J 
/ 
Tine O rel: 
PROF. JOSIP WESTER - OSEMDESETLETNIK 
Slovensko planin:.-tvo preživija <dobo po­
membnih obletnic. Jugoslov&1slm si v ,telko-
1:em il.etu inadevlje sl;:wnostm siijaj 80-letnice, 
odkar se je v 7.a.grebu skoraj :istoč.asno s 
hrvatsko univer7,0 ustanov.i:J.o leta 1874 tudl 
prvo jug<>&lovan.c,Jco 1Plrulins'loo društvo, kate­
rem u je ika.lror slov.,.nskemu lkumov.ad nemški 
profesor dl'. J. Frl5ch.auf. Isto jci;en se je 
11. oktob1·a .rodil vsem našim, pa tud: tujim 
plan:necm znan:. plan:lmooi. pisatelj d n llolnik, 
prof. Josi(p Wester, eden <izJncd plejtlde de­
lavnih, (PO!budnth, 7.avedniih lin sposobmh 
rpionirjov e1lovensk:ega ;Planinswa, ikl 1>0 m1-
f;-topili pred koncem !Prej!.nj~a stoletja dn ob 
f.in de sicclu. 
Leta 1893, v letu ustanovitve SPD, se je 
'ITJ)il';sll 111,!1 'Ulld,ve1-w • v Gradcu :i,n !l. 1898 kot 
suplent nastopil službo na .gl.mnwji v Ljub­
ljani. kjf>r je .!"aZVil svoje odlične pedagoške 
in strokovne sposobno::.ii ter postal gimnazij­
ski ravnatelj in prosvetni. nadzornik. V ~godo­
VJini slovenskega šolstva jti njegovo ime za­
pisano kot in1e vcilikega praktika, str<1kov­
njt1 ka v sp:oAnih in posebnih •prosvetnih vprašanjih, kot pisatE'lja šti.iih 
slovenslmh filtank in kot razsodnega vodHnem1 <inšpektorja za slovenščino in 
ncmilčino ipo {Pl"Vii i;vetovni. vojni pa rtiu-0/J, kot natančnega, vzornega glmnamj­
skcga vawiatelja. Kdor poz.na pr.oblematiJm pouka 1in vzgoje, omike d.n iz­
obiiaz.be, ,bo razumel. koliko dui;-ev.nega na,p<)m ,in gn.ronja, veselja jn trpljenja 
je v 40 letih, .kl j.ih je ;inšpektor Wester pe>svetil slovensitemu šolstvu in 
vzgoj~tvu, ki se je v ti.sni dobi .še:e oblikovalo. 
S !Planinstvom se je z.atcl ,baviti. moroa nek.aj lloos,ncje kaikor njegovi 
tova1-,iši ~ ,plejade, ivenoor ,ga je s 'telesno kulturo ve.1.alo iz dij~ktih ,let ves~je 
do 1tclov,adbl::', saj je naredil tudi dvoletni telovadni kurz v G1„dcu i.n se tudi 
tcoreli<:no ukvarjal s ,poukom tclov<!dbe. V;.e odlike, ki je .1. njimi bogallil naše 
šolstvo, je pokaza,l etudi v svoi<.,.m plania::wk.em delov.anju. iHil je vedno ,in 
(l)OVSOd mož reda, 
1
Jc.l;is!one ;n.i;tantno.sti ,in zaneslj,Lvooti, 2,v~'be :in .n@re­
trg.i.ne dela,Wlostrl.. Ni l]')laninec IVlOLi!kega stila, :marveč ves ,taJ<, .kakiršnega je 
dala in !POtrebovala 1;.lovensk:a izemlja. Uveljavil se je kot plani n,s k 1 
pisatelj , ki zna ceniti vse tiste hribe, sestavljajoče edinstveni profil naše 
domav.i.nc od T1-j$a.va do ,pohlevnega dolonjskega igr.i&.a [Pa do Ljubljanskega 
igradu. V Ljublj.anskem zvonu jeo priob~il J)laatlnska s-p.ie;a o hoj.i ,po ŠV'id 
{J,"l, 1907) in Bosni (LZ HHO). I.,eta 1926 je v LPllm:inskem Vt>Stniku objavlil spi:l 
o 30~1.otn:ici. J. C. Oblaka, kateremu je J.ani. n~ tudi nekrolog. V letniku 
1928 je na;p.bal člruiek o „KefeAAteinu in Rosthomu pred 100 leti na Tl.~"-, 
l. 1931 o •Hacquetovih navodilill za hJ,i.bo!~ce«, 1. 1932 o „Q()eth€ju "' Al,pah«, 
l. l!>a4 »Hojo na Triglav pred 100 lct.i~ (d1·. Mihael Tušek) In še vrsto drugih 
prigodnih SlJ)O.m:i!f1ski.h č]:}nkov. Svo;e w:pone in ture je o-pisal v 1-pisih: 
„s Tlliglava peš v Ljubljano~ (192'7), • Po mejnih vrhovih« (1928). ,.po malih 
itisoč.rkih« (19.29), :oO Grmadi" (192'7) ,.rz Trača v TrAič« {1930), ,.z Jezerskega 
<preko Gr.i.ntavcev v Krunn1k (19:ll), »V iprcdgorju S1winjskih A~p« (1933), »Pla­
ninske ture 111a .Rabu« (1934). Znani so njeftovi spisi o Miirm gori (1929), Trebc­
'V'.Lcu :in šont.Jur..;;:k-em Tahru (1931), J.-imba~ti gol"i (19a3) '1n o Boču (1933), 
Od Save v I:>umfule (1929). Ti. sp:~I so Ms•ali v dobi un!'(lnikovanja dr .T06i'J)3. 
Tomi~ . .s katerim sta v Gradcu f.kUpaJ študirala sko1~.' isto stroko. V 
of>l'.etlet.iu pred drugo svetovno vojno f.o vafoejši noslcdnj,i njegovi :planinski 
~l<a: Na bajnem Kl~ku (19:l:\). J1,let na. Biokovo (1937), Zavinek na Risnjak 
450