Poštnina plačana v gotovini. NASE NOVINE POLITIČNI-GOSPODARSKI I KULTURNI TEDNIK. Prihaja vsako nedeljo. — Cena: »Naši Novin« je na leto 40 D. na polleta 20 D. Oglasi se tildi spremajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 75 par. Za večkrat popust. Rokopisi se nevrnejo. Uredništvo i uprava je v Dolnji-Lendavi št. 32. Lastnik lista : KONZORCIJ. Odgovorni urednik i izdajateo : HflRI LEOPOLD ev. p. diibovnik. I. Leto 15. štev. Dolnja Lendava, 29. augusta 1926. Cena edne številke 1 Dinar. Pismo na ured= ništvo. le. Pa to pravi dosta ludi, ka ji dosta več kak tisti dolincov. — Pa v Soboti so tiij vsi za Horvate, pa kamšteč idem, vse se (Popravili smo Srke čs, gy, sz, zs, veselijo, ka k Horvatom pridemo, vse driigo damo^kak je bilo pi-^ pa palik norijo svejt> ka praj sano^ {neščemo k hoivatom. Zaka pa Ovi den sam v Soboti bio pa Udje tak lažejo, vej je pa to bož-so mi tam kazali nikše kranjske no delo. cajtinge, gje je notri bilo, ka je Gjes sam proso našega Gra- pa ka mo šče živo, že presta-! demokrat, Lukinič je mogao branem, ali tej mladi gje do si kru niti nedotakljivost privatne posesti, iskali, to nevem. Vej so si eti gu čali, ka bi trbelo riftarom v Bel grad iti na ministeriom, da pa to sćdmo božo zapoved! I proti komi je mogao eden framazon braniti pravico zasebne posesti. Proti Ko-\ \ rošcovoj katoliškoj stranki, štera je sestvo vkraj zelo od lastnika! To je: katoliška stranka je zagovarjala v Marprugi nikši gjiileš bio, pa ka on p0vecjo gospon l'e tam nikši Kolenčič gučo, pa je Kuhari v Markišavci, ka se do-pravo, ka on ma oblast mesto poznata, naj bi Kuhar to na-nas prekmorcov gučati. Gjes ne ^5^ Te ine pa Grabar pravo, odin dosta okoli pa sam ne znao, ka so v Lendavi takše cajtinge, či so naši Udje tistoga Kolenčiča ka za Horvate gučijo, pa se zo-resan poslali na gjiileš. Fe sam vejo Naše Novine. Parne pravo, pa pito ove pri Dobraji, či kaj naj takši .antres napišem: Rednik znajo od toga dela. ie so pa Naših Novin. Te ji pa lipo pro-psiivali tak, ka se malonej krčma sim, či to moje pismo v roke do-podrla, ka toga Kolenčiča niti ne bijo, naj mi bodo tak dobri, ka! pozna nišče, ne ka bi ga posla- to napišejo, ka mi ščemo k hor-li na gjiileš. Zato gjes pravim, ka vatom priti, ka mi znamo za Ča-tej vrajži dolinci nas sigdar odav- kovec pa za Varaždin pa za Ko-lejo. Vej smo pa j mi že dostakrat privnico, v Marprug pa Lublanjo prosili Radičove kurtaše, ka bi pa nemo šli, ka to mi neverno nas spravili k Horvatom, ka bi pa gje je. Naši lidje so si prle do-mi zdaj koga pošilali na gjii- sta silja vozili z Horvačkoga pa leš, ka neščemo k Horvatom biti. z Slavonije, od štajarcov to si pa To se tej dolinci delajo, ka so nikdar nika ne vozili. Tisti go-bluzi k štajarcom pa se radi ma- spodje, šteri ravnajo orsag, mo-jo* Gospon rednik, vej pa naj de- rejo to znati, ka si lidje nindar tajo kaj, ka tej marki nedo tel- morejo zaslužiti krtih. Zatok pa ko lagali po svejti. Naj zepišejo, si prosimo, ka bi unikaj pisali za ka je to ciganjija, ka bi tisti Ko- nas, ka te Kleklnove cajtinge vsig-lenič za nas gučo, ka to eti nišče dar to pišejo, ka mi ostanemo pr nevej. Ka sam bio prigradi pa v Slovencaj. Gja kusto figo, ne ka Bodonci, pa tam tiij nika nevejo, ostanemo. Od Grada pa do So-ka bi od toga guč bio, ka de bote si ščejo k Horvatom iti, naj trnok dosta košta pa neverno, či za govorila, naj bi se tisto pobi kaj valalo. Te pa tak viipamo, ka zdaj tam v Lendavi kaj obrnejo. Takši:roPanie-. Povejte zdai> ie to laž? so tiidik, ka pravijo, ka sov Len-!Vse *° ''e točno zapisano v parla- davi takši dolinci, kak v Čren- ™ento^h z^kih [ po^no ^ stovci Kleklinovi. Da pa gjes mi- 31 0 lud! v »Slovencu«. Zakaj se .. . .. . u. za te obregujete 1 larmate? shm, ka nas ne znorijo, ka bu ... .. v... ^ ! Tak je to, gospodje okoli »No- nas k kranjcom prikapcili. Te pa;vin, KatoIiska st;anka mora pra. ji ešče ednok prosim, naj napi- Vpna tacjj proti nemškomi špjo, ka preveč dosta ludi žele to, knezi. Dokeč obstoji sedma boža k Horvatom biti. Pa njim Bog zapoved dokeč je na sveti splošno plati stokrat za njuv triid. Na slegnje ji lepo dam pozdraviti z Bogom. M. 1926. august 19. F. I. Dokaz. stoj za nas na gjiileš šo. Prle je tč krajnski Klekli sigdar odo pa pravo, ka za nas guči, pa smo ga nri nigdar ne na to zebrah. Zdaj pa že pd driigi tak odi za nas gučat, ka mi neverno. Gjej je pa to slobodno, ka tak norijo svet? Takše bi trbelo, notri zapreti, šteri idejo na gjiileš Pa te pravijo, ka smo ji mi postali, pa je to laž. Vej pa či tej krvavi dolinci tak radi majo Kle-klina, naj ga majo, mi ga pa nemo meli, ka nas un samo odav- mi vorjejo, ka je to sveta istina, ka ji neščem noriti, ka sam ne takši človik, ka bi ščeo noriti. Toga našega gospon Šiftara pa tiij neverno, ka delajo, ka nika ne gučijo za to, ka bi mi prle k Horvatom prišli. Pa so uni pri-nas dosta kruglic dobili. Zdaj so pa tiio, tak da bi jih ne bilo. To je tiij ne pravica, ka mi porcije plačujemo, pa uni ztoga plačo vlečejo, pa bi mogli kaj gučati za nas. Tak nas pavre samo norijo. Gje sam že 50 let star, Javno smo obdolžili Kleklnovo priznan red zasebne lastnine, dokeč celi svet ne prestopi na komu-nizemo:katoliška stranka nesme i nemore zagovarjati zaplenitve tujega posestva. I nato njoj nikše pariške pododbe ne morejo pravico dati. Ar vsaki človeči zakon je neveljaven i ničeven, čije proti božemi zakoni. — Glejte, kak so postopali katoliški Polaki. Na Polskom majo ve-stranko, -ka ne postopa vsigdar po; uka posestva bivši austrijski nad-pravilih kaioliške vere, ar žago-1 vojvodje Palaki so y svojem varja ropanje. To je Kleklnove jamenti ^ t0 posestvo gledoč etak pomočnike jako zabolelo • grdo so odj0gj]j. smo kat0]jkj mj s^0. so obregnoli na na«, ka smo preji.. . etak pa tak laslivci. No. „o no- >m u "a katoMke ra0,ra'e’ 7reh ffosnnda nnmal.t Tažlivci so Zat0 mi n,komi ne zememo vkraJ ne na nažoj krani. Prle nego kaj: megovga posestva, austnjek,m nad-. ... - , ... ! vojvodom tudi ne«. — To je ka- taksega zapišete, s, malo osvežite toli Kleklnove spomin. Se že ne spominate Luki-ničove afere? Minister pravde, Edo Lukinič je odvezao od sekvestra veliko gozdno posestvo kneza Turn-Taxisa v Zagorju, i tak je knez to svoje posestvo lehko propao. Na to je Slovenska Ljudske stranka, to je Kleklnova stranka strašen krik i vik zagnala proti Lukiniču, ka je prej državo za več stomili-onov oškodovao, ar bi se prej to privatno posestvo nemškoga kneza moralo zapleniti, vkraj zčti na korist države. Lukinič se je komaj obrano proti napddom, gda je v parlamenti iz pariških pogodbe i drugih pravnih virov dokžzao, ka država ne bi mogla zapleniti knezovega posestva, ar na to nema pravice, to je -nasme ropati. — Samostojni stranke v Lukiničovoj aferi je pa bilo, Turn-Taxijevo posestvo oropati, ar je on nemec. Punktum. — Naloga našim dijakom. Svet silno napreduje. Gda smo mi stari ešče dijaki bili, smo se skromno skrili pred svetom, ar smo nikaj ne znali. Dnes den pa se dijaki že v novinaj oglašfljejo, proteste objavlajo, v razprave globokih političnih i narodopisnih i jezikoslovnih vprašanj pbsčgajo. Tak se nam vidi, da bi denčšnji dijaki sami veleumi bili. — Mi želemo, naj naši dijaki v tom poglčdi ne odnehajo, naj študirajo, zaiskujejo imenita i težavna znanstvena pi- tanja. K torni njim priliko ponudimo steno, ka razpišemo narodo pisno (etnografično) nalogo o >narodu«. Vsaki prekmurski visokošolec i vsaki dijak 7. i 8. razreda gimnazije ima pravico to nalogo izdelati. Gotove naloge se naj do konca septembra vpošlejo uredništvu »Naših Novim« Dobro izdelana naloga dobi ednojezero Dinarov nagrade. Proti našoj ocenitvi vsaki ima pravico priziva k vučenjaki te stroke g. Dr. Slobodani Jovanoviči, ki je univerzitetni profesor v Belgradi. Njegova sodba bo končnoveljavna. Smernice, po šterih se mora naloga izdelati, so sledeče: 1. Kaj je narod? Kakša skupina liidih se zovč narod? Kakša znamenja ali znaki so merodajni za narod? Navodno navajajo tri znake naroda: a) sorodno krv ali isto pleme, b) eden isti jezik, c) vkiipno zgodovino. Naj se dokaže, na keliko so tei trije znaki resnično izčrpni znaki naroda i ali so vsi trije potrebni znaki naroda. Či šteri pisec ešče kakši novi (štrti) znak ugotovi, bo posebno velike hvale vreden. — 2. Na podlogi teh znakov se naj ugotovi, ali so židovje narod i kakši narod so. Ar oni so istoga plemena, ali vkiipnoga je zika i vkiipne zgodovine že 1900 let nemajo. Povojna engleška tvorba Palestina ne pride v obzir. — Dale naj se dokaže, kakši narod je Švicarski narod. Ar v Švici živejoj Pšenica je zelena, gda je šče Nemci, Francozi i Italiani, šteri ine zrela. Jabuka, slive so zelčne, samo vkiipno zgodovino majo, ne gda so šče ne zrele. Što more !o Srbe, Hrvate, Slovence. Madjare, Vende, Bolgare, Armante, Židove, Rumune i Cigane. — Jezikovni navuk. Eden pisec Kleklnovih »Novin« si po sili domišliije ka on kaj zna. Zato vsako našo reč zavija, preobrača, kak deca delajo na paši. Že smo ga ponovno pozvali, naj se ne vtika v takse reči, šterih ne razmi. Ali on vstraja v svajoj domišla-vosti. Eden mesec dni je glčdao naš šaljivi izraz: »plavi dunst.« Na zadnje je prišeo do toga, ka madjarski to tak pravijo »halvany fogalom«. Holla, imam ga, si je mislo, »halvany« to je slovenski ne »plavi«, nego »bledi«, i zapisao je v »Novine«, ka bi prej mi pravilno morali zapisati »bledi dunst«. Siromaček, madjarski renegat je, nemški neve, pa misli, ka je tisti »dunst« po celom sveti »bledi«, kak pri vograj »halvany«. No povemo njemi, ke se te reč nemški etak glasi: »Er bat keinen blauen Dunst«. Blau = plavo. Bledo = blass, bleich. — Potemtakim on pravilno niti »plavoga dunsta« nema o predmetih o šterih piše. — Greben je pa malo odrezani. — Zelčno pleme? ešče je zelčni, ešče se mora dugo zoriti, da bo popolnoma zreo. Zrelost pa ne spremeni plemena človeka. Eden zelčni Slovenec te tiidi Slovenec ostane, či se gda dozori. Ar zelenost i zrelost, to se ne narodopisni, nego razumnostni znaki. Zato či ednoga mladoga, neizkušenega pisatela za zelčnoga imenujemo, te vsaki razumen človek zna, ka to telko znemenuje, kaje tisti mladi pisateo ešče premladi, ešče ne zreo, ešče zeleni za to, ka bi o gotovih predmetih članke pisao. Ar mladenci se hitro zapelati dajo od raznih bobnččih fraz i navdušujejo se za takše reči, štere so ne vredne navdušenja. Zato premladi, nezreli, zeleni pisci do-stakrat kaj takšega hvalijo i zvi-šavajo, ka njim je 20 let kesnej j jako žao, ka so tak nepremišleno pisali. Mladenci so tiidi bole drzni, kak premišleni stari ljudje. Zato se mladenci hitro dajo na to zapelati, ka pišejo o takših predmetih, šterih niti ne poznajo. S tem vu-čene liidi čemeriio, nevučene pa v blodnost zapelajo. Takše premlade, nezrele, zelčne pisatele moremo opominati, naj ne pišejo o takših vprašanjih šterih zadostno ne poznajo. To je potrebno bilo raztolmačiti tistomi slaboumnomi pisateli Kleklnovih »Novin«, šieri je mislo ka je »zeleni pisec« novo človeče pleme. — ! mesto dva pašičoviva ministra svoje Ijiidi šče postaviti, ar se je Si-I monovič minister za socialpolitiko I i Miletič minister za narodno zdravje preveč exponirao kre Bašiča. so pa istoga plemena i istoga jezika. — Trejtič naj se pojasni, ali praviti, ka je zelena pšenica drugoga plemena pšenica, kak zrela so Angleži i Crnci v Zjedinjenih; pgenica? Ali postanejo jaboka i Državaj Severne Amerike eden na-! slive driigoga plemena, gda se do-rod ali ne. Ar oboji isti jezik ra-:zorijo? Ne pleme ostane isto. Sa-bijo i vkiipno zgodovino majo,! mo farba, kakovost, vporablivost se samo ne so istoga plemena. — ; spremeni. — 3. Naj se aplicirajo zgoraj ugo-1 Tak je tiidi s človekom. Neje tovlenimi rezultati na našo državo taki po rojstvi zreo. Živč, dela, vči i na narode, ki v njoj živejo: na se dugo leta, pa je ešče li ne zreo, Politični glasi. Pasic se vrne v Belgrad. Bašič v najkrajčem časi domo pride v Belgrad. Bašičov cil bi to bio, da vrže zdašnjo vlado i znova on vzeme v roke ciigle države. Bri lom deli me pomaga Marko Trifkovič i samostojni radikali pod Nastazom Betrovičom. Uzunovič pa rekonštrirati šče svojo vlado i na- IVaša notranja i zunanja politika. Breminoči keden je več naši ministrov na Bledi bilo v audien-ciji pri krali. Občinske volitve v Srbiji i Crnogori so pokazale, da je zdašnja vlada edino zmožna, da vodi državne posle i da goridrži red v državi, proti torni rovajo ni-šterne opozicialne stranke, štere se tak preveč silijo v vlado najmreč klerikalci i samostojni demokrati. Naša država je ugodno pogodbo zvezala z Grčijov. V najkrajšem vremeni se čaka, da Jugoslavija priatelski pakt skleni z Bolskov, po toj pogodbi de naša država podpirala Bolsko, da naj stalno mesto dobi v društvi narodov. Jugoslavija slem pokazati šče, da ne visi od oni dve državi, štere so tiidi v mali antanti, nego proti drugim državam svojo lastno politiko šče voditi. V Belgradi je občinske posle prekvzeo novoizvoljeni župan dr. Kumanudi i pravo je, da de se on i njegovi tovarišje borili za občinsko samoupravo i da se občinska samouprava spoštiivati more od vsake vlade. Seja hrvatske seljačke stranke. Augusta 17-ga je hrva!ska seljačka stranka svojo sejo držala v Zagrabi Na toj seji so obtožnico izdelali proti dr. Nikiči, štero so anketnemi odbori zročili. Nikiča v toj obtožnici za voio koroupeje tožijo. Na sejo je prišlo 43 poslancev i tri ministrov: dr. Šibenik, dr. Šuperina i Bucelj. Najprvo je Štefan Radič držo govor od političnoga položaja, od občinski volit-vov v Srbiji. Botom so pa mini- Podlistek. Siroče. VI. V gradi. Po cesti proti gradi se približavlejo kočiija pred štero so preženi štirje belci. Dva sidita v kočiiji: lepa gospa i naš mali popotnik. Gda so prišli na eden mali breg, oddeleč so ovarali grad, to videvši Janček zakričij: Že se vidi,vča-sik bomo tam! Na to je mlada gospa obledela, trpetala i na tihem šepetala: Naj se zgodi, o Bog po tvoji volji. Konji so bežali z najvekšo hitrostjo. Že so videli zastavo na gradi i malo na to so je pozdravljali pred vrati iz kamna zasekani dva velika leva (oroszlanya). Kočiija se stavijo. Lepa gospa stopi iz njih i prle, kak bi malega Jančijavzdig-nola iz kočiij zatliši glas: Za božjo voljo, milostiva gospa, kak pridete se? Dober den g. doktor, ka delate tu? i njemi da roko. | potem ga je začela kiišovati. . keca, da bi se bujo. Dobro došli! ravnok d obor ste prišli | Gospodar grada je samo gledao,! Janci Šulekov je ne znao, ka seje | i jo prime za roko, pa jo pela gori po; ^ se zgodi, potem pa kak blisk zapiistij znjim zgodilo. Da je k sebi prišeo, je stubaj. | hišo. _ b'° že v beroškoj hiši i je radovedno Ka se je zgodilo? — pita gospa.j _ Janci ide za njim, cukne ga za gledao na okrog. Hvala Bogi je nikak Včasik bote znali! — pravi doktor.! kaput i veselo pravi: Jeli ga sam njoj! poleg^ njega pravo. Mali Juri je težko zbetežao. nezaj k Vam pripelao? No on je če-i s*e v'rna*' dečkec, i Moj sin? —je zakričala lepa gospa merno pogledno na njega i je šeo dale. gGvo ie zdigno. Ja sam eden siro-i je bežala gori po stubaj, tak, da je janči se je zasagao od čemernoga po- ma^ ie ^'° 0dg0V0r šteroga je doktor ne dohajao. j gleda. No pa si je tolmačo tak, ka ga sam B°g poslao, inače bi . . . Zahvali Malomi Jančiji je jako trbelo be- gospod ne pozna. Zato se je pa za njim se njemi, ka sarn ravnok takrat prišeo žati za njimi, da ne zgiibij pred očmi. paščo pa mu pa pravi: Jelibar, da šeso ta- Zmoli vsaki den 3 »Očenaše“, ar či Tak so prišli pred edna dveri. Doktor dobre matere na sveti ? To mi je Jezu- mene nega tam, te tebe driigi tak po fa- otpre vrata i stopijo v hišo. §ek ne zapstonj pravo. I jas sam iskao Rtaj poberejo vkiiper. Margit — je nikak zakričao v hiši. j sam našeo. — j Pa ka se ie zg°dil0 z menov? Pita Ta gospod je ne bio driigi, kak tisti j Na to so gospoda obletili čemeri ga nedužni Janči. — Kak je bilo to ?-^ gospod, ki se je srečao z Jančijom, da bi skoro ga pri vrataj s konjom pogazo. Janči ga je naednok spoznao. Lepa Gospa, da ne bi čiilanikajse vrže na posteO, kje je ležao med belimi svilnatimi vankiši njeni betežen sin. Moj sin, moj predragi sin! — to i se je že v drugim trnutki mali Janček se čemeri bereš, bolše da o tom negu-koteo dole po stubaj. I či ga eden be- cimo, liki povejmi: Kak se zovež ? roš ne zgrabi, gotovo, da se pobija. odked si? Kak si prišeo se? da sam O ti nesrečni sirmaček! — je si *e PBe nikdar ne vido. zgučao sluga i ga je žeo v svoje naro-, Zdaj Janči začno svoje življenje pis če, pa ga je neseo domo. Voni pa je pripovedati, šteroga je tak znao kak r_____a glasno začno mrmrati. To je že ne čio- „Očenaš" — vej ga je že telikokrat mo je bilo vse, ka je ona mogla povedati i, vesko delo! Je krutost tak brsnoti deč- geo povedati. Stari Miška bereš tak se stri dali svoje referate, štere je seja naznanje vzela i zaviipnico njim je priglasila. V Albaniji znova vre. V Albaniji se vse tak kaže, da v kratkom vremeni do revolucije pri-arek pre- svojo skrb pustite ujemi, ar on: x , x . , ima vas skrb R Pet 5 7 V‘ 1 * Strašna toča- AuSusta ^ ima vas SiuD ^er. o. /.J . v gorskom srezi velka toča bila, vse delskoga počinka. Podpore za šole. Finančni minister dr. Perič je odredbo dao vo, da letos samo tiste šole dobijo podporo, za štere se veliki županje zglasijo, da njim preveč trbej podporo. Radovedni smo, ali naše prekmurske šole dobijo kaj podpore? Mehiški kulturni boj. V Mehiki je državni predsednik Calies konferenco meo z cerkvenimi zastopniki, ali brez vsakoga rezultata. Cerkvena društva so sklenile, da tečaš ne henjajo z gospodarskim bojkotom, dokeč kongres ne skleni, da se državna ustava spremeni, i dokeč se ne ukinejo odredbe proti cerkvi. Na Bolgarskem se samo bol- garski sme gućati. V Bulgariji je Previdnost božjo za človeka polske pridelke je na nikoj vdariia j i notranie rnimsterstvo dalo odredbo, da , v. , „ . v ! j se v javni lokalaj samo bolgarski sme nam svedoci tudi glljesnjl Svetek: ravno tak otavo. Dosta je kvara na ce"! gučati. Što proti torni pogreSi, se ostro Angelov varivačov. Dobra mati | staj i mostaj. Ljiidje se starajo, ka bo-1 kakagtiga Diplomatski zast0pniki nišama lepo poskrbij i pazi za do jeli v zimi oni i ka do polagali ži-; hinski držav bodo proti torni protestirali svoje dete, pa mu še Bog Ce,.a kr?inf f P° t1oči*akšn fa’!pri bulgarskoj vladi. Švercanje srebrni i zlati pe-nez na Sušaki. Na Sušaki so aretirali Zgubiček. Po velkoj bolezni je . . kak v zimi, da je led, celo 15 minut je angela varivača, ki nas vodijo i kapala 'i vničila je celoga leta pov. varujejo, dramijo, opominajo i palajo v nebesko domovino. mro Rous Jožef trgovci v Turnišči šest ^..............................————— ...- ; let star sin Pišta. Pogreb je 19-ga au- 16 j;Vao te dober človek šteri je rešo , duže po sveti tepeo. Ar zrasteš i ne- ■ gUSta bio. Bog naj tolaži žalostne ro-J^nčija je trdega srca človik bio, pa de- vejm ka bo sledi, a jas te pa ščem dobro ditele. n°k se je mogeo jokati. vzgojiti. Toraj nemaš ne očo, ne mater? g0g vam piačaji — Boj tuj, pase ^a pita Miška. Mater mam je men; nikaj nezahvaliij! — Siromak be-govoro Janči. res sam) kj nema njkaj dostega, a ka mam pa rad ti dam. Dobro te ščem ; vzgojiti i mogoče tildi za dobrega moža Žalostna nesreča. V Trnji med Josipa Miklaušiča, ki je srebrene i zlate peneze švercao prek meje. Prinjem so najšli 4500 falatov srebrni i zlati pe-nez. Pravo je, da je peneze dobo od ednoga uradnika nikše zagrebaške banke i da je že skorom za 260 jezero dina- Ka bi pa meo, to je ne tvoja mati, od koga ti gučiš, da bi naša milostiva j _____________________ ^ ____________ mishg tvoia mad ^ s' k0 napraviti. Edno čakam od tebe, da proti p ’ " " ; grada ne boš hodo nikaj, ar či do gos- je nod3 en0^ S° °ni m°ia mati.! “Se P°d znali> da>si ti tu, te ne ti i ne jas i P^rao Janči dugo sam jij iskao ne bova imela več kruja. Si razumo? 1 sam jij najšeo. mlatitjov je mlatilni mašin Zver Jožef' rov vredni srebrni i zlati penez zošverco Pa denok si nej najšeo. Srečo maš da te gospod ne čujejo tak gučati, ar j Ti falot pa sam ti že ne pravo, da z«! e»tak draPnoli’ da nigdar nej po-’ je ta gospa ne tvoja mati, liki naša mi- ^Do. Misliš, da naš gospod vsakoga po- gPe^a zeme za svojnga sina. Daj hvalo . 0^’ da si k meni prišeo, ar zdaj boš lrneo očo i mater, ar te zemem za svo-lega sina. Vij ste tak dobri — pa je prijeo a rok° i kušno je. No dober sam ra-n°k nej, liki nemrem trpeti, da bi se dečki nogo odtrgo v gležnji. Kak je prišlo do nesreče se neve, ar je dečko sam bio na mašini. Nesrečno opodjeno-ga dečka v M. Soboto v bolnico od-pelali. Škoda v Bački i Baranji. Nadzornik ministerstva za socialno politiko T‘“T" • i Stojanovič je vodao, da je zadnja Se jas, je odgovora bojazhvo Janci: & . ..... D ’. D .. . ' 'povoden vmcila v Backi i Baranji 1466 svoje materi ne bom mogeo viditi. lostiva grofica. — No to da ona, ko ozdravi njen sin, ne ostane til, liki ide na svoj dom. — To je že samo tak pravo, ar Janči to tak nej razmo. Zdaj pa ostani til v hiši i nikam nejdi. Jas idem delat. Ne čakajoč odgovora zapre za sebom dveri. — Dalje. — hiž, napravila 43,980.000 dinarov škode. Jugoslovanski novinski katalog’ Vodeči jugoslovenski oglasni zavod „Pu-blicitas" d. d. Zagreb, Gunduličeva ul. 11. je izdao prigoden Zagrabečkoga zbora novi popularni novinski katalog. Te katalog se bb brezplačno razdelo vsem svojim interesentom. Dragoča v Banati. Z Bečkereka pišejo, da so se v Banati živlenske po- prek meje. Policija je tri moža aretirala. Nesreča v Muri. Preminoči keden je z Ižakovec Horvatova držina prek ščela iti Miire. Brodar je prekpelo v čuni ali da so skorom do srdine prišli so je veslo potrlo i tak je čun na milosti vode bio zaviipan. Deroča voda je čun k ednoga mlina steni vdariia, stari Horvat i sin sta se oslobodila, ali mater hčer i brodara je voda odnesla. Hčer so najšli kak jo je voda volučila ne breg i v nedelo so jo pokopali ali materi i brodari ešče nega sieda. Podpirajte i naročte si „Naše Novine". Či poveš svejti istino ti „Novine“ oči vopiistijo. Kak smo to večkrat meli navado, smo se tildi pred kratkim sestanoli, je smo si pogučali nekaj od preteklosti, nekaj od se-dajnosti, a najglavnejši naš pogovor pa se je siikao okoli naše bodočnosti štera se nam kmetom strašno slabo prikažiije. — Da pa osebina naših pogovorov ne bi ostala pozablene med štirami stenami, smo ednoglasno skle-noli, da sestavimo eden članek, ga pošlemo cenj. uredništvi „Na-ših-Novin“ s prošnjov, da istoga izvoli objaviti. Zato smo z velikim veseljom sprijali 10. številko „Naših-Novin“ v šterih je pod naslovom Bratonci bio natisnjeni naš članek v sterom smo mi zavedni domačini gizdavi Prekmurci javno povedali celomi sveti svojo radost med tem pravim našim listom; poleg toga smo šče pa izuzili naše vkiipne misli i prave srčne želje. — Kak vsaka driiga istina je tiidi ta v omenjenom članki strašno ranila gospode okoli „Novin“ šte-roj so zraven začnoli podlegati i bi tiidi podlegli če njim ne bi v zadnjem hipi na pomoč priskoče falsificirani zdravnik „Kmet-Bratončar“ (šteroga nega. Op.) i njim bar začasno zavezao krvavečo rano jih tak obvarvao nagloga i neprevidnega padca — pogina.! — To naj „Novinam" zadostuje. Da pa se „Kmet-Bratončar“ ne bo veselio svojoj izmišljenoj zmagi kak deca vodenomi me-heri, njemi povemo zledeče: 1. Dokeč ne dokaže, ka mi Bratončarje ne čakamo veselo „Naših Novin“ ostane eden velki lažlivec. Mi pa je čakomo i je bomo čakali, dokeč bomo vidili, ka zagovarjajo naše interese. 2. V štrtoj, petoj i šestoj vrsti piše, ka je prej samo eden sa-meren plačao naročnino. — Tiidi tii njemo povemo, ka je lažlivec, zato ka jih je več plačalo, šterih števila lehko vidimo na upravi lista. — 3. Pisec nedale trdi, ka se nam prej „Naše Novine“ osi-Ijavlejo, i da je samo zato vze-memo, ka salo v nje siičemo. Prva trditev je laž i pisec lažlivec ar nam „Naših Novin" nikša ne vsiljavle. Da si pa včasi v nje kruh, meso ali salo zasiičemo, včinimo to iz previdnosti i čistoče, ar se vsaka hrana samo v čistoj posodi nosi. dočim se nam Klekl-cve „Novine" zdijo tak zamazane, ka je nanč zasalonem-remo poniicati. Da pa si ne bodete belili glave, ka pa te itak žnjimi napravimo, povemo telko, ka nam zato prav pridejo, či indri nej da-------oprovimo------------ j svojo potrebo.---------- 4. „Neverjemo pa itak nikaj, ka stoji notri itd." piše naprej. Stem je jasno povedano ka tiidi ! pisec čte „Naše Novine" če tudi ! pravi, ka jih nečaka. Zaka či bo tak šlo naprej, ka bodo tiidi so-'vražniki čteli „Naše Novine" smo lehko sigurni ka potakšem bo imela vsaka naša hiša „Naše Novine" 5. Na zadnje se pisec ponuja z nekšimi imeni. Dobro. Le na svetlo ž njimi; Ka bar stistim kelkotelko rešite neprijetnoga položaja gospode okoli „Novin" v šteroga ste ji s fablarijom spravili. — To pa si naj „Kmet Bratončar v žep v tekne. Bratje i sestre! Mi pa le naprej po začrtanoj poti i poma-1 gajmo, podpirajmo tiste, štera bodo nam pomagali, nas podpirali. Bratončarje. Gospodarstvo. Svinski-geštiš. več kednov, ali v par dnevaj tudi pogine svinja, štera je slabeša i gestejo svinje, štere za par dnevov ozdravijo. Beteg se spozna na svinji, da je svinja preveč vroča, ne-šče jesti, ta se obrača, na gosti vomeče, oči so v začetki otečene i sledi se pa vkiiperzgrabijo. Po teli se rdečkaste krpice vidijo. Betežne svinje se kašlajo, žmetno zdihavajo, skorom vsigdar ležijo, loše gratajo i slabe tak, da niti nemrejo goristanoti. Štera svinja z peštiša ozdravi, ona vse kosmi-nje zgubi Proti betegi se tak lejko branimo, da svinje notri damo cepitii vse driigo delo proti torni beteg, nikaj nepomaga. Ali či je svinja že betežna, tak že cepiti tiidi ne-vala i ne ozdravijo tudi. Ali hasni tistim svinjam v gteri je že notri peštiša baciluš, ali ešče so ne betežne. Či napamet vzememo, daje med svinjami ništerna b težna i pogine, tak druge, na šteri se ešče nepozna beteg, je moremo kak naj-prle notri dati cepiti. Med notriv-ceplenimi svinjami preveč malo dobi peštiš, komaj 50/°-ov. Štera svinja je ceplena proti peštiši, ti-stoj je ne kvar, či dobi v svoje telo peštišov baciluš, ar tak drti-gač tisto telo proti stane betegi. Či napamet vzememo, da mamo v peštiši betežne svinje, tak tiste hitro moremo odstraniti od zdravi. Ceplenje proti peštiši vsigdar z živino zdravnikom dajmo včiniti, ar on najbole razmi k to- GOSPODARSTVO. Tržne cene. Dolnja-Lendava, 26. agusta 100 kg. pšenice . . . . 280 Din » „ žita . 180 „ n „ ovsa .... . 160 „ n „ kukorce . . . . 160 „ n „ hajdine . . . . 250 „ n „ Prosa .... . 210 „ PENEZI. Zagreb 26. agusta. l Dolar .... 56'68 Din 1 Schiiing . . . . 8 „ l Češka K 1.67 „ 2< D zlati K 210'— „ 1 francoski fr. . . 1.44 „ 1000 madžarski K . 0'79 „ 1 Šveicki fr. . . . 1098 „ 1 italijanska lira . 1'88 „ 100 dinarov v Zurichi 9.12 Fr.. Živina. MESO. 1 kg govedine . . . . . 13 Din teletine . . . . . 18 „ V V svinskega . . . . 18 „ >f » špeja • 24 „ v » masti . 30 „ Edno jajce 75 par. Naročnino i oglase za Jaše Iaiiae“ i „leplaf Svinski-peštiš je eden najbole nesmeren beteg med svinjami i skorom nega takšega kmeta, šte-romi bi te beteg velike škode ne napravo, Beleg se je najbole tak razširo, ar svinje tak nagosti spreminjava-jo svojega gospodara. Po železnici, ali peški je spravljajo z ednoga mi, lejko cepi driigi tiidi, ali tisto je ne tak gviišno. Či v vesi svinski peštiš divja, to občinski župan včasi notri more zglasiti srezkoj oblasti, da se tak odredijo prvi koraki proti betegi. * sprejme Barnabaš Erd6šy trgovina s papirjem v Murski »Soboti CRKVENA ULICA. senja na driigo. Obdriigim se pa najbole razširi te beteg tam, gde svinje na skupni pašnik hodijo i tak preveč lejko edna od driige dobi pdštiš. Te beteg driiga žival, kak svinja ne dobi. Tisti baciluš, šteri te beteg plodi se niti z mikroskopom ne vidi. Te baciluš se v svinje celom teli nahaja, zato či zdrava svinja ta pride, gde so prle betežne svinje bde, preveč lejko dobi peštiš; Štera svinja ednok obeteža V peštiši i ozdravi, tista več toga betega ne dobi. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ # ❖ ♦ ♦ ♦ 4 ♦ 4 Iščemo sposobnoga zastopnika za D, Lendavo. Priglasiti se trbe na H AMR UR G-JUŽNO AMERIČKO PAROBRODARSKO DRUŠTVO, GLAVNO ZASTUPSTVO za Jugoslaviju Zagreb, Šenoina ulica 30. # € 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Svinski peštiš preveč dugo trpi, Tiskara V. TAKŠlC, ČAKOVEC.