Perdix perdix Status: neznan; naključni gost 1. 14. 3. 74, 2 os., par (Gregon 1979) PREPELICA Coturnix coturmx Status: gnezdilka Izvengnezditveni podatek: 4. 9. 92, 1 os., poje MOKOŽ Rallus aquaticus Status: gnezdilka Izvengnezditveni podatek: 12. 12. 73, 1 os. (Gregon 1979) GRAHASTA TUKALICA Porzana por-zana Status: preletni gost spomladi, gnezdilka Izvengnezditveni podatki: 27. 4. 92, 1 os.; 1, 5. 92, 3 os.; 1. 9. 92, 1 os. MALA TUKALICA Porzana parva Status: preletni gost spomladi, gne-zditveno sumljiva (2 podatka). Podatki: 1. 5. 92, 1 os., F; 6. 6. 92, 1 os. Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: Polak (v tej publikaciji) omenja dva samca, ki sta se svatovsko oglašala na začetku junija 1992. KOSEC Crex crex Status: gnezdilka Prvo petje 9. 5. (1992). ZELENONOGA TUKALICA Gallmula chloropus Status: gnezdilka Podatki med 15, 4, in 10, 8. ČRNA LISKA Fulica atra Status: preletni gost spomladi 6CO 5CC 400 200 ::c ICO N = 4-e55 I ¦! ..ll IIL JlM T ¦ j l '1 T i i i i T Slika 23: Fulica atra: vsota pentadnih viškov 1991/ 1992 Fig. 23: Fulica atra: sum of pentad peaks 1991/ 1992 (Nmax = 200, 12. 4. 92), gnezdilka, preletni gost jeseni (Nmax = 550, 14. 11. 92), zimski gost (Nmax = 500, 13. 12. 92; Nmax = 500, 19. 12. 92) (52 podatkov). Na preletu in zimovanju se zadržujejo v trstju po vsem jezeru in v bližini Dojic. Gnezdi tudi v Zadnjem kraju. Prvi datum valjenja: 25. 4. V juniju opaženih največ 110 osebkov - 23. 6. 91. Juvenilne osebke sva opazovala med 25. 6. in 8. 9. Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 2. 8. 90, veliko os, (SP). Na fenogramu se kažejo razlike med pojavljanjem črne liske na C j. in pojavljanjem na Zbiljskem in Trbojskem jezeru (Trontelj 1992) oziroma v Škocjanskem zatoku (Škornik 1987). Novembra število ptic hitro (takoj, ko je površina jezera dovolj velika) doseže raven zi-movanja, ki mu januarja sledi drastičen padec števila, zaradi ponavadi zelo nagle poledenitve. Visoke pomladne vode še ujamejo del selitve, ki pa se kmalu skrči na gnezdeco populacijo. 19 ACROCEPHALUS XIV-56-57-1993 ŽERJAV Grus grus Status: naključni gost 1. 17, 3, 85, 17 os. (KK) 2. 10, 3. 91, 3 os. pojejo (Kmecl, Rižner 1991) POLOJNIK Himantopus himantopus Status: naključni gost 1. 12. 5. 91, 1 os. (Sere 1992) 2. 9, 5. 92, 1 os., M RJAVA KOMATNA TEKICA Glareola pratincola Status: naključni gost 1. 30. 5. 92, 1 os. (Kmecl, Rižner 1992) Med (valečimi) pribami je bila opažena tudi na avstrijskem Koroškem (Wruss 1992). MALI DEŽEVNIK Gharadnus dubius Status: preletni gost spomladi (Nmax = 3, ad-g, 22. 3. 92) in poleti (Nmax = 5, 4 juv, 1 M: ad-g, 16. 8. 92) (10 podatkov). Spomladi na vlažnih travnikih po vsem jezeru, poleti izključno na Rešetu. Poleti večinoma juvenilm osebki. N = 20 J 1 J 1 F M ! I 1 1 T A I 1 T I M ,111111 J J i ¦ ¦ rl M" S 0 1111111(1111 N D Slika 24: Charadrius dubius: vsota pentadnih viškov 1991/1992 Fig. 24: Charadrius dubius: sum of pentad peaks 1991/1992 KOMATNI DEŽEVNIK Charadrius hiaticula Status: maloštevilen preletni gost spomladi in poleti (7 podatkov). Podatki: 16, 3. 91, 1 os.; 25. 8. 91, 1 os.; 8, 9. 91, 5 os. (AS); 8. 9. 91, 1 os., juv; 9. 9. 91, 1 os. (AS); 1, 8, 92, 1 os., juv; 24. 3. 91, 6 os. (DŠ). Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 10. 5. 86, 6 os., 1 M (Geister 1986); 28. 5. 86, 2 os. (IG). ZLATA PROSENKA Pluvialis apnca-na Status: naključni gost 1. 14. 3. 74, pnbl. 50 os. (Gregori 1979) 2. 14. 3. 92, 1 os, Zanimivo datumsko ujemanje edinih dveh opazovanj, oddaljenih 18 let, ČRNA PROSENKA Pluvialis squata-rola Status: naključni gost 1, 1. 9. 92, 1 os, PRIBA Vanellus vanellus Status: preletni gost spomladi (Nmax = 500, v eni jati, 14. 3, 92), gne-zdilka, poletni gost, maloštevilen m reden preletni gost jeseni (Nmax = 7, 14, 11. 92) (34 podatkov), Podatki: 30. 11. 91, 1 os, Fenogram nam kaže izrazit vrh sredi marca, ki se kmalu izravna v gnezdečo populacijo. Poleti so bili opaženi le posamezni primerki, opazna pa sta tudi dva podatka iz novembrskega preleta iz dveh zaporednih let. V letu 1993 sva 7 os. opazovala že 14, 2. 20 XIV-56-57-1993 ACROCEPHALUS 600 &X! 400 300 200 ICO N= 1 -4-00 «I JiUiJl F M Ml-1 M J J A rfrr O N Slika 25: Vanellus vanellus: vsota pentadnih viškov 1991/1992 Fig. 25: Vanellus vanellus: sum of pentad peaks 1991/1992 VELIKI PRODNIK Calidns canutus Status: naključni gost 1. 29. 3. 92, 1 os. (Kmecl, Rižner 1992) PEŠČENEC Cahdns alba Status: naključni gost 1. 31. 8.-1. 9. 91, 1 os., juv (Kmecl, Rižner 1992) N = 39 OVtt M A M J J II n i Slik?. 26: Calidns minuta: vsota pentadnih viškov 1991/1992 Fig. 26: Calidris minuta: sum of pentad peaks 1391/1992 MALI PRODNIK Calidns minuta Status: preletni gost spomladi (Nmax= 16, 2. 6. 92 (Polak, v tisku) in poleti (Nmax = 5, 25. 8. 91 (Kmecl, Rižner 1992)) (10 podatkov). Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 29. 4. 89, 2 os. (dr). SRPOKLJUNI PRODNIK Calidns fer-ruginea Status: naključni gost 1. 8. 9. 91, 1 os. (AS) SPREMENLJIVI PRODNIK Calidris alpina Status: preletni gost poleti (5 podatkov). Podatki: 31. 8. 91, 2 os.; 1. 9. 91, 1 os.; 8.9.91, los.; 9. 9. 91, los.; 1. 8. 92, 2 os. Zanimivejši podatki pred 1991 m v literaturi: 25. 4. 87 (KK). TOGOTNIK Philomachus pugnax Status: preletni gost spomladi (Nmax = 300 v jati, 29. 3. 92; 400 v jati, 25. 4. 92) m poleti (20 podatkov), 450 350 300 250 200 150 100 50 N = 12 5 9 ! — ¦ | 1 1 1 1 I J M : i T F M A TT i M i m : i J J .iii A n ti i S O ; m i i m i ii i N D Slika 27: Philomachus pugnax: vsota pentadnih viškov 1991/1992 Fig. 27: Philomachus pugnax: sum of pentad peaks 1991/1992 21 ACROCEPHALÜS XIV-56-57-1993 Poleti posamezni primerki. Spomladi se zadržujejo ob Obrhu in Dojicah. Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi; 8. 5. 82, 400 os. (IG). PUKLEŽ Limnocryptes minimus Status; naključni gost 1. 24. 3. 91, 1 os. (DŠ) KOŽICA Gallinago gallinago Status: preletni gost spomladi (Nmax - 20 v jati, 29. 3. 92), gnezdilka, preletni gost poleti (Nmax = 14 v jati, 16. 8. 92) (22 podatkov). Podatki; 2. 11. 91, 1 os. N = e3 1 1 II L >• | I J I F I M 1 A 1 i i T; :mTT\ ii i i M J | J A i . i i i T ] 1 1 1 p 1 1 1 1 M 1 | | || SOND Slika 28: Gallinago gallinago: vsota pentadnih viškov 1991/1992 Fig. 28: Gallinago gallinago: sum of pentad peaks 1991/1992 ČOKETA Gallinago media Status: naključni gost 1. 1. 5. 92, 1 os. (Kmecl, Rižner, v tisku) ČRNOREPI KLJUNAČ Limosa limosa Status: redek preletni gost spomladi (3 podatki). Podatki; 10. 3. 91, 10 os.; 22. 3. 92, 4 os.; 29. 3. 92, 7 os. Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 14. 3. 74, 1 os. (Gregori 1979); 22. 4. 87, 7 os. (Sere 1989). PROGASTOREPI KLJUNAČ Limosa lapponica Status: naključni gost 1. 8. 9. 91, 1 os. (Kmecl, Rižner 1992) VELIKI ŠKURH Numenms arquata Status: redek preletni gost spomladi, gnezditveno sumljiv, redek zimski gost (6 podatkov). Prvi datum opažanja 6. 4., nato opažanja na začetku junija (Polak, v tisku). Zimski podatek: 13. 12. 92, 1 os. Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 3. 8. 86, 1 os. (Anonimus 1987a); 7. 8. 86, 1 os. (Anonimus 1987a), 3. 4. 87, 1 os. (Erman 1987); 10. 3. 88, 9 os. (Kazmierczak 1988); 20. 3. 88, 6 os. (KK). Gregori (1979) ga omenja tudi kot gnezdilca. MALI ŠKURH Numenms phaeopus Status: naključni gost 1. 2.-3. 4. 87, maks. 10 os. (Kazmierczak 1987) ČRNI MARTINEC Tnnga erythropus Status: redek preletni gost spomladi in poleti (8 podatkov). Podatki: 20. 4. 91, 1 os.; 20. 4. 92, 4 os.; 27. 4. 91, 5 os. (dr); 1. 5. 92, 1 os,; 1. 9. 92, 1 os.; 8. 9. 91, 1 os. (AS); 25. 8. 91, 2 os.; 1. 9. 91, 1 os. RDEČENOGI MARTINEC Tnnga to-tanus Status: gnezdilka (11 podatkov). 22 XIV-56-57-1993 ACROCEPHALUS 12 N=38 _ J F ril : J Mill F Ml.1 M III 1 A M i i J J i i i i i A S l l l 0 lili: N 111 i i i D Slika 29: Tnnga totanus: vsota pentadnih viškov 1991/1992 Fig. 29; Tnnga totanus: sum of pentad peaks 1991/1992 Opazovanja so omejena na gnezdilno obdobje, v tem času sva opazovala tudi več negnezdečih osebkov. ZELENONOGI MARTINEC Tnnga nebularia Status: preletni gost spomladi (Nmax = 50 v jati, 27. 4. 91 (dr)) in poleti, poletni gost (12 podatkov). Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 28. 5. 86, 3 os. (IG). PIKASTI MARTINEC Tnnga ochro-pus Status: preletni gost spomladi (Nmax= 15, 25. 4. 92) in poleti, zimski gost (Nmax = 6, 27. 1. 91 (Kmecl, Rižner 1991)) (7 podatkov). Avgusta opazovani juvenilm osebki. Zanimivejši podatki pred 1991 m v literaturi: 6. 7. 87, 1 os. (Anonimus 1987b); 8. 7. 87, 3 os. (Anonimus 1987b); 10. 7. 87, 3 os. (Anonimus 1987b). MOČVIRSKI MARTINEC Tnnga glaieola Status: preletni gost spomladi (Nmax = 400, 1. 5. 92) m poleti (Nmax - 68, 10. 8. 91) (23 podatkov). Podatki: 30. 3. 91, 60 os. Zanimivejši podatki pred 1991 m v literaturi: 8. 7. 87, 5 os. (Anonimus 1987b); Gregon (1979) ga omenja kot 50 40 20 N= 1 4-3 I -¦ I'TTT'l J lili. F Mir M 1 i i A i i i M ITI T J J i i i : ' i A S I O TITI I I N D I Slika 30; Thnga nebularia: vsota pentadnih viškov 1991/1992 Fig. 30: Thnga nebularia: sum of pentad peaks 1991/1992 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 N = 836 JLhJI M Slika 31: Thnga glareola: vsota pentadnih viškov 1991/1992 Fig. 31: Thnga glareola: sum of pentad peaks 1991/1992 23 ACROCFPHAI.US XIV-56-57-1993 maloštevilnega gosta in verjetnega gne-zdilca, Višek v 18. pentadi (30. 3.) je bil verjetno posledica izredno slabega in hladnega vremena. Nesimetrična oblika poletnega fenograma je posledica slabe obdelave v juliju. MALI MARTINEC Äctitis hypoleucos Status: preletni gost spomladi (Nmax = 4, 25, 4. 92) in poleti (Nmax = 5, 16. 8. 92; Nmax = 5, 23, 8. 92) (14 podatkov). Opazovani posamični osebki. Slika 32: Actitis hypoleucos: vsota pentadnih viškov 1991/1992 Fig. 32: Äctitis hypoleucos: sum of pentad peaks 1991/1992 OZKOKLJUNI LISKONOŽEC Phalaro-pus lobatus Status: naključni gost 1. 7. 5. 75, 12 os. (Gregori 1979) ČRNOGLAVI GALEB Laws melano-cephalus Status: naključni gost MALI GALEB Larus minutus Status: redek preletni gost spomladi in jeseni, redek zimski gost (4 podatki). Podatki: 12. 4. 92, 1 os.; 2. 6. 91, 30 os.; 18. 10. 92, 3 os.; 4. 1. 92, 1 os., ad-g, v jati z rečnimi galebi, Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 11. 11. 90, 10 os.; 7. 5. 75, 41 os,, 40 ad-g, 1 juv (Gregori 1979); 25. 4. 88, 3 os. (KK); 15. 5, 87, več os. (IG). REČNI GALEB Larus ndibundus gost spomladi 92), poletni gost 91), preletni gost 7. 1. 92), zimski 12. 92) (48 podat- Status: preletni (Nmax = 400, 12. 4. (Nmax= 110, 13. 6. jeseni (Nmax = 500, gost (Nmax= 160, 6. kov). Juvenilni osebki se pojavljajo avgusta. Zadržujejo se najraje v plitki vodi, ki prekrije travnike, še posebej pri Jezerski gmajni in pod Lipsnjem. Priljubljena hrana so deževniki. Več značilnih viškov: pozni jesenski prelet, spomladanski prelet, letovanje. V vmesnih fazah je bilo opazovanih eco 500 400 xo 200 100 N = 27 7e rfrrr V plf jiLjU! A M J T i i T i i r i f m t m i i iT Tt T Tttt O Slika 33: Larus ndibundus: vsota pentadnih viškov 1991/1992 1. 16. 8. 91, 1 OS., JUV (Kmecl, Rižner Fig. 33: Larus ndibundus: sum of pentad peaks 1992) 1991/1992 24 X1V-56-57-1993 malo osebkov. Jeseni in pozimi na jezeru prenočujejo. ZALIVSKI GALEB Laws genei Status: naključni gost 1. 25. 7. 89, 4 os., ad-g (Geister 1990) SIVI GALEB Larus canus Status: preletni gost spomladi, pre-letni gost jeseni, zimski gost (Nmax = 70, 8. 12. 91) (13 podatkov). Ponavadi v družbi z rečnimi galebi. Zanimivejši podatki pred 1991 m v literaturi: 15. 5. 87, več os. (IG). N=s141 - I - ______¦_ _ 1. J F M I A ¦ ¦ - r T t M ™r i i i i J J '¦iii' A i r i—r^ s 1 ' r : ¦ 0 1 | TT i N D Slika 34: Larus canus: vsota pentadnih viškov 1991/1992 Fig. 34: Larus canus: sum of pentad peaks 1991/ 1992 RJAVI GALEB Larus fuscus Status: naključni gost 1. 6. 6. 85, 2 os. (Sere 1985) RUMENONOGI GALEB Larus ca-chmnans Status: preletni gost spomladi in jeseni, zimski gost (9 podatkov). Posamezni osebki, med drugimi gale- ACROCEPHALUS bi. Juvenilni osebki se pojavljajo avgusta. Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 8. 12. 87, 10 os. (AS). TRIPRSTI GALEB Rissa tndactyla Status: naključni gost 1. 7. 11. 92, 2 os., ljuv., ljuv/lz ČRNONOGA ČIGRA Gelochehdon nilotica Status: naključni gost 1. 2. 6. 92, 2 os., ad-g (Polak 1992) SEVERNA ČIGRA Sterna caspia Status; naključni gost 1. 9. 6. 91, 1 os. (Jančar, v tisku) NAVADNA ČIGRA Sterna hirundo Status: naključni gost 1. 26. 5. 88, 30 os. (IG) 2. 13. 6. 91, 1 os. BELOLIČNA ČIGRA Chlidomas hy-bridus Status: naključni gost 1. 10. 5. 90-13. 5. 90, 1-24 os. (Sere 1990) 2. 24. 5. 92, 1 os. ČRNA ČIGRA Chlidomas niger Status: preletni gost spomladi (Nmax = 550, 11. 5. 92) (5 podatkov). Razmeroma pozen podatek (gnezdi- tveno sumljiv): 13. 6. 91, 1 os. Opažanja z eno izjemo vsa v maju. Vrhunec preleta se za 4 dni razlikuje od tistega, ki ga omenja Štumberger (1988) za Ptuj leta 1987. 25 ACROChPHALUS XIV-56-57-1993 600 500 400 300 200 -co N = 69 1 , r 11 t J Mill F TI 1 M M i i i I I : 1 A 1 1 Mill J 1 J 1 1 1 1 1 A 1 1 1 ' 1 S lili 0 1 T 1 T I 1 N 111 111 D nika Apus apus, saj je v času preleta opaziti velike jate obeh vrst ob jezeru. Podatki o vrstah Haliaeetus albicilla in Falco peregrinus so za znanstveno uporabo dostopni pri avtorjih. Za vrsto Haliaeetus albicilla podajava fenogram. 120 100 60 N = 2-4-9 rlrTf- M T T i TT in iTi i ifi i i iTi m i i i M Slika 36: Columba palumbus: vsota pentadmh viškov 1991/1992 Fig. 36: Columba palumbus: sum of pentad peaks 1991/1992 600 Slika 35: Chlidomas niger: vsota pentadnih viškov 1991/1992 Fig. 35: Chlidonias niger: sum of pentad peaks 1991/1992 BELOPERUTA ČIGRA Chlidomas leucopterus Status: maloštevilen preletni gost spomladi (3 podatki). Podatki: 3. 5. 91, 10 os.; 11. 5. 91, 55 os.; 1. 5. 92, 20 os. Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 13. 5. 90, 3. os. (Sere 1990). Pojavljajo se skupaj s črnimi čigrami, vendar so precej manj številne. VODOMEC Alcedo atthis Status: gnezdilka, preletni gost jeseni (3 podatki). Podatki: 27. 4. 91, 1 os. (dr); 25. 6. 91 (IG), podatek o gnezditvi; 18. 10. 92, 1 os.; 7. 11. 92, 1 os. Zanimivejši podatki pred 1991 in v literaturi: 28. 8. 73, 2 os. (Gregon 1979); 12. 12. 73, 1 os. (Gregon 1979); 8. 9. 90, 2 os.; 11. 11. 90, 1 os., 24. 11. 90, 1 os. (AS). Slika 37: Apus apus: vsota pentadnih viškov 1991/ 1992 Podajava fenogram tudi za grivarja Fig. 37: Äpus apus: sum of pentad peaks 1991/ Columba palumbus in črnega hudour- 1992 300 2C0 N = ©-4-3 L_ T1 j i i i i i F M A 1 1 1 i 11 i i J J lili! A 1 1 1 i 1 S (TT 0 l 1 1 i i N 1 1 1 i i i D XIV-56-57-1993 ACROCEPHALUS N = 2 1 0 I tTTTTTTTl TT I I I TT I I I TT I I I I I I I I I I r I M I I I I I I I I I I t I I I M J F M A M J J A SON D Slika 38: Haliaeetus albicilla: vsota pentadnih viškov 1991/1992 Fig. 38: Haliaeetus albicilla: sum of pentad peaks 1991/1992 5. REZULTATI IN RAZPRAVA Cerkniško jezero je med najpomembnejšimi področji za prelet in zimovanje ptic v Sloveniji. Vključno s predhodnimi raziskavami smo opazovali na jezeru 95 vrst vodnih ptic (ptic pevk nismo upoštevali) in 20 vrst ujed. Ob visoki vodi je kar 26 km2 veliko jezero privlačno počivališče za preletni-ke, klateže in zimovalce. Osnovno razpravo o posameznih vrstah sva vključila že v sistematskem delu. Tu podajava samo kratko skupno obravnavo. Pomembnejši zimovalci, tudi kar se številčnosti tiče, so črna liska, žvižgav-ka, dolgorepa raca, raca žličarica, črno-grli ponirek, polarni siapnik. Vsaj v decembru je C. j. poleg Škocjanskega zatoka m Sečoveljskih solin najpomembnejše prezimovališče v Sloveniji za črno lisko (Zbiljsko jezero približno 160 os. (Trontelj 1992)) in žvižgavko. Prese- Slika 39: Letni potek spreminjanja števila vrst vodnih ptic in ujed na Cerkniškem jezeru (1991/ 1992) Fig. 39: Annual variation in the number of waterfowl species and birds of prey at Lake Cerknica (1991-1992) 2500 2000 1500 1000 500 JFMAMJJASOND Slika 40: Letni potek spreminjanja številčnosti vodnih ptic in ujed na Cerkniškem jezeru (seštevek povprečnih mesečnih vrednosti po vrstah) (1991/1992) Fig. 40: Annual variation in the number of waterfowl and birds of prey at Lake Cerknica (sum of their mean monthly values) (1991/1992) neča pa majhno število malih ponirkov in sivih čapelj. Race potapljavke Ay- thya, Bucephala se v manjšem številu zadržujejo nad globljimi deli jezera. Razmeroma veliko in stalno je tudi število pepelastih lunjev. 27 ACROCCPHALUS XIV-56-57-1993 VRSTA D(%) N povpr. VRSTA D(%) N povpr. Anas platyrhynchos 77,8 1031 Tringa glareola 46,3 26 Fuhca atra 10,3 273 Ardea cinerea 7,8 5 Bucephala clangula 2,6 21 Fulica atra 7,6 7 Aythya fuhgula 2,3 39 Podiceps cnstatus 5,8 6 Aythya ferina 1,8 42 Callinago galhnago 4,9 5 Larus ridibundus 1,2 25 Calidris minuta 3,9 3 Anas penelope 1,0 20 Anas platyrhynchos 3,9 4 Larus canus 0,8 15 Actitis hypoleucos 3,3 3 Tachybaptus ruficollis 0,7 8 Larus ridibundus 2,7 5 Buteo buteo 0,3 2 Charadhus dubius 2,1 3 druge vrste 1,2 - druge vrste 11,7 - Tabela 1: Pregled zimujočih ptic za december in januar 1991/1992 Table 1. Birds wintering a Lake Cerknica in December and January 1991/1992 Spomladi je najštevilčnejši prelet močvirskega martinca, togotnika, pribe, črne in beloperute čigre. Redko se ustavlja južna postovka, številne pa so tudi nekatere druge ujede (škrjančar, rdečenoga postovka). Jezero gosti tudi celo vrsto gostov, ki se na njem prehranjujejo, med najpomembnejšimi so čaplje, saj se na jezeru bolj ali manj redno pojavljajo prav vse čaplje ornitofavne Slovenije. Poleti se tukaj ustavljajo tudi mladostni osebki ponirkov, rac, galebov, čiger in drugih pobrežmkov. Pobrežniki se zadržujejo predvsem na Rese tu, kjer ostane še manjša vodna površina s primernimi plitvinami. Tukaj je najpomembnejša postaja za prelet pobrežmkov v centralni Sloveniji. Ugotovljenih je bilo tudi veliko favni-stično pomembnih opažanj redkih vrst ptic, tako v zadnjem času, kot tudi v prejšnjih letih (Cygnus cygnus, Glareola pratincola, Tadorna tadorna, Branta leu-copsis, Plegadis falcinellus, Somateha molissima, Calidris canutus, Limosa lap- Tabela 2: Pregled dominantnih vrst za avgust 1991/1992 Table 2: Dominant species for August 1991/1992 druge vrste (11.7%) Charadrius dubius (2.1%) Larus ridibundus (2.7%) Actilis hypoleucos (3.3%) Tringa glareola (46.3%) Anas platyrhynchos (3.9%) Calidris minuta (3.9%) Gallinago gallinago (4.9%) Podiceps cristatus (5.8%) Fulica atra (7.6%) Ardea cinerea (7 Slika 41: Dominantnost in povprečno število zimujočih ptic za december m januar 1991/1992 (povprečno število, računano brez terenov, v katerih vrsta ni bila opažena) Fig. 41: Dominance and average number of birds wintering in December and January 1991/1992 (average number does not cover the counts in which species were not observed) druge vrste (5.2%) Fulica atra (10.3%) Bucephala clangula (2.6%) Aythya fuligula (2.3%) Aythya ferina (1.8%) -Anas platyrhynchos (77,8%) Slika 42: Dominantnost ptic in povprečno število ptic v avgustu 1991/1992 (povprečno število ptic, računano brez terenov, v katerih vrsta ni bila opažena) Fig. 42: Dominance of birds and their average number in August 1991/1992 (average number does not cover the counts in which species were not observed) XrV-56-57-1993 ACROCEPHALUS ponica, Phalaropus lobatus, Gelocheh-don nilotica, Sterna caspia - podajava samo nekaj zanimivejših opažanj, druga so v sistematskem delu). Številčnost in pestrost vrst poleg drugih faktorjev (predvsem človeškega) v veliki meri določa trenutna površina jezera. Jezero se lahko napolni v dveh dneh, prazni pa se precej počasneje. V zimskem obdobju pa na številčnost in pestrost vrst vpliva predvsem, v kolikšni meri je jezero zamrznjeno. V naslednjih letih bo treba organizirati stalen opazovalni sistem za spremljanje dinamike preleta in zimovanja, predvsem na lokalnem nivoju, saj dosedanje posamezne akcije lahko dajo samo trenutno sliko ornitofavne Cerkniškega jezera. LITERATURA. ANONIMUS (1987a): Mednarodni raziskovalni tabor Cerknica '86, ZOTK, Ljubljana. ANONIMUS (1987b): Mednarodni raziskovalni tabor Cerknica '87, ZOTK, neobjavljeni rezultati. BARTHEL, P. H., HILL, A. (1988): Die Limicola - Liste der Voegel der Westpalaearktis, Limicola, 2 (Sonderheft): 12-36. BIBIČ, A. (1988): Ptice vodnih zbiralnikov severovzhodne Slovenije, Acrocephalus, 9 (37—38): 25-48. BIBIČ A et al. (1992): Ornitološka kronika 1990, Acrocephalus, 13 (50): 29-32. ERMAN, C (1987): Belorepec Hahaeetus albi-cilla, Iz ormtološke beležnice, Acrocephalus, 8 (34): 59. GEISTER, I. (1980): Slovenske ptice, Mladinska knjiga, Ljubljana. GEISTER, I. (1983): Ornitološki atlas notranjskih kraških polj, Acrocephalus, 4 (17-18): 63. GEISTER, I. (1986): Komatni deževnik Chara- drius hiaticula, Iz ormtološke beležnice, Acrocephalus, 7 (30): 60. GEISTER, I. (1990): Prelestne prikazni, samozaložba, Ljubljana 1990. GREGORI, J. (1979): Prispevek k poznavanju ptičev Cerkniškega jezera in bližnje okolice, Acta carsologica, VIII/7: 305-329. GREGORI, J. (1984): Čopasti ponirek Podiceps cristatus, Iz ornitološke beležnice, Acrocephalus, 5 (19-20): 22, GREGORI, J. (1984): Prepelica Coturnix cotur-nix, Iz ornitološke beležnice, Acrocephalus, 5 (19-20): 24. GREGORI, J. (1989): Favna m ekologija ptičev Pesniške doline (SV Slovenija, Jugoslavija), Sco-polia, 19: 1-59. GROŠELJ, P. (1982): Črna štorklja Cicoma nigra, Redke vrste, Acrocephalus, 3 (11-12): 30. GROŠELJ, P. (1991): Žličarka Platalea leucoro-dia, Iz ornitološke beležnice, Acrocephalus, 12 (49): 151. GROŠELJ, P. (v tisku): Ornitološki izlet na Cerkniško jezero dne 31. 5. 1992, Acrocephalus. JANČAR, T. (1991): Gnezdenje sivogrlega po-nirka Podiceps grisegena na Cerkniškem jezeru, Acrocephalus, 12 (48): 50-56. JANČAR, T. (1992): Osredek na Cerkniškem jezeru, Poročila od koderkoli, Acrocephalus 13 (55): 191. JANŽEKOVIČ, F. (1984): Pojavljanje zimske race Clangula hyemalis v Sloveniji, Acrocephalus, 5 (19-20): 17-18. KAZMIERCZAK, K. (1987): Tatarska žvižgavka Netta rufina, Iz ornitološke beležnice, Acrocephalus 8 (33): 43. KAZMIERCZAK, K. (1987); Mali škurh Nume-nius phaeopus, Iz ornitološke beležnice, Acrocephalus, 8 (33): 45. KAZMIERCZAK, K. (1988): Navadni zvonec Bu-cephala clangula, Iz ornitološke beležnice, Acrocephalus, 9 (35-36): 17. KMECL, P., RIŽNER, K. (1991): Zimska raca Clangula hyemalis, Iz ornitološke beležnice, Acrocephalus, 12 (49): 152. KMECL, P., RIŽNER, K. (1991); Žerjav Grus grus, Iz ornitološke beležnice, Acrocephalus, 12 (49): 156. KMECL, P., RIŽNER, K. (1991); Pikasti martinec Tringa ochropus, Iz ornitološke beležnice, Acrocephalus, 12 (49): 157. KMECL, P., RIŽNER, K. (1991); Zlatouhi ponirek Podiceps auritus, Iz ornitološke beležnice, Acrocephalus, 12 (49): 149. KMECL, P., RIŽNER, K. (1992): Labod pevec Cygnus cygnus, Iz ornitološke beležnice, Acro- 29 ACROCEPHALUS X1V-56-57-1993 cephalus, 13 (54): 152. KMECL, P., RIŽNER, K. (1992): Duplmska gos Tadorna tadorna, Iz ornitološke beležnice, Acrocephalus, 13 (54); 152, KMECL, P., RIŽNER, K. (1992): Rjava komatna tekica Clareola pratincola, Iz ornitološke beležnice, Acrocephalus, 13 (54): 154. KMECL, P., RIŽNER, K. (1992): Veliki prodnik Cahdris canutus, Iz ornitološke beležnice, Acrocephalus, 13 (54): 152. KMECL, P., RIŽNER, K. (1991): Poletni prelet pobrežnikov Lahlimicolae na Cerkniškem jezeru v letu 1991, Acrocephalus, 13 (50): 17-20. POLAK, S. (1992): Ornitološki raziskovalni tabor na Cerkniškem jezeru, poročilo, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Ljubljana, neobjavljeno. RUBINIČ, B., VREZEC, A (1992): Rjavka Äythya marila, Iz ornitološke beležnice, Acrocephalus, 13 (52): 87. SOVINC, A. (1988): Zimski ornitološki atlas Slovenije 1984/85-1987/88, Acrocephalus 9 (37-38): 48-55. SOVINC, A. (1990): Ptice doline Drage pri Igu (Ljubljansko barje, Slovenija) v letih 1978-88 in naravno varstvena vprašanja, Varstvo narave, 16: 101-117. SERE, D. (1985): Rjavi galeb Larus fuscus, Iz ornitološke beležnice, Acrocephalus, 6 (25): 48. SERE, D. (1985): Rdečenogi martinec Tringa totanus gnezdi v Sloveniji, Acrocephalus, 6 (25): 35-36. SERE, D. (1986): Komatni deževnik Charadrius hiaticula, Iz ornitološke beležnice, Acrocephalus, 7 (30): 60. SERE, D. (1986): Bela štorklja Ciconia ciconia, Iz ornitološke beležnice, Acrocephalus, 7 (29): 37. SERE, D. (1989): Črni martinec Tringa erythro-pus, Iz ornitološke beležnice, Acrocephalus, 10 (39-40): 23. SERE, D. (1990): Rdečenoga postovka Falco vespertinus, Iz ornitološke beležnice, Acrocephalus, 11 (46): 108. SERE, D. (1990): Belolična čigra Chlidonias hybrida, Iz ornitološke beležnice, Acrocephalus, 11 (46): 111. SERE, D. (1991): Obročkanje ptičev v Sloveniji v obdobju 1983-1990, Proteus, 53 (6): 211-218. SERE, D. (1992): Velika bobnarica Botaurus stellaris, Iz ornitološke beležnice, Acrocephalus, 13 (52): 85. SERE, D. (1992): Južna postovka Falco nauman-ni, Iz ornitološke beležnice, Acrocephalus, 13 (50): 23. SERE, D, (1982); Rdečenogi polojnik Himanto- pus himantopus, Iz ornitološke beležnice, Acrocephalus, 13 (54): 153. ŠKORNIK, I. (1987): Prezimovanje črne liske Fulica atra v Škocjanskem zatoku v letih 1982-86, Acrocephalus, 8 (33): 31-36. ŠKORNIK L, MAKOVEC T., MIKLAVEC M. (1990): Favnistični pregled ptic slovenske obale, Varstvo narave, 16: 49-99. ŠTUMBERGER, B. (1988): »Razvoj oblačnosti« pri močvirskih čigrah Chlidonias in nenaden pojav morske srake Haematopus ostralegus, Acrocephalus, 9 (37-38): 68-69. TRONTELJ, P. (1992): Prispevek k poznavanju avifavne Zbiljskega in Trbojskega akumulacijskega jezera na reki Savi, Acrocephalus, 13 (50): 2-16. WRUSS, W. (1992): Pomembna avifavnistična poročila o gostujočih vrstah na avstrijskem Koroškem, Acrocephalus 13 (54): 141. ŽGAVEC, V. (1991): Namesto uvoda, Acrocephalus 12 (48): 49. POVZETEK Avtorja podajata pregled vodnih ptic in ujed Cerkniškega jezera. V raziskavi je dan poudarek na spremljanju številčnosti na preletu in zimova-nju. Predstavljeni so metoda štetja in rezultati, zbrani v letih 1991 in 1992. Poleg tega so ovrednoteni tudi starejši podatki. Vključno s predhodnimi raziskavami je bilo na jezeru opaženih 95 vrst vodnih ptic (ptice pevke niso zajete v članku) in 20 vrst ujed. Cerkniško jezero je poleg slovenske morske obale verjetno najpomembnejše prezimovališče v Sloveniji za črno lisko m žvižgavko v decembru. Relativno veliko in stalno je pozimi število pepelastih lunjev. Spomladi je najštevilčnejši prelet močvirskega martinca, togotnika, pribe, črne in beloperute čigre. Redko se ustavlja južna postovka, številne pa so nekatere druge ujede. Poleti se na jezeru zadržuje predvsem manjše število pobrežnikov in čapelj. Opaženih je bilo tudi precej favnističnih redkosti. V članku so podani tudi fenogrami (seštevki pentadnih viškov za leti 1991/1992) za najpogostejše prelet-nike in zimovalce. 30 XIV-56-57-1993 SUMMARY In the article a survey of the waterfowl and birds of prey of Lake Cerknica is presented. The main aim of this research was to monitor the number of birds on their passage and wintering. Also presented are the census method and the results obtained in 1991 and 1992. Some older data were evaluated as well. Including all previous observations, 95 waterfowl species were recorded on the lake (passeriformes were not included) and 20 species of birds of prey. Lake Cerknica is, apart from the Slovene coast, probably the most important wintering quarters in Slovenia for the Coot and Wigeon species in the month of December. The number of Hen-harriers is in winter relatively great and constant. The most numerous spring passage migrants are Wood Sandpipers, Ruffs, Lapwings, and Black as well as White-winged Black Terns. Lesser Kestrel stops here very rarely, while some other birds of prey are rather numerous. In summer primarily some waders, herons and egrets are seen on the lake. Observed there were quite few faunistic rarities. The article includes phenograms (sums of pentad peaks for the years of 1991 and 1992) for the most frequent passage migrants and winter residents. Primož Kmecl, Karin Rižner, Riharjeva 28, 61111 Ljubljana ACROCEPHALUS • m • mm FONDACIJA ZA EVROPSKO NARAVNO DEDIŠČINO STIFTUNG EUROPÄISCHES NATURERBE (SEN) Fondacija je bila ustanovljena leta 1987, v evropskem letu okolja kot vseevropska ustanova. Njena matična pisarna je v Nemčiji, zastopstva pa ima v mnogih zahodnoevropskih državah ter v Grčiji in na Madžarskem. Namen njenega delovanja je pomagati pri evropsko pomembnih naravovarstvenih projektih in združevanje Evrope pri varovanju narave. Njeno vodilo pri tem je spoznanje, da se okolja in narave ne da varovati proti volji ljudi, ki tam živijo, temveč vedno le skupaj z njimi. Saj nas ne združuje le skupna zgodovina in kultura, ampak tudi skupna naravna dediščina. S projektom CERKNIŠKO JEZERO se ukvarja Martin Schneider-Jacoby, ki je pri SEN zadolžen za koordinacijo dela v vzhodni Evropi. Slovenski naravovarstveni javnosti ja znan zlasti po uspešnem vodenju zaščite Lonjskega polja ob srednjem toku reke Save. Fondacija za evropsko naravno dediščino je v letu 1992 priskrbela denarna sredstva za tisk te številke Acrocephalusa, za tisk posebne informacijske brošure z opisom projekta v slovenščini, za modernizacijo pisarne DOPPS (računalnik, kopirni stroj) in za kritje stroškov letošnjih terenskih raziskav. Denar za podporo pri zaščiti Cerkniškega jezera je dalo na voljo ministrstvo za okolje nemške zvezne države Hessen. Ob tej priložnosti se obema najlepše zahvaljujemo!