Leto XXVI.
Naro6nlna za Ljubljansko pokrajino; letno lOO llr iza inozemstvo 110 Ur), za '/*
leta SO Ur. za 'h leta 25 Ur, meseiiio 9 Ur Te
TRGOVSKI LIST
Številka 79.
Uredništvo: Ljubljane. Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo’ —
Časopis za trgovino, industriio. obrt in denarništvo M,m wl
nici v Ljubljani St. 11.953.
Izn«n **** t,rek
m petek
Liubiisins, petek 1. oktobra 1943
Tekstilni in oblačilni predmeti — prijava inventarja
Sel pokrajinske uprave v Ljubljani,
glede na naredbo Visokega komisarja z dne 9. oktobra 1941 št. 12«, o ureditvi prodaje oblačilcih in drugih potrošnik predmetov,
glede na naredbo Visokega komisarja z dne 7. oktobra 1941 št. 122,
o ureditvi potrošnje tekstilnih izdelkov, obutve in oblačilnih predmetov, in
na podlagi člena 2. naredbe z dne m. marca 1941 št. 357, o pooblastitvi za izdajanje uredb o ureditvi notranjega prometa, razdeljevanja (in porabe /vseh vrst blaga, je izdal naslednjo naredbo:
Clen 1. — Vsa podjetja, industrijska, obrtniška, trgovinska na debelo in na drobno, trgovinska zastopstva z zalogo blaga, uvozniki ‘n izvozniki, ki izvršujejo prodajo tekstilnega in manufakturiiega blaga, čevljev in drugih oblačilnih predmetov, morajo sestaviti inventar blaga, ki je njihova lastnina aii lastnina tretjih oseb, a je na zalogi v njihovih skladiščih, prodajalnah ali drugih prostorih, in sicer z odločilnim dnem opolnoči dne B./4. oktobra 1943.
Inventurne operacije se morajo izvršili, v roku od 4. oktobra «lo
oktobra. V tej dobi naj imajo sicer podjetja odprte svoje lokale ob navadnih urah, morajo pa ustaviti vsako prodajo ali drugačen odstop blaga, navedenega v tej narodbi.
Clen 2. — V inventarju je treba
navesti za vse kategorije, navedene v inventarju, ki je bil predložen v mesecu novembru 1942 v smislu naredbe št. 198 z dne 81. oktobra 1942, Sl. list št. 87, število metrov ali komadov in število točk.
Clen 3. — Inventar je sestaviti v dveh izvodih in ga predložiti Pokrajinskemu gospodarskemu svetu, ki vrne en izvod kot potrdilo.
Člen 4. — Kdor ne predloži inventarja v predpisanem roku, ali predloži nepopolen inventar, se s°dno kaznuje s strogim zaporom do 5 let in v denarju do 50000 lir.
V vsakem primeru se mu bo odvzelo obrtno dovolilo.
Člen 5. — Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu.
Ljubljana 29. septembra 1943.
Predsednik:
Rupnik
Gospodarsko-finanino poročilo Borze dela
Cene za krompir letine 1943
Šef pokrajinske uprave na podstavi razglasa vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju Jadransko primorje z dne 20. septembra 1943 št. 1 o upravljanju Ljubljanske pokrajine, glede' na naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 4. julija 1943 št. 74 s predpisi o žetvi in namembi žita in z dne 18. avgusta 1943 št. 87, s katero se razširjajo predpisi o uko-riščenju žitnega pridelka na krom-Pir, je izdal naslednjo odločbo: Člen 1. — Za krompir letine 1943, in sicer za zdravo in tržno blago, se določajo cene takole:
1.	Od pridelovalca Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu za blago franko vagon nakladalna Postaja, razsuto
a) rdeči krompir, vrsta Woltman,
100 kg Lir 145.—.
b) vseh drugih vrst
100 kg Lir 170.^.
Iz poslovnega poročila dela za 1. 1942. navajamo še naslednje podatke o njenem gospo-da rsko-f inančnem položaju.
Predvsem je omeniti tri važne spremembe glede poslovanja B. d. Prva važna sprememba je združitev imovine Pokrajinskega ravnateljstva dela ih H. d. S tem je celotno gospodarstvo javne službe posredovanja dela v pokrajini združeno v računskih zaključkih ene same ustanove ter sta s tem povečani enotnost in preglednost finančnega gospodarstva. 'Čista imovina Pokrajinskega ravnateljstva dela je znašala 2,574.253 lir, večinoma iz raznih terjatev, le manjši znesek so tvorile bančne vloge.
Druga važna novost je uvedba kratkoročnih posojil. Borza dela je dotedaj dovoljevala le dolgoročna hipotekarna posojila občinam za zidavo cenenih delavskih stanovanj ali za javne kuhinje, prenočišča, ljudska kopališča in podobno. Obrestna mera za ta posojila je bila izredno nizka. V
1.	1942, pa je bilo na denarnem trgu znatno povpraševanje po posojilih, dočim je kreditnih sredstev primanjkovalo. Borza dela je imela znatna likvidna sredstva, ki jih je mogla naložiti le kot vloge. Upravni svet B. d. je zato sklenil, da zaprosi Vis. komisariat za načelno privolitev, da sme dajati B. d. tudi kratkoročna posojila z višjo obrestno mero (8%). Ta posojila pa bi se dovoljevala le, če bi se z njimi ]>ospeševalo gospodarstvo pokrajine. Po pre-ijetju tega privolila je B. d. izplavala kratkoročno posojilo v višini
320.000	lir po 8%, in sicer dvema !obrtnikoma za sezidavo stanovanjske hiše. Kasneje pa je bilo dovolilo preklicano in zato B. d. ni dajala več kratkoročnih posojil. Imela pa je likvidnih sredstev za to namen za najmanj 3 milijone lir.
Tretja novost je naložba denarja B. d. v vrednostne papirje in
sicer je naložila B. d. 30.000 lir v 4%ne zakladne bone (Buoni del Tesoro).
B. d. je uspešno zaključila svoja pogajanja z ljubljansko občino, da se šest njenih različnih posojil z različno obrestno mero in različno anuitetno službo konvertira v eno samo posojilo z enotno povprečno obrestno mero in za enotno amortizacijsko dobo.
Vsa bilančna aktiva so bila razdeljena v trajne in v prometne naložbe.
Trajne naložbe so znašale 7 milijonov 186.723 lir in so se delile v nepremičnine v višini 3,092.0(54 lir ali 43%, v dolgoročna posojila (3.744.058 lir ali 52%), v kratkoročna posojila (320.000 lir ali 4.5%) in v efekte (30.000 lir ali 0.5%).
Borze , Premotila naložba, v višini 10 1 milijonov 211.971 lir je bila razdeljena takole: terjatve gotovina bančne naložbe depoziti za loge
Od imovine
5,200.824 ali 51%, 27.888 ali 0.3%, 4,801.038 ali 47%, 27.870 ali 0.3%, 153.749 ali 1.4%, v naložbah so izka-
zane nepremičnine v Nemčiji z 272.325 lir, posojila v Nemčiji z 2,145.354 in v Madžarski z 263.375 lir.
Od imovine v prometu je terjatev v Ljubljani za 704.970, Hrvat-ski za 12.633, Madžarski za 26.292, Nemčiji za 742.347 in v Srbiji za 786.798 lir.
Ostale postavke v bilanci so izkazane takole: Gotovina v Ljubljani (blagajna) 27.888 lir, v Madžarski 18.446 in v Nemčiji 2.855 lir.
Naložbe (razen r Ljubljani): v Madžarski 41.081, v Nemčiji pa 119.558 lir.
Depoziti (poleg onih v Ljubljani); 8.740 lir v Nemčiji.
Od zalog je omeniti še, da je izkazanih za 16.028 lir v Madžarski in za 39.755 lir v Nemčiji.
Vsa bilančna vsota je izkazana s 17,398.694 lir, od česar tvori rezervni sklad 16,777.660 lir. Presežek dohodkov Borze dela je izkazan z 235.440 lir.
Povprečno se je oureslovala vsa imovina B. d. po 1.22 °/o, kakor v 1. 1941. V 1. 1943. bo doseženo višje obrestovanje, ker se je zvišala letna najemnina za prostore v Slomškovi ulici od 2.880 na
15.000	lir, zakupnina za zemljišče
v Slapah pa se je zvišala od 6500 na 14.903. Tudi dohodki od vlog se bodo zvišali, ker se bo za 1,COO.OOO lir navadnih vlog naložilo kot vezane in se njih obrestovanje zvišalo od 2 na 3 odstotke. Pocenila pa sa je tudi uprava.
Dohodki Borze dela
Cilavni vir finančnih sredstev B. d. so prispevki zavarovancev. Ta prispevek znaša eno petino prispevka za bolezensko zavarovanje. To pomeni, da plača zavarovanec od svoje mezde za bolezensko zavarovanje 7 °/o, za javno službo posredovanja dela pa 1.4 %i.
Predpisanih doklad za brezposelno zavarovanje je bilo: pri ZZSZ	2,022.461	lir
pri TBPD	610.322	lir
pri -Merkurju«	13.923	lir
skupno	2,646.707	lir
Tu pa je všteta le 92% tangenta za B. d., dočim je dobil Vis. komisariat 86.305, organi delavskega zavarovanja pa 148.842 lir.
Od predpisanih doklad neizterjanih in nepobranih doklad je 689.936 lir ter je ta zaostanek za 87.591 manjši ko v 1. 1941.
Upravni stroški so znašali skupno 809.000 lir, pri čemer pa je všteta 5 °/ona bonifikacija organom delavskega socialnega zavarovanja. Ce namreč ne bi ti pobirali prispevkov, ki morala to storiti B. d. sama, kar bi še bolj povečalo upravne stroške.
Poslovni prebitek B. d. znaša 274.078 lir in se je za ta znesek zvišal rezervni sklad B. d.
Preis - cena - prezzo L O'80
glasa, ki določa, da ostanejo v veljavi določbe, ki se tičejo >notra-njih davkov na izdelavo, na prodajo in* potrošnjo«, odreja 4. odstavek spredaj citiranega člena, da se sme blago, ki pride iz ozemlja italijansko-albanske carinske unije in za katero je bila monopolska pristojbina in notranja taksa na produkcijo in potrošnjo plačana že tam, toda v manjši meri, kot je pa predvidena v bivši jugoslovanski zakonodaji — uvoziti na ozemlje pokrajine samo proti plačilu razliko. Ce bj bil res razveljavljen tudi davek na potrošnjo, bi bilo logično, da bi se dotični davki, plačani že v Kraljevini, vrnili, ne pa zahtevalo plačilo razlike.
Kar se tiče vloge veletrgovcev z vinom, katero omenja dopis davčne uprave za mesto v Ljubljani, in ki trdi, da 2%ni davek na uvoz v pokrajino, uveden z uredbo z dne 29. decembra 1942, št. 240, nadomešča splošni 3%ui prometni davek, pripominja Visoki komisariat, da je taka trditev nasprotujoča črki člena 3. cit. uredbe: ta pravi namreč, da je za blago, označeno v tabeli »C«, med tem je tudi vino, uvoženo iz ozemlja italijansko-albanske carinske unije, uveden 2%ni davek od vrednosti, in pripominja, da je to blago še nadalje poleg drugega podvrženo prometnemu davku po postavkah, veljavnih za nadaljnjo izmenjavo v notranjosti pokrajine.
Zato naj vsi podrejeni uradi enako postopajo po zgoraj navedenih načelih in pobirajo splošni prometni davek na promet z blagom, o katerem se je razpravljalo.«
Plačevanje prometnega
davka
za vino, uvoženo iz italijansko-albanske carinske uniie
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine je prejelo od finančne direkcije naslednje pojasnilo, ki je važno za vse uvoznike.
»V rešitev vseh analognih vprašanj, stavljenih glede uporabe splošnega 3% prometnega davka za promet z vinom, uvoženim iz italijansko-albanske carinske unije, v notranjosti pokrajine, ter v svrho izločenja vseh tozadevnih obstoječih spornih vprašanj, je krajevni Visoki komisariat z dopisom št. 6341 Gab. z dne 8. septembra t. 1., dal pojasnilo, naj velja kot pravilo, da uredba z dne
7.	maja 1941 ni razveljavila vseh taks in splošnega prometnega davka za blago, uvoženo iz ozemlja italijansko-albanske carinske unije, in ne — kot nekateri napačno smatrajo — nasprotno. Kot se čita v čl. 1. omenjene uredbe, so bile razveljavljene samo mejne fiskalne pravice, predvidene v carinski tarifi, in sicer tako zvana carina,
, V teh cenah je obsežen tudi j znesek L. 5,— za stroške občine j pri zbiranju in prevozu do postaje.
2.	Od Pokrajinskega prehranje-jvalnega zavoda na debelo trgovcem za nadrobno prodajo, za blago franko vagon železniška postaja Ljubljana
a) rdečd krompir, vrsta Woltman,
100 kg Lir 160.—.
b) vseh drugih vrst
100 kg Lir 185.—.
3.	Od trgovca na drobno potrošniku, za blago franko prodajalna
a) rdeči krompir,
vrsta Woltman, 1 kg Lir 1.85,
b) vseh drugih vrst 1 kg Lir 2.10.
Člen 2. — Začenši s 1. novembrom 1943 do 31. marca 1944 je dovoljen mesečni pribitek L. 10.— za vsakih 100 kg kot odškodnina za gnitje in skladiščni usušek.
Ljubljana 29. septembra 1943.
Šef pokrajinske uprave: predsednik general Leon Rupnik
taksa na delo in taksa na ceste, ne pa davek na potrošnjo, pa naj se že kakor koli imenuje.
Prometni davek ni drugega kot davek na potrošnjo in kot tak je prevalitvenega značaja.
V ostalem ta uredba samo potrjuje določbe razglasa Vrhovnega poveljstva z dne 29. aprila 1941, ki v členu 4. določa oprostitev od dohodarstvenih pristojbin za blago, ki pride iz ozemlja italijansko-albanske carinske unije, prometni davek pa ni bil nikdar dohodar-stvena pristojbina.
V zvezi s členom 1. istega raz-
Prisilno čiščenje semen na Bolgarskem
Da se zagotovi proizvodnja vi-sokovrednih semen, je odredilo bolgarsko kmetijsko ministrstvo, da se morajo v vseh občinah, v katerih je razvito kmetijstvo, ustanoviti zavodi za čiščenje semena. Kmetijski referenti morajo paziti na to, da uporabljajo kmetovalci očiščena semena.
Uporaba gonilnih sredstev v Slovaški
Najvišji urad za oskrbo na Slovaškem pripravlja novo ureditev porabe gonilnih sredstev. Nova naredba je deloma stopila že 1. septembra v veljavo, deloma pa bo veljala šele od 1. novembra dalje. Po novi naredbi se bo število vozil, ki ostanejo v prometu znatno znižalo. Tudi število pogonskih motorjev se bo znižalo, če njih znižanje ne bi imeJo slabih gospodarskih posledic.
Namizni bele2ni koledarji
Zfl leto 1944 — od Lir 4*90 za kos dalje.
Žepni koledarji za leto 1944
obseg 128 struni, fini papir, v trdi krasni vezavi od Lir 3-20 za kos dalje.
Pisemski papir in koverte v mapah. Notezi in bloki vseli vrst. Vsi galanterijski in knjigoveški izdelki. Oddelek za črtanje papirja in vseh vrst trgovskih knjig.
Prodaja samo na debelo. — Zahtevajte ponudbe oziroma ebfsk zastopnika z vzorci.
KARTON
LJUBLJANA, KOLODVORSKA 3
d. x o. z.
Zaposlitev delavstva v avgustu
Vseh zavarovancev je bilo po podatkih Zavoda za soc. zavarovanje v avgustu 1943 27.863, od teh 17.033 moških in 10.830 žensk. V primeri z avgustom 1942. se je število zavarovancev zvišalo za ‘2.778, in sicer moških za 2.566, žensk pa za 212.
Število bolnikov se je absolutno zvišalo za 34, relativno pa znižalo za 0.19 °/o.
Povprečna dnevna, zavarovana inezda se je zvišala pri moških za
0.79 na 30.46 lire, pri ženskah za
1.52 na 18.26 lire, povprečno za vse zavarovance pa za 1.52 na 25.72 lire.
Celotna dnevna zavarovana mezda se je zvišala za 109.504 lire na 716.499 Lir.
Zaposlitev se je najbolj dvignila pri gradnjah nad zemljo (1-1281), v gozdno žagarski industriji (+653), obč. obratih ( + 293), v trgovini ( + 285), tekstilni industriji (+246), zasebnih prometnih podjetjih (+226), predelovanju •kožie (+226), kovinski industriji ( + 162), kemični industriji ( + 106) itd.
Padla pa je zaposlitev hišne služinčadi (—330), v oblačilni industriji (—184), kmetijstvu (—63), industriji kamenja in zemlje (—139), denarnih in zavarovalnih zavodih (—412) itd.
Gostilničarski vestnik
Stare ure
zapestne in žepne, še dobro ohranjene kupim.
Janko Jazbec
urarski mojster, Miklošičeva 12
Vsem članom Sindikata gostinskih obratov I.
V vednost in strogo ravnanje sporočamo, da je Urad za kontrolo cen Pokrajinske uprave izdal sledeče opozorilo:
»Prepoved zviševanja cen. — Vse od italijanske oblasti doslej določene in predpisane cene ostanejo v veljavi do tedaj, dokler se ne izpremenijo z drugimi predpisi ali ne določijo nove cene. Predpisi o cenah se morajo vedno natančno izpolnjevati.
Ta opomin velja za obrate vseh vrst, kakor tudi za vrtnarje in prodajalce poljskih proizvodov in prav posebno še za gostilničarje, restav-raterje in hotelirje, kjer je v poslednjem času na področju uradno določenih najvišjih cen bilo opaziti ponovna prekoračenja predpisanih cen. Opozarjamo posebno na določene maksimalne cene vinu in jf.dilom.
Pri ugotovitvi prestopka samovoljnega prekoračenja oz. zviševanja predpisanih cen se bo proti kršiteljem nastopilo z najstrožjo kaznijo.«
Glede na to opozarjamo vse Članstvo, naj se točno ravna potem oj)ominu, da se izogne denarnim kaznim in zaplenitvi vseh količin vina v smislu predpisov glede zaplembe blaga ob oskrbovalnih prestopkih z dne 25. novembra 1942 št. 215, Sl. list 95/42.
Ponovno poudarjamo, da so še vedno v veljavi naredbe, izdane od Visokega komisariata, ki jih je dotlej, dokler se ne izpremene ali
Ze 124 infe
barva, plesira in kemično s n a ž i •bleke, klobuke itd. Škrabi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika d«mafce peril®
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburg»va i Telefon fit. 28-72.
PRIM•«
• • m m tki
OL*r>AU$!CA 14 j mm ■—nt
Na	\ I A Izborna vina - dobra kuhinja - Se
j-\	J	prjp0r06a Kare! in A. Rosenvvirth
ne nadomestijo z novimi, treba točno izpolnjevati:
1. za vina: maksimalni cenik in razvrstitev vin, objavljena z na-redbo dne 8. junija 1943 št. 65, Sl. list 48/43 z veljavnostjo od 16. junija 1943, kateri cenik morate imeti v vseh obratnih prostorih;
2. predpisi o prepovedi prodaje žganih pijač in likerjev z dne 19. februarja 1943 št. 27, dovoljena je le prodaja likerjev na vinski pod-lagi;
3. predpisi o uvedbi enotnega obeda v gostinskih obratih in ureditev prodaje in potrošnje mesa z dne 5. marca 1942 št. 37, Sl. list 19/42;
4. predpisi o cenah enotnega obeda ob sobotah zvečer in ob nedeljah z dne 12. marca 1942 št. 38, Sl. 'list 21/42;
5. predpisi o ureditvi porabe jedil in o določitvi njih cen z dne 7. oktobra 1941 št. 124, Sl. list 82/41;
6. pravila za ugrabljanje predpisov o ureditvi potrošnje jedil v gostinskih obratih in o določitvi njih cen z dne 29. oktobra 1941 št. 140, Sl. list 89/41;
7. predpisi o ureditvi prodaje iii potrošnje mesa z dne 15. decembra 1941 št. 177, Sl. list 101/41 in naredbe z dne 5. marca 1942 št. 37, Sl. list 19/42 (glej pod 3.);
8. kavarniški maksimalni cenik z dne 7. julija 1943, objavljen z riaredbo št. 80 v Sl. listu 57/43 in z naredbo št. 186 z dne 1. oktobra 1942, Sl. list 79/42;
9. maksimalni cenik toplih in hladnih pijač (razen vina) v gostinskih obratih na podlagi odloka Visokega komisariata št. VIII/2, 532/2 z dne 17. marca 1943.
10. Za hotelske in prenočiščar-ske obrate ostanejo še naprej v veljavi najnovejši ceniki za sobe in postelje, odobreni od Vis. komisariata in posameznim obratom vročeni.
Poleg teh navedenih predpisov veljajo tudi še določbe o odpiranju in zapiranju lokalov, kolektivna pogodba za pomožno osebje, predpisi o prijavi tujcev in podobno.
0 vseh izpremembah katerega koli predpisa Vas bomo takoj obvestili.
II.
Prosimo, da nam prijavo o i>o-trebni količini krompirja takoj pošljete, ker sicer ne boste mogli priti v poštev, če nam bo »Prevod': dal kaj krompirja na razpolago. Ob priliki, ko bo Prevod« dobil krompir in ga odobril tudi gostinskim obratom, se Ikmuo ozirali samo na že došle prijave o potrebni količini krompirja in Sindikat na novo ne bo več pozival za vložitev prijav.
Sindikat gostinskih obratov.
*
Na Gostilničarski gospodinjski šoli bo vpisovanje vsako soboto od
11.	do 12. ure. Vse druge informacije se dobe v šoli.
Trgovinski register
Vpisi;
Levičar Gustav, Ljubljana, Medvedova ulica. Obratni predmet: Trgovina na debelo s tehničnimi predmeti, stroji, orodjem in brusilnim materialom za vse vrste industrije.
Ign. Vok, papir in papirnati izdelki, Ljubljana, Metelkova ulica. Obratni predmet: industrijski obrt izdelovanja papirnatih izdelkov.
Spremembe in dodatki:
Kupeua-Lutz, družba z o. z. v Ljubljani. Po sklepu izrednega občnega zbora se je spremenila družbena pogodba glede naziva firme. Besedilo firme odslej: Jugo-Lutz, družba z o. z.
Iz zadružnega registra
Kmetijska družba v Ljubljani.
Izbrišejo se člani upravnega odbora: Mravlje Milan, Globevnik Ivan in Bajuk Martin, vpišejo pa se člani upravnega odbora: ing. Hrovat Alojzij, profesor tehnike v Ljubljani, ing. Ferlinc Bogdan, ravnatelj Kmetijske družbe in Robežnik Milan, posestnik na Viču. Izbriše pa ae pooblaščenec ing. Ferlinc Bogdan.
Gospodarske »eslr
feral!
Ministrski odbor za državn^ozerr
obrambo je sklenil, da se za ziinfta 51 zopet uvede zimski čas. Prehod F' n poletnega na normalni čas bo ^nskl ponedeljek 4. oktobra ob treh zju,^a traj„ V tem času bodo pomaknjen_ kazalci vseh ur za eno uro naz Evropski odbor za telefonsk službo je zasedal v prvi polovii septembra na Dunaju. Kongresa s> je udeležilo 26 delegatov, ki so za stopali 14 evropskih držav. Vsi Italijansko romunska delniški, • družba za ceste je dosegla pri glav- *' nici 10 milijonov lejev 2.2 milijon* lejev čistega dobička. L. 1941 j(
imela družba 1.2 milijona lejev izgube.
V Romuniji nameravajo napraledn
Slu
pra>
CL
4g»
S
♦J*
♦J
s
Priporoča se:
A. S E. Skaberne
LJUBLJANA
Mestni trg
♦ ♦
♦
t
KLMMfsMU
..PAJK”
Vam strokovno osna-ži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica. — Zaloga klobukov. — Se priporoča
RUDOLF MIK, UUILUUM
Sv. Petra caata it. M
Mlkloiiče*a cesta it. 12
(Nasproti hotela Union)
*
Potrebne tiskovine za sestavo inventarja tekstilnega blaga se dobe pri Združenju trgovcev v Ljubljani.
:
Konfekcija, razni dežni plašči in pelerine
Ivan Kos
Ljubljana S*. Petra c. 23. Tal. 3«-74
PETER PUMI I
Veletrgovina z vinom
CeMa 31 - Tel.: 30-72
viti 10 cest, ki bi vezale Bukarešte z najpomembnejšimi kraji v deželi Te dni je bila izročena promet»°sI)( prva teh cest. Do 1. oktobra pa bo Čl. do gotove še nadaljnje štiri cestaalag< Državni tajnik za industrijskblag< proizvodnjo in promet v Franci%recj je napovedal ustanovitev posebne^ ga odbora za umetno in luksuzni j- 1 industrijo, ki naj pospešuje luksuapčbi no industrijo in obrt v Franciji. j j : Da se zviša francoska kmetijski proizvodnja, je razvila francoski vlada v sporazumu z nemško voja ško oblastjo obširno propagando^ , da bi začeli francoski kmetovalci* Cii uporabljati preizkušene nemšk^gj metode obdelave zemlje. 400 nemških kmetijskih strokovnjakov W Pi v sodelovanju s francoskimi stro^poi kovnjaki poučevalo kmetovalce, ka^tV( ko naj obdelujejo zemljo, da bod'4 dosegli večji donos.
Po poročilu španskega gosp darskega lista so odkrili v provim Caceres v bližini portugalske mej najdišča platine. Platinova rud: pa tu ne vsebuje mnogo platin Uradno vest o novem najdišču pla-tinove rude še ni potrjena.	»
Španska vlada je dovolila tvrdki v Zurban del Val v Valadolidu, da. , ustanovi tovarno za kmetijske stroje. Nova tovarna bi mogla na let(#lar izdelati 800 kmetijskih strojev. lz€b delovala bi pluge, sejalne stroj mlatilnice in druge stroje.	j:..
Na Danskem so odkrili pri S6b£ znatna ležišča rjavega premoga*40 Prvotno so cenili, da je tu 5 do čval milijonov ton premoga, sedaj pa\-ai cenijo te zaloge premoga na 7 dcL-10 milijonov ton. Z odkritvijo n»;‘ Vega najdišča je odpravljena ne-,K( varnost, da bi bili sedanji dansl^na« premogovniki kmalu izčrpani, ;da Na Danskem je bilo štetje svinj-L; Našteli so 2,011.000 svinj, za 71.OO0™1 več ko pri prejšnjem štetju. Be( Ameriški državni dolg je nara-pr. stel od začetka vojne za 100 na 144jje milijard dolarjev.	Lr
OKVIRJE
izdeluje specialist Woifova 4
DARMOL
%
CONSORZIO
NAZIONALE
PKODimOM
ZUCCHERO
$
1 S
3S3CSE«3t»X»JCasS£»3tS36SJg»3i
Via Garibaldi 7
GENOVA
Trgovina s čevlji  ▼
Wagner - Šolar
Pred škofijo !  ▼  !
tos. L šilih SLOVENJA TRANSPORT LJUBLJANA
Zastopstva in korespondenti v vseh industrijskih in trgovskih c-ntrih. - Redni vagonski in zbirn. promet.
Mestna hranilnica ljubljanska
izplačuje „A vista vloge“ vsak čas, »navadne1* in „vezane“ po uredbi. Pupilarno varna! Sodno depozitni oddelek, hranilniki, tekoči računi
Mestna občina ljubljanska
Za vse vloge in obveze hranilnice jamči
Ljubljana
• Gradišče
tovarna bonbonov in peciva
Flir daa Konsortium »Trgovski list« als Verlag - Za konzorcij »Trgovski list«kot izdajatelj - Per H ■vs^-Sti ia^fuSna. Aleksander Železnikar - Fiir die Druckerei »Merkur« A. G. - Za tiskarno »Merkur« d. d. - Per la stamperia »Merkur« b. a. quaie su.i..pu