Glasilo .Slovenske Kmetske Stranke".
Politika In politično taktika,
Pretekli teden so naši politični nasprotniki poskusili razširiti v javnosti vest, da je naš*list krenil politično na čisto novo pot. Ta trditev je očividno preračunana na to, da bi vzbudila med našimi pristaši mnenje, da smo mi zavrgli naš stari kmečki program, da smo se odrekli kmečki misli in da smo se udinjali kdo ve komu. Smatramo torej, da resna in poučna beseda o tej stvari ne bo odveč.
V politiki je treba strogo razločevati dvoje: Politični program in politično taktiko.
Program stranke vsebuje to, kar stranka hoče. Naš program n. pr. hoče, da priborimo kmečkemu stanu vse tiste politične pravice in vse tiste gospodarske ugodnosti, ki kmetom v naši državi po vsej pravici pritičejo, ker tvorijo kmetje ogromno večino prebivalstva v naši državi. Naš program zahteva, da imej v prvi vrsti kmet pravico do državnega proračuna, da kmet ne bo samo dajal in plačeval, prejemali pa bi samo drugi, ampak da bo tudi on prejemal. In ne samo to zahteva naš program, ampak zahteva tudi to, da naj kmetje kot večina odločujejo, koliko bo kdo dobil od državnega proračuna, ne pa da drugi odločujejo, koliko se bo izdalo iz državnega proračuna za potrebe kmečkega stanu.
Druga stvar je pa politična taktika. Zgoraj smo povedali, kaj da zahteva naš program. Ni pa dovolj samo to vedeti, kaj da hočemo, ampak moramo najti tudi primerna pota i n sredstva, po katerih in s katerimi najložje dosežemo uresničenje svojega programa. Ta pota so v raznih menjajočih se razmerah in okoliščinah lahko različna, oziroma morajo biti različna.
Različna morajo biti ta pota že celo glede na politične zveze z raznimi drugimi strankami.
Politika je borba za politično moč v državi. Brez politične moči se ne da uveljaviti noben program in tudi ne noben del programa. Kdor pa sam nima večine, se mora vezati z drugimi strankami. Jasno je, da se skuša vsak vezati s tistim, od katerega pričakuje trenutno največ pomoči in uspeha.
To je tako, kakor je v vojni. Mi smo videli, kako so se zvezali Angleži, Francozi, Rusi in Italijani proti Avstriji in Nemčiji. Takrat so bili Angleži in Nemci najhujši sovražniki. Danes pa, ko grozi An-Igležem velika nevarnost od sovjet-jske Rusije, se Angleži silno približujejo Nemcem, tistim Nemcem, ki so bili še včeraj njihovi najhujši sovražniki. Zakaj delajo pametni Angleži tako? Zato ker je njihov program moč in veličina Anglije, ta program pa se da izvršiti danes s pomočjo Rusije, jutri s pomočjo Nemčije. To se pravi z drugimi besedami: Program ostane, politična taktika pa se menja po dnevni potrebi.
Če se n. pr. Radie zveže danes s Pribičevičem, se to še ne pravi, da je »izdal« in »prodal« svoj program, ampak to se pravi le, da je izbral samo sredstvo za uresničenje in dosego svojega programa. Kakor hitro pa se razmere izpre-mene, se morajo naravno izpreme-niti tudi bojna sredstva. Isto je v Sloveniji. Če smo se mi odločili pri volitvah za Trgovsko zbornico za protiklerikalno listo, smo se odločili zanjo zaradi politične taktike. Naš program pa ostane zaradi tega vseeno neizpremenjen. Toliko v pojasnilo.
Državni proračun
V vsaki javni ustanovi, pa najsi bo to kakšno priprosto pevsko ali bralno društvo na deželi, ali pa občina, okraj ali država, je najvažnejša zadeva proračun, to je pregled dohodkov in stroškov. Kjer takega pregleda nimajo in kjer se denar trosi kar tja v en dan, ne da bi kdo vedel, kje se bo vzelo pokritje za izdatke, tam mora priti do neizogibnega poloma. v Tisti, ki mora skrbeti za proračun v državnem gospodarstvu, je finančni minister. Finančni minister pozove pravočasno vsa ministrstva, da sestavijo seznam vsega,
kar potrebujejo za izvrševanje poslov svojega resora. Naravno je, da zahteva vsak resorni minister za svojo stroko kolikor mogoče mnogo. Stvar finančnega ministra pa je, da preskrbi za predlagane izdatke potrebne dohodke. Če finančni minister vidi, da ne more predlaganih stroškov zmagati, mu ostane dvoje: Ali mora zahtevati od svojih tovarišev, da izdatke za svoje resore znižajo sami, ali pa se mora obrniti na parlament, da ta dovoli nove davke ali pa zvišanje starih dajatev.
Za prihodnje leto so resorni mi-
nistri svoje proračune že sestavili in jih predložili finančnemu ministru. Finančni minister je te proračune pregledal in v posebnem pismu, ki ga je naslovil na predsednika vlade g. Vukičeviča, je rekel, da so stroški previsoki, zaradi česar predlaga, da se morajo stroški v vsakem resoru znižati vsaj za 10 procentov.
Znižanje stroškov je za davkoplačevalce navadno jako prijetna stvar, kajti znižanje stroškov za državno upravo pomeni včasih tudi znižanje davkov. Lahko pa se tudi dogodi, da pomeni znižanje potrebnih izdatkov katastrofo za davkoplačevalce. Kaj bi bila n. pr. posledica znižanja stroškov za popravljanje in vzdrževanje cest in železnic? Gotovo bi tako znižanje pomenilo uničenje vsega- prometa! Iz tega primera je razvidno, da obstoje gotovi stroški, katere se mora plačati.
So pa tudi stroški, ki se jih res da znižati, ne da bi država trpela kakšno škodo. Tudi v privatnem življenju se da marsikak izdatek za luksus prihraniti, toda stroškov za vsakdanji kruh se ne da črtati brez škode za zdravje. Naš finančni minister se je v tem oziru lotil predvsem osebnih izdatkov, to je stroškov za uradništvo.
Nobenega dvoma ni, da imamo v naši državi preveč uradništva, mnogo preveč! Toda če se hoče število uradništva znižati, se ga ne da znižati tako, da se kar reče: »Deset procentov jih je treba dati proč«, ampak je treba natanko pogledati, kje so nepotrebni uradniki in kje so nesposobni uradniki. Te je treba najprej odstraniti, ne pa obenem s slabim blagom zavreči tudi dobre in vestne uradnike. Tega pa naš finančni minister ne bo izpeljal, ker v Srbiji je navada, da vsaka stranka, ki je na vladi, skrb-
no varuje vse svoje pristaše, dobre in slabe, meče pa na cesto pristaše drugih strank, pa če so ti še tako izvrstni. Zato utegnemo pač doživeti nove »redukcije« uradništva, toda stroški ne bodo zato nič manjši in tudi davki ne. Zakaj ne, bomo takoj povedali.
Jako važna stran »štednje« (špa-ranja) v državnem gospodarstvu je tudi ta, pri katerih resorih se hoče varčevati. So namreč resori, pri katerih je vsako varčevanje bolj škodljivo (zaradi posledic) kakor pa koristno. To velja zlasti za kme-1 tijski resor in sploh za vse produktivne resore. Denar, s katerim se nekaj ustvarja, ni nikoli proč vržen. So pa tudi resori, kjer bi se res dalo nekoliko previdnejše gospodariti. To velja v prvi vrsti glede oboroževanja. Kjer ljudje nimajo kruha, ne morejo graditi vojne mornarice, kakor bogati Angleži. Takih stroškov bi lahko našteli še precej, vprašanje pa je, če jih bo videl ali pa smel videti g. finančni minister ...
Tudi na gospode poslance g. finančni minister ni pozabil. Tem hoče znižati dnevnice od 300 na 200 dinarjev. Če bo ta predlog prodrl, bomo videli pri prihodnjih volitvah mogoče precej manj kandidatov ... Sicer se bodo pa gg. poslanci že sami pomenili o tej zadevi z vlado. Pri dnevnicah upa finančni minister prihraniti letno 13 milijonov. Ta prihranek pa prav gotovo ne bo prišel v korist davkoplačevalcem, ampak nekemu drugemu ministrstvu, ki nikdar nima dovolj denarja.
0 kakem znižanju davkov zaenkrat ni niti sence. To je treba povedati jasno in odkrito. Če bodo stroški za kakšen resor znižani, bodo znižani samo zato, da bo drugi resor lahko več potrošil.
Položaj v Beogradu.
Pretekli teden je bil v Beogradu precej živahen. Kljub temu pa do pravega razčiščenja odnošajev med raznimi strankami še ni prišlo, še manj pa do pozitivnega dela v parlamentu.
Akcija za ustanovitev demokratskega bloka zaenkrat počiva. Davi-dovičevi demokrati se ne morejo odločiti za energičen korak, ampak so se očividno postavili na stališče, da je za njih najbolje, če dejanjsko podpirajo vlado, na drugi strani pa svojim zaveznikom v vladi stalno groze, da jih bodo zapustili, če ti ne ugode vsem njihovim željam. Trenotno utegne ta dfojna politika
Davidovicevim demokratom nekaj koristiti, trajno pa tako ne pojde naprej.
Precej pozornosti je vzbudila tudi demisija finančnega ministra Markoviča, ki pa je svojo demisijo že po dveh urah preklical. Ta korak finančnega ministra so različno tolmačili. Eni so trdili, da se je hotel finančni minister odpovedati svojemu mestu zatoj da bi postal guverner (upravitelj) Narodne banke. To mesto je stalno in mnogo nese. Drugi pa pravijo, da ni hotel odobriti izdatkov za nove državne pod tajnike. Pravega povoda pa nihče ne ve.
Z ozirom na naš precej nejasen zunanje - političen položaj je predlagal v imenu opozicije Svetozar Pribičevič, da izvoli parlament poseben odbor za zunanjo politiko, kakor ga imajo v vseh modernih parlamentarnih državah. Tega predloga, dasiravno je stvarno silno utemeljen, vladne stranke niso sprejele. Proti temu predlogu so glasovali tudi naši klerikalci, čeprav so sami leta in leta v svojem časopisju naglašali potrebo takega odbora. To je nov dokaz, da morajo poslanci SLS v Beogradu tako plesati, kakor jim godejo radikali, je pa tudi dokaz, da je naš parlamentarizem samo še navidezen. Parlament, ki se sam odreče pravici kontrole nad vnanjo politiko, ni več parlament, ampak je samo plašč, za katerim se skriva dejanjska diktatura izvenparlamentarnih krogov.
Zakonodajno delo parlamenta je dosedaj silno skromno. Vladna večina je sprejela samo zakon o likvidaciji zaščite najemnikov, ki ga je izdelal minister za socialno politiko dr. Gosar. Z novim zakonom niso zadovoljni niti hišni posestniki niti najemniki, kar pričajo številna protestna zborovanja enih in drugih. Zakon je kralj že podpisal in je torej že veljaven. Po tem zakonu preneha zaščita stanovanjskih najemnikov 1. maja 1. 1928.
Jako ostro razpravo je v parlamentu izzval Stjepan Radič s svojim predlogom, da se postavi predsednik vlade Vukičevic zaradi terorja pri volitvah pod obtožbo. Razprava o tej točki še traja in bo končana šele v petek. Kakor izgleda, bo vladna večina glasovala proti obtožnici, kakor je tudi v veri-fikacijski razpravi odobrila skoro vse mandate. Pregovor pravi, da vrana vrani ne izkljuje oči.
Zaradi držanja Demokratske za-jednice, ki na svoje radikalske zaveznike vedno pritiska z namiga-vanji na demokratski blok, ki še vedno ni končnoveljavno pokopan, stališče vlade ni tako trdno, kakor bi si ga vlada želela. To je bržkone tudi povod, da namerava vlada seje parlamenta odložiti za en mesec. Tako postopa napram ljudstvu tista vlada, ki med volitvami kar ni mogla najti dovolj besed in obljub, kako bo pridno delala! Sedaj vidimo, da bo največ delala — s počitnicami...
Večina slovenskih kmetov bo pa še vseeno glasovala za klerikalce!
z zunanje politiftce
Vnanja politika je stala ta teden j v znaku pomembnih zgodovinskih »jubilejev in proslav, j Čehi so slavili deveto obletnico ustanovitve svoje države dne 28. oktobra. Ta dan je na Češkem narodni praznik, ki ga res ves narod navdušeno praznuje. Na ta dan je sprejel predsednik češkoslovaške republike veliko število čestitk. Na čestitko vlade je odgovoril predsednik Masaryk v daljšem govoru, v katerem je ugotovil, da češka država prav lepo napreduje, skrbi ga pa, kaj bo s češko inteligenco, ki stoji (prav kakor pri nas) precej daleč proč od naroda. To vprašanje smatra predsednik Masaryk trenotno za najvažnejše.
Drugi jubilej je slavila Italija. Italijani so praznovali petletnico fašistovske vlade. Pri tej priliki je
Bolgarija. Bolgarski kralj Boris se je zaročil z italijansko princeso Tako se je Bolgarija odločila za italijanofilsko politiko. Toda prišel bo čas, ko bo bolgarski kmet imel zopet besedo in pomedel z italija-nofili.
Rusija. Rusija je sklenila z Litvo trgovsko pogodbo in Anglija skuša z odpovedjo kreditov prisiliti Litvo, da bi prekinila vse odno-šaje z Rusijo. Ruska trgovska bilanca je aktivna za 54 milij. rabljev, naša pa je pasivna dosedaj za 500 milij. Din, iz česar se vidi kako delajo »razdiralci« boljševiki in naša državotvorna gospoda, naši radikali in klerikalci.
Francija. V Franciji se je vršil kongres socialistične stranke. Mladini so na celi črti popolnoma zmagali in tako bodo francoski socialisti vodili še bolj levičarsko poli-
imel Mussolini velik govor, v ka- £jgor je nameni strani reak-terem je naglašal, da fašistovsko	m	""
delo še ni končano in da čakajo čr-nosrajčnike še velike in težke naloge. Kam merijo te besede, se je videlo iz obiska italijanskega bro-dovja v Tangerju (v Afriki). Ta obisk je hudo razburil Francoze, ki slutijo, da bi si Italija rada prilastila tudi kakšen kos francoske posesti v Afriki.
Tretje slavlje slavijo Rusi. Rusija praznuje desetletnico boljševi-ške vlade. Boljševiški vladi so prerokovali že zdavnaj neslaven konec, držala pa se je le. Znameniti angleški državnik Lloyd George je mnenja, da se bo sedanji sistem v Rusiji držal še dolgo vrsto let. Ni sicer v Rusiji vse tako lepo, kakor bi to radi povedali boljševiki, ne more pa biti tudi tako grozno, ka-jkor to pišejo protiboljševiški listi. Eno veliko zaslugo pa ima ruski | boljševizem za Rusijo, in to je, da .so ruski kmetje dobili v svojo last ono zemljo, ki so jo morali pod ca-rizmom obdelovati za druge, za plemenite grajščake. To je nepobitna zasluga novega režima v Rusiji in če ne bi imel boljševizem nobene druge zasluge kot to, da so osvobodili kmete grajščinskega jarma in jim dali zemljo v last, bi že to bilo dovolj.
Velikega pomena je tudi zboro
Denar naložite
najboljše in najvarnejše pri domačem zavodu
Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani
registrovana zadruga z neomejeno navezo
Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1.
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6% ; na trimesečno odpoved po 8%; vloge v tekočem (žiro) računu po dogovoru.
Stanje vlog okroglo 15,000.000 Din. Jamstvo nad 50 milijonov dinarjev.
cija hujša, tako se gibljejo nižji sloji, da prevzamejo oblast v svoje roke.
Jako nevarne stvari pa se odigravajo v Rumuniji in v Grčiji. V Rumuniji se bije oster boj za prestol. Najstarejši sin ranjkega kralja Ferdinanda živi namreč že več let v inozemstvu, ker so mu vzeli pre-stolonasledstvo. Sedaj pa se poteguje za svoje pravice. Ker ima mn<> go pristašev, preti v Rumuniji državljanska vojna. Na Grškem pa so napravili atentat na ministrskega predsednika, kar znači tudi nevarnost nove revolucije. Tako je Balkan še danes neprestano ognjišče novih zapletov, kakor je bil pred vojno.
vice prizadete primorskim Hrvatom in Slovencem, ampak celokupnemu našemu narodu.
Zato naš narod mirno in dostojanstveno zahteva človeških pravic tudi za svoje neosvobojene brate ter hoče iste s svojim neumornim in smotrenim delom tudi* doseči.
Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani prosi vsa kulturna in narodna društva širom domovine, da se s predavanji spomnijo o priliki rapallskega dne naših zasužnjenih bratov in sester. Kot spominski dan je določena »o-bota, oddnosno nedelja dne 12. ali 13. novembra 1927. Ta dan naj bodo po vsej Sloveniji, tudi v njenih najoddaljenejših gorskih krajih, spominski govori o zasužnjenih bratih in sestrah. Jugoslovenska Matica prosi, da se ta dan priredi v celi Sloveniji narodna zbirka pod naslovom >Dinarski dan«. Vsakdo, ki čuti narodno, naj daruje ta dan vsaj 1 Din za narodne obrambne namene.
Rojaki! To Vam sporoča ob sedmi obletnici rapallskega dne Jugoslovenska Matica s prošnjo, da z besedo in dejanjem podprete njeno delo.
žalostna obletnica.
Organizirajte občine!
Rezultati letošnjih občinskih volitev so za našo stranko jako ugodni. Nismo sicer še dobili v svoj,e roke večine slovenskih uprav, pač pa smo dosegli, da je ni skoro več
občine v Sloveniji, kjer ne hi sedelo v občinskih odborih tudi nekaj zastopnikov naše stranke.
To je za našo stranko velepo-memben uspeh. Ta uspeh namreč je kakor ustvarjen, da tvori volilno podlago naše politične organizacije po občinah. Naša stranka je imela že doslej
in brezpravnem stanju, in da dvignemo svoj glas proti nekulturnim krivicam, ki jih trpijo ljudje našega rodu pod vlado in pritiskom vanje francoskih radikalnih strank., brezobzirnega in nekulturnega fašizma.
V soboto dne 12. novembra 1927 je sedma obletnica žalostnega ra-	,_..,.„.
pallskega dne. Tega dne je bila! skoro v vsaki občim ali fari v Slo-sklenjena pogodba, ki je odtrgala1 veniji vsai svojega zaupnika, ce ze od nas 600.000 naših bratov v Pri- ni bil° mogoče ustvariti krajevne mor;u	organizacije. Danes, po ugodnih
Naša dolžnost je, da se v teh dneh j rezultatih občinskih volitev, pa spominjamo bratov in sester pod moramo energično in vztrajno da-vlado Italije, ki žive tam v težkem Ije in moramo doseči, da se osnuje
Na tem zboru so sklenili, da pojdejo radikali bolj »na levo«, t. j. oni se bodo pridružili socialistom in sorodnim strankam. Ker pa bodo na Francoskem državnozborske volitve že prihodnjo spomlad, je
Pod vlado italijanskega fašizma je izgubil naš narod vse svoje pravice. Naš jezik je izgnan iz šol, naš tisk se omejuje in uničuje z vsemi sredstvi, naši ljudje se preganjajo,
prav mogoče, da bo sedanja desni- j italijanska vlada izdaja uradne od-čarska vlada na Francoskem padla! loke, s katerimi hoče na mah za-in se umaknila levičarjem. To bi treti vsako sled naše kulture in nabil znak, da se evropska politika šega jezika, vse kar si je naš člo-pričenja zopet nagibati na stran lVek tekom stoletij ustvaril z last-
svobodnjakov in naprednjakov ter proti reakcijonarnim strujam velekapitala in konservativcev, Romunija. V Romuniji se vrše
no močjo in pridnostjo.
Vsled teh v nebo vpijočih krivic moramo prav vsi in odločno izjaviti, da svojih zasužnjenih bratov
| boji za nasledstvo na prestolu. Ne- ne moremo in ne smemo pozabiti
kateri bi radi nazaj Karla, ki se nahaja v inozemstvu. Zanj se poteguje tudi kmetska stranka, ki stoji na čelu borbe za demokracijo. Diktator Bratianu vporablja vsa
in da nobena državna meja nima moči in pravice, da bi izbrisala kulturno, narodno, jezikovno in krvno sorodstvo.
Mi vsi smatramo, da krivice, ki
sredstva, da bi zatrl odpor. Po vsej, jih Italija dela pripadnikom naše-Romuniji vlada obsedno stanje. j ga naroda v Primorju, niso le kri-
v vsaki občini, kjer sedi v občinskem odboru kakšen naš mož, krajevna organizacija za dotično občino.
O velikanskem moralnem pomenu krajevne organizacije nam menda ni treba obširno razpravljati. Kjer žive naši pristaši sami, brez tesnejše zveze med seboj, raztreseni in razkropljeni, tam ni čudno, da jim vsaj včasih manjka pravega poguma in energije. Vse drugače pa nastopa lahko organizacija, ki stoji v stalni zvezi z okrajno organizacijo in s centralo. Organizacija daje posameznikom moč in oporo v njihovem boju, ker jim daje zavest, da v boju ne stoje osamljeni, ampak da stoji za njimi moč cele stranke! Kdor pa ima zavest, da ni sam, ta nastopa zlasti v odločilnih trenutkih vse drugače kakor bi nastopal osamljen, zlasti če se mora bati kakega pritiska ali celo maščevalnosti od strani nasprotnikov.
V vsaki občini pa, kjer sedi vsaj eden naš pristaš v občinskem od-
boru, mora biti naših pristašev \Veixla pa razveljavljena. V obrt-prav gotovo precej več kot eden, nem odseku je glasovalo nekaj nad sicer ne bi bili dobili odbornika. 9 tisoč obrtnikov. Ker imajo kle-
Te je treba na vsak način v vsaki občini zbrati in jih organizirati, kjer še niso organizirani. Ena najvažnejših nalog naših občinskih odbornikov je, da se poleg občinskih poslov nemudoma lotijo tudi organizacijskega dela, kar bo za nje same najbolj koristno. Kolikor močnejšo oporo bodo namreč imeli v organizaciji, toliko ložje bodo delali tudi v prospeh svojih občin.
Ako kdo ne ve, kako bi z organizacijo začel, naj se nemudoma obrne za nasvet na naše tajništvo v Ljubljani. Naslov: Tajništvo Slovenske kmečke stranke, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. Tam bo dobil vsa potrebna pojasnila.
rikalci v veleindustrijskem odseku 6 svojih »pravovernih« pristašev, na svoji trgovski listi pa 11 (izmed 16), potrebujejo v obrtnem odseku le še 9 odbornikov, pa imajo Trgovsko zbornico popolnoma v svoji oblasti, tako da se jim tudi na razne »pomočnike« ali »simpatizerje« ne bo treba prav nič ozirati. Ti bodo morali iti s klerikalci čez drn in strn, ali pa jih bodo klerikalci popolnoma potisnili v kot.
Huda beseda. V svojem govoru, s katerim je utemeljeval svojo obtožnico proti predsedniku vlade Vukičeviču, je rekel Radič o radikalih in Davidovičevih demokratih med drugim: »Vsi so enaki, oboji
Delati je tudi v politiki, dokler Pa so polni turškega duha«. Kdor
količkaj pozna razmere v Srbiji, mora Radicu dati prav.
Dr. Gosar in »Vzajemna zavarovalnica«. Pred nekaj tedni so na
__ Hrvaškem dogotovili dve veliki
j stavbi in sicer v Zagrebu palačo Občinske volitve v kočev- i Okrožnega urada za zavarovanje
je čas. Tik pred volitvami je po navadi prekasno. Kolikor krepkejše bo izgrajena naša organizacija, to liko večji in lepši bodo uspehi.
skem srezu.
V	obč. Vel. Poljane so se vršile občinske volitve v nedeljo BO. okt. Lista SKS z nosilcem vrlim tovarišem županom Andolškom je dobila 54 glasov in 4 odbornike, lista SLS pa samo 35 glasov in 3 odbornike. Našim starim borcem iskrene častitke!
V	občini Sušje so bile občinske volitve 23. oktobra. Lista SKS ie dobila 5 odbornikov, klerikalci 2 odbornika. Za župana je bil zadnjo nedeljo izvoljen naš vrli tovariš Ambrožič, za podžupana pa to-tovariš Levstik. Naše tople čestitke.
V	ostalih občinah kot Ribnica,
delavcev, na Klenovniku pa zdravilišče za jetične ljudi. Ti dve stavbi je bilo treba zavarovati proti požaru. Dr. Gosar, ki je minister za socialno politiko, je pismeno »priporočil« vodstvu okrožnega urada v Zagrebu, naj zavaruje obe stavbi pri »Vzajemni zavarovalnici« v Ljubljani, ker se v Okrožni urad za zavarovanje delavcev steka tudi lep denar iz Slovenije. Gospodje v Zagrebu pa ministra niso ubogali, ampak so zavarovali obe zgradbi pri neki hrvaški zavarovalnici. — Dr. Gosar je imel v stvari prav, če je zahteval, naj pride nekaj slovenskega denarja zopet nazaj v Slovenijo v obliki zavarovalnine, pri-
Dopis
Dane, Sodražica, Sv. Gregor, Vi- Jel Pa .!e zadevo tako nerodno dem in Podgora v Dobrepoljah so'roke, da je iz cele njegove akcije občinske volitve preložene na 27.! nastal polom. Zakaj »svetuje«, na-novembra.	j mesto, da ukaže? Ali nima kot mi-
V občini Kompolje je dobila na-' nisjfr ,te m?či? ša lista 3 odbornike, klerikalci 6.' Strokovnjaki brez potrebe. Kle-Volitev župana in starešinstva V;"ka-C1 hočejo premestiti iz mini-Turjaku. V nedeljo 30. okt. so voli- sfstYa1 p+rosvete referenta za Ijud-li v turjaški občini župana in sve-! ,solsf znan.eSa strokovnjaka
tovalce. Za župana je izvoljen no-j ^ . If' n]eg°V°t ?esto Pa silec SKS liste tov. .ToS* Aher no- ™iti klerikalnega agitatorja. Dobro nam je znano, da klerikalci ničesar ne dajo na strokovnjaštvo in sposobnost, ampak samo na stran-
silec SKS liste tov. Jože Ahec, posestnik in trgovec v Turjaku, za prvega svetovalca in podžupana nosilec druge naše liste tov. Jože Zadnik, posestnik in lesni trgovec iz Rašice, za drugega svetovalca tov. France Adamič, posestnik in gostilničar iz Podkraja in za tretjega svetovalca tov. Jože Jakše, posestnik iz Javorja in za četrtega svetovalca tov. Janez Grebene, posestnik iz Malih Lašč. Nasprotniki so poskušali z intrigami in so hoteli voliti celo našega kandidata, da bi kaj zmešali. Pa so se prevarili, ker so naleteli na može in ne kakšne šeme, kakor so oni mislili. Našim vrlim tovarišem čestitamo!
Razne politiftie vesti.
Volitve v trgovsko zbornico v Ljubljani so končane. V nedeljo je pretekel zadnji rok za oddajo glasovnic. Kakor znano, so se vršile volitve samo v obrtnem odseku, ker je bil v odseku za veleindustrijo dosežen sporazum, trgovska lista g.
karstvo, vendar nismo pričakovali, da bi preganjali celo ono malo naših uradnikov, ki so šli v Beograd. Toda batina ima vedno dva konca in prišel bo čas, ko se bo vse to klerikalcem pošteno otepalo.
SDS voli z SLS. V »Jutru« in »Domovini« SDS vedno poje neko pesem o naprednjaštvu. Kako je to naprednjaštvo se vidi pri občinskih volitvah. V Metliki se je zvezala SDS s klerikalci proti ŠKS in v Škocjanu na Dolenjskem so tudi demokrati pomagali izvoliti klerikalnega župana in klerikalno starešinstvo. V Škocjanu je SKS dobila 12 odbornikov, klerikalci le 9, a SDS je izvolila župana SLS.
Kaj je z okrajnim cestnim odborom ljubljanske okolice?
(Dopis.)
Kakor znano, smo doživeli letošnjo spomlad težak udarec. Kakor hitro se je oblastni odbor konšti-tuiral, je bilo prvo njegovo delo razpust cestnih odborov in postavitev gerentov. Kmalu nato so sledile nove volitve, ki pa niso izpadle po želji SLS. Že osem mesecev je od tega, kar so se vršile volitve v ljubljanski okolici in še do danes ni odbor konstituiran in vsled tega tudi ne pride do pravega dela in poprave cest. Pod današnjim ge-rentstvom se fle dela ničesar. Vsa dela počivajo, akoprav je dobilo gerentstvo od razpuščenega odbora dosti denarja. In kar so sedaj storili, je negospodarsko. Dokazi so tu. V vasi Pešata so zgradili nov be-toniran mostiček, ki je stal najmanj dvakrat več, kakor bi bilo treba. Tu je imel v zakupu napeljavo gramoza Ivan Sojar in sicer za prese-jan in stoičen gramoz po 28 Din od kubičnega metra. Napeljal ga je preko 200 metrov. Za mostiček se je porabilo okrog 60 kubičnih metrov gramoza in nepresejanega. Napeljava tega pa je bila oddana bratu Matije Jerana iz Beričevega, a ne po 28 Din, ampak po 40 Din. Matija Jeran je član sedanjega ge-rentstva. Ali je to pravilno, ali je to gospodarsko? Čemu ta razlika?
Približala se je jesen. Ceste so razdrte, polne jam in veliki kolovozi. Po mnogih okrajih je že vsepovsod napeljan gramoz, a v ljubljanski okolici nič. Tu počiva vse delo in se nihče ne gane. Izgovor, da ni denarja, ne drži, kajti v. -	. „ letošnjo spomlad je cestni odbor ;mu uciteljstvu, gospodu župniku iz pod prejšnjim načelnikom in njega i Podzemlja in vsem, ki so stvari pri-namestnikom Gradom izročil ge-^0"10^1 do uspeha, ki ga je do-rentu en milijon kron. Proračun za , segla.
leto 1927 je bil preko 1.400.000 Din. ] Velesovo. K notici »Težko se je Ves ta denar smo morali pri davkih i obstrelil v Velesovem«, ki ste jo tudi plačati (kakor druga leta). In j prinesli, g. urednik, v št. 43 »Kmet-sedaj nastane vprašanje: kam grelskega lista«, pripominjamo, da ste denar? Ali se bodo morda dajale bili grdo mistificirani. Notico
osemdesetletnemu nadučitelju g. Barletu je bila izročena spominska knjiga s podpisi vseh še živečih njegovih učencev. Bil je tudi izvoljen za častnega občana. Po seji je bil sprejem in pozdrav gostov pred šolo. Govorili so: g. upravitelj šole Ljubič, gradaški župan, g. Mazelle, župana g. Smuk in g. Štrukelj in g. dvorni svetnik E. Gangl. V imenu mladine pa jih je pozdravila neka učenka s pozdravno deklamacijo. Udeležil se je tudi prijatelj našega kraja in šole g. minister n. r. dr. Županič. Nato se je vršila slovesna maša, ki jo je bral g. stolni kanonik iz Zagreba, sin jubilantov Janko Barle, jako lep govor pa je imel prior viteškega reda g. Učak. Na grobu pokojnega dolgoletnega upravitelja g. Megušarja je govoril v vznesenih in poetičnih besedah g. oblastni nadzornik E. Gangl. Ob 12. se je vršil v župnišču skupen obed z mnogimi iskrenimi zdravi-cami. Nato so se podali gostje in drugo občinstvo v novo šolo, kjer se je vršila na šolskem odru akademija, ki je izpadla v splošno za-dovoljnost vseh. Vsebovala je de-klamacije, nastop mladinskega pevskega zbora in odlomek iz Ribiči-čeve »Kraljica palčkov«. Po končanem sporedu se je razvila v gostilni pri Lužarju neprisiljena prijateljska zabava. Sviral je tambu-raški zbor prosvetnega društva, ki stoji, po zaslugi neumornega našega dirigenta dr. Passeka že na visoki razvojni stopnji. Naši tako malo uvaževani ljudje so pokazali in dokazali s svojo številno udeležbo in s pomočjo pri organizaciji proslave in s prostovoljnimi denarnimi in naturalnimi prispevki svoj smisel in razumevanje za kulturno poslanstvo šole. Udeleženci se zahvaljujejo vsem inicijatorjem in organizatorjem prireditve, domače-
Velika izbera raznega perila, modnih bluz, nogavic, kravat itd. i se dobi po nizkih cenah pri ION. Ž A E GI, Ljubljana.
zopet cestarjem tako velike nagrade, kakor pod načelništvom gosp. Oražma, da za ceste ni skoraj nič prišlo?
Poživljamo in kličemo v spomin, kako je kričal »Slovenec« ob priliki občinskih volitev v Ljubljani, kakšna škoda se mestu godi radi gerentstva. Tega prepričanja smo tudi mi in zato zahtevamo takojšnjo odpravo gerentstva in konstituiranje novoizvoljenega odbora.
Prenehajte z nasiljem in dajte nam svobodo!
* # *
Podzemelj v Beli Krajini. Proslavo 70-letnice obstoja naše osnovne šole smo proslavili v nedeljo 23. oktobra lepo in dostojno, kot se za tako redko slavnost spodobi. Prihiteli so ljudje od blizu in daleč iz treh občin naše fare in se zbrali zjutraj okrog lepo okrašenega šolskega poslopja. Spored je otvorila slavnostna seja občinskega in okrajnega šolskega odbora, pomnožena z učiteljstvom in povabljenci. Učitelju - veteranu šestin-
so
Vam podtaknili prizadeti z namenom, da bo zadeva lepše za njih izgledala pred sodiščem. O tem bomo še več poročali po razsodbi sodišča.
Nova vas pri Rakeku. V nedeljo dne 30. oktobra se je vršila pri nas slavnostna otvoritev nove mlekarne. Poleg številnih članov Mlekarske zadruge sta se udeležila otvoritve tudi ravnatelj Zveze slovenskih zadrug g. Trček in naš g. župnik. Slavnost je otvoril naš pridni in požrtvovalni župan ter načelnik zadruge g. Lenarčič, ki je v vznesenih besedah očrtal požrtvovalno delo in slogo članov ter velik pomen gospodarske samopomoči. G. Trček je v imenu Zveze čestital članom in predvsem agilnemu načelniku gosp. Lenarčiču na lepem uspehu zadružne sloge ter priporočil vzajemno in vztrajno delo tudi v bodoče. Nato je g. župnik blagoslovil stavbo, g. Bohm pa jo je fotografiral z odborom in člani vred. Po razgovoru s člani in funkcijo-narji se je ugotovilo, da to ni samo

ena najlepših in najpraktičnejše posmehovanja. — Da je bil tudi j ne more narediti bogvekaj. Ce kme-urejenih mlekarn v Sloveniji, tem-;naš g. kaplan Kumljanec priden tijci in radicevci niso glasovali za vec da se ji obeta tudi zelo uspešno agitator pri naših občinskih voli-procvitanje v korist in napredek, tvah, tega nihče ne taji in tudi ta-ve^ke okolice.	jjiti ne more. S pomočjo nekaterih
(xodesič. Volitve v trgovsko zbor-1 svojih klerikalnih petelinov je za mco so tudi v naš kraj prinesle ne- volitve v obč. odbor razposlal na
vsakega občana pismena vabila ter jim prigovarjal, da naj volijo s SLS, pa ves ta trud jim ni nič pomagal.
kaj življenja. Pri nas imamo namreč kmečko električno zadrugo, člani njenega načelstva pa imajo volilno pravico. Nad te se je spravil!Pri nas so hvala Bogu*1 judjeleTo-neki klerikalni agitator z vso silo. j liko pametni, da vedo, da morajo On sam je hodil od hiše do hiše, I znati misliti s svojo lastno glavo. G. kamor pa sam ni mogel, je pošiljal '	— ..
svojo hčerko. Mož je menda mislil, da mi ne znamo voliti. Kolikor pa je nam znano, so naši volilci opravili večinoma brez njega. Prihodnjič naj si poišče mož rajše kakšen boljši posel, kadar bodo zopet volitve.
Iz litijskega okraja. Neki naš pristaš je govoril z g. Hinko Lebin-gerjem radi osebne dohodnine, ker je g. Lebinger član prizivne komisije za osebno dohodnino za litijski sodni okraj. G. Lebinger je temu našemu pristašu rekel: volite
kaplan ne pozna naših ljudi in ne naših zgodovinsko znanih volitev sploh iz pretekle dobe in zategadelj mu svetujemo, da naj v prihodnje rajši bolj pridno svoj bre-vir moli, nas občane pa naj pri vsakih volitvah lepo pri miru pusti.
Velesovo. Pri nas so se vršile že meseca julija občinske volitve, pri katerih smo seveda mi zmagali. Naše klerikalce pa je ta zmaga in njih očiten poraz prav zares silno pekla. Vsi poparjeni, kakor so poparjene koprive v pozni jeseni, so se šli na merodajno oblast pritožit,
SLS, pa ne boste plačali nobene in res se jim je posrečilo, da so vo-
/1 Ah	/-v T« i«	___J ..	» i . .	, .	______'
dohodnine. To je višek nedopust ne agitacije. Ce se bomo uverili, da g. Lebinger v resnici to izvaja, kar oznanjuje, potem bomo pa mi po
litev razveljavili. No, 23. pr. m. smo imeli ponovne občinske volitve, pri katerih smo, hvala bogu, še
proračun, nas zamore to samo utrditi v veri, da hočejo dobro ljudstvu in da je njih politika prava. Zato je gotovo prav, da kmetijcem ni treba izpraševati ničesar, pač pa imajo pravico izpraševati tisti, ki so SLS poslance izvolili. Med temi sem bil na sramoto tudi jaz. Toda delo ki rikalnih poslancev v oblastni skupščini in pa dejstvo, da »Slov. Gosp.« ni hotel sprejeti mojega dopisa o tem predmetu, mi je odprlo oči, kakor so se že in se še bodo mnogim drugim. V Beogradu se je dalo mnogo napraviti in potem zvrniti na druge. Kar se pa dela Mariboru, pa je toliko blizu, da bi moral biti pač popolen bedak, ki bi se pustil nafarbati, n. pr. da so bile gofove postavke utihotapljene v proračun, kakor so nas farbali, da so čl. 82. fin. zakona radikali »utihotapili« v proračun. Gotovo je, da takih poslancev ne bomo več volili toda pravico imamo, da za htevamo od njih pojasnila, dokler traja njihov mandat, zato, ker smo jih mi izvolili. Gotovo je tudi, da je višek nesramnosti, če nas »Slov. Gospodar« sedaj zavrača, da naj se obračamo na poslance, ki jih je iz-
,	- - častneje zmagali kot prvikrat, ta ,	-
skrbeti, da bodo pristaši SLS pla-jko, da je dobila od 122 oddanih volll° hrv- Medjimurje. Več kakor čali davke za vse pristaše SKS. To glasov SKS 76. SLS je dobila s te-1 gotovo pa je, da je skrajni čas, da
CO\mnQ cnln tolrnnf lr/v U ~ ______•____ V	•	-..i .	.	. Or trrtr, T - ^ 4-1 - S X______1____1 • •
seveda šele takrat, ko bomo primo-rani izvajati načelo zob za zob. Na g. Lebingerja bomo pa v prizivni komisiji osobito pazili. Ali ni te vrste agitacija tudi kaznjiva?
Iz Prečne pri Novem mestu. Dne
22. t. m. so se pri nas vršile volitve občinskega odbora in župana. Rezultat teh volitev je bil za našo stranko zelo povoljen. Odlični po-borniki kmetske misli so za župana izvolili vrlega našega pristaša tovariša Al. Šalija, posestnika v Če-ščivasi. Klerikalci so za te naše volitve napeli vse sile, pa jim ni nič pomagalo. Njih metoda je bila tale: Postavili so si dve listi in sicer eno pristno SLS in eno prikrito SLS. Na ta način so klerikalci postavili proti nam puško dvocev-ko, ki pa je kaj slabo zadela. Čuvar klerikalne skrinje g. A Turk je mislil, da bo s svojo obešeno kolajno volilce omamil tako, da bodo kar vse kroglice volilci v njegovo škatlo pometali. Ta njegova metoda se ni obnesla, temveč se je s
žavo in velikim priganjaškim pri zadevanjem komaj 31 glasov. Obrt-no-delavska lista z nosilcem, električno lučjo in revolverjem na čelu, pa samo 15 glasov. Kurikalci so zgubili na ta način, pravimo zopet hvala bogu, enega celega odbornika. Če se še enkrat pritožijo, pa jim že sedaj povemo, da bodo zgubili še enega. Naši občani čim dalje bolj izpregledujejo in obračajo kurikal-nim hujskačem hrbet na ta lep način, da jim dajo pri volitvah v skrinjico mesto kroglice figo. Vsem našim možem in fantom, ki so se borili za prospeh našega občinskega gospodarstva, za pravico in pošte
e ves kmetski stan probudi in organizira, da se otrese gosposke komande, ki je postala hujša, kot vsa nekdanja tlaka in desetina. Kmet, ki se probuja.
Strahovita nesreča na morju.
V bližini južnoameriške obale se je pretekli teden pripetila ena največjih nesreč povojnih let, ki se rnore primerjati z velikimi katastrofami in potopom angleškega broda »Titanic«, ali med svetovno vojno torpedirano ladjo »Lusita-nje v občini, bodi izrečena tem po-' nia«. tom najlepša zahvala. Naprej za našo Staro pravdo! — Velesovčan.
Iz Slovenskih goric. Ker sem v »Kmetskem listu« pokazal delo klerikalcev v ogledalu proračuna
ski mornarji, da so potnike tretjega razreda zaklenili, je da! takoj odpraviti in kabine odpreti. Kasneje so prispele še tri druge ladje na pomoč.
Vsega skupaj so rešili okrog 900 potnikov, dočim jih je preko 300 utonilo.
Okrog polnoči se je ladja potopila. Grozni prizori so se odigravali tudi na površini morja. Potniki, da bi se rešili, so poskakali v morje in plavali. Tedaj so se v velikih množinah pojavili morski psi, ki so neusmiljeno mesarili med ponesre-čencimi.
Potniki, ko so se rešili, pripovedujejo o tako groznih prizorih, da kaj sličnega še ne pomni svet. Ka-petan ladje in telegrafisti so vztrajali na ladji in se tudi z njo potopili.
»Principessa Mafalda« je bila zgrajena 1908 1. in je bila 150 m dolga in 17 m široka. Tovorna teža je znašala 9200 ton. Bil je to zastarel parnik, ki bi ne smel voziti več preko oceana, zlasti ker so pred vožnjo ugotovili razpoko in napako na vijaku. Parnik je bil zavarovan pri neki angleški zavarovalnici za 53 milijonov lir.
Vest o katastrofi je italijanske kroge globoko pretresla, ker so s tem doživeli hud materijelni in tudi moralen udarec.
mariborske oblasti, ki je v »Uradnem listu« št. 101/1927., se je »Slovenski Gospodar« oglasil takole: »Kmet, ki se probuja, je v »Kmet-
staro avstrijsko kolajno le osmešil j skem listu« začel izpraševati, kaj pred vsemi volilci. Da klerikalci dela mariborski oblastni odbor! pri volitvah in pred volitvami niso Prvič povemo to, da kmetijci in
prav delali, se da tudi iz tega sklepati, ko tudi njihovi lastni pristaši niso marali z njimi voliti, ampak so rajši z našo stranko; kajti župan in dve tretjini svetovalcev je voljenih na naši listi. Tako je prav! Klerikalci so hoteli na županov stol postaviti nekega zelo ponosnega človeka, g. Janeza Pančeka iz Cegelnice. Izvoljen pa je bil, kakor rečeno, tov. Al. Šali, ki je danes naš^ župan. Al. Šali je zelo vesten mož ter dober gospodar, zato mu pa občani popolnoma zaupamo, da bo tudi županske posle vestno in pridno vodil. Naš g. župnik Šmidov-nik je sicer dobra duša, a to slabost ima, da se kaj rad posmehuje sem ter tja. Toda na dan izvolitve našega župana jo je pa kar brzih nog popihal na svoj dom in to brez
radičevci o tem pač ne bi smeli nič izpraševati, ker so glasovali zoper vsako delo, zoper proračun, zoper to, da bi nam Beograd odstopil kaj dohodkov. Najprej delati ovire, potem pa izpraševati, ali kaj delate, tega poštenjak ne premore, najmanj pa kmet, ki se probuja! — V ostalem pa, če želi imeti kaj podatkov, naj se obrne na svoje poslance, ne pa na naše. Seveda od svojih poslancev ne bo nič izvedel, ker se za delo v oblasti ne zanimajo« — itd. — Moj dragi »Slovenski Gospodar«, to pač ni nikak odgovor. Kaj dela oblastni odbor, tega sploh nisem vprašal, ker je to razvidno iz oblastnega proračuna, da gre toliko oblastnega denarja za plače oblastnemu odboru in za pplosno upravo, da z ostankom pač
Italijanski parnik »Principessa Mafalda« je plul iz luke Genove v Južno Ameriko. Na krovu je imel 1230 potnikov in 230 mož posadke, v bližini obale kakih 130 milj od mesta Rio de Janeiro se je nenadoma pripetila grozovita nesreča. Parnik se je pričel potapljati. Sledile so tri velikanske eksplozije, ki so razbile celo stranico ladje. Voda je z nepopisno silo drla v notranje prostore. Med tem so se pa med potniki odigravali najstrašnejši prizori. Vse je hitelo na krov in tu se je pričela borba na življenje in smrt za rešilne čolne, pasove itd. Godba je neprestano igrala, da bi potnike ojunačila, toda krik, jokanje in vpitje je popolnoma oglušilo godbo. Italijanski mornarji so, da bi osigurali svojo rešitev, zaklenili kabine III. razreda in pustili le potnikom I. in II. razreda v rešilne čolne, torej samo gospodo, dočim naj bi reveži potonili.
Telegrafisti so neprestano dajali znamenja za pomoč. Prvi je prispel francoski parnik »Formosa«. Kape-tan je pripeljal svojo ladjo tik po-tapljajočega parnika, tako da so ponesrečenci kar preko vrženega mostu prešli na rešilni parnik. Škandal, ki »o ga zagrešili italijan-
IZ STRANKE.
Občni zbori okrajnih organizacij v mariborski
oblasti.	—
V	nedeljo 6. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne za okraj Slovenj-gradec v restavraciji »Balkan« v Slovenjgradcu.
V	nedeljo 6. novembra t. 1. ob 12. uri za okraj Dravograd v gostilni Šebrek v Vuzenici.
V	soboto dne 12. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne za okraj Maribor (levi in desni breg) v gostilni Halbwidl v Mariboru.
V	nedeljo dne 13. novembra t. 1. ob V2 2. uri popoldne za okraj Ormož v gostilni Bauman v Središču.
Kamnik. Seja okrajnega odbora SKS se vrši v nedeljo dne 6. novembra ob 10. uri dop. pri tov. Ce-rarju. Prosim, da se člani gotovo udeleže. — Fr. Kristan, predsednik.
Kranj. Seja okrajnega odbora SKS se vrši v ponedeljek, dne 7. novembra ob 10. uri dopoldne pri Peterčku. — Tomaž Križnar, predsednik.
Društvo kmetskih fantov in deklet v Škocjanu pri Turjaku, priredi na »Martinovo nedeljo« 13. novembra 1927 popoldne ob 1. uri »pri Prajerju« pri gospej Heleni Kožar na Turjaku javno veselico s sledečim sporedom: 1. Godba, ples, prosta zabava; 2. šaljiva pošta; 3. ribolov; 4. razna presenečenja. — Vstopnina prostovoljna. Čisti dobiček se bo vporabil za prireditev gospodinjskega tečaja. Najvljudneje se vabi vsak, da se udeleži. — Odbor. — Isti dan je razstava ženskih ročnih del istotam. Dekleta, katera se zanimajo, si jo lahko ogledajo brezplačno.
Novice in razno,




Nov predlog za davčno reformo. Minister financ je izdelal predlog za znižanje in poenostavljenje posrednih in neposrednih davkov. Ta predlog nudi res znižanje davkov Srbijancem, ki že itak plačujejo polovico manjše davke kot mi ter nekaj malo znižanje tudi Bosancem, dočim bodo davki Slovencem po tem predlogu še povečani v primeri z drugimi pokrajinami. Klerikalci so obetali pred volitvami zakon o izenačenju davkov, ki naj bi pomenilo za Slovence znatno znižanje vseh dajatev. Sedaj pa pripravljajo samo začasno naredbo, ki nam bo osnovne davke ne samo ne znižala, ampak celo povečala.
V bolnicah se ne smejo zahtevati posebni honorarji za operacije. Kakor se uradno razglaša, je minister za narodno zdravje izdal naredbo, s katero se šefom kirurgič-nih oddelkov in operaterjem v bolnicah prepoveduje, da bi od bolnikov zahtevali posebne honorarje za operacije, izvršene v bol- j nicah. Protivno postopanje bolni- j ških zdravnikov se bo kaznovalo | po uradniškem zakonu.
Inšpekcija osnovnih šol. Prosvetno ministrstvo je naročilo vsem srezkim šolskim nadzornikom, da naj izvrše koncem tega ali pa začetkom prihodnjega meseca inšpekcijo osnovnih šol ter predlože ministrstvu poročilo.
Odredba za šolske upravitelje. Ministrstvo prosvete je odredilo, da morajo vsi šolski upravitelji imeti tudi svoj razred. Izjema je dopust-
na samo v onih šolah, ki imajo več kot 15 oddelkov.
Spremembe voznega reda s 1. novembrom. Dne 1. novembra je stopil na progi Ljubljana gl. kol. — Karlovec in Grosuplje — Kočevje novi vozni red v veljavo. Po novem voznem redu bosta vozila med Ljubljano gl. kol. in Novim mestom dva potniška vlaka več, na ostalih progah pa ostane število potniških vlakov nespremenjeno.
Avtomobilna zveza Brežice—Novo mesto. Ker se s 1. novembrom t. 1. spremeni vozni red na progi Ljubljana—Novo mesto, bo od tega dne imel poštni avtomobil iz Novega mesta v Brežice zvezo od vlaka štev. 1015, ki odhaja iz Ljubljane ob 10.50 in prihaja v Novo mesto ob 13.24.
Umrl je v Krškem dne- 29. okt. g. Pavel Svetec, vladni svetnik in okrajni glavar. Pogreb pokojnika se je vršil v ponedeljek 31. oktobra. Tako veličastnega pogreba Krško že davno ni videlo. Izredna ljubeznivost in priljubljenost, ki jo je pokojnik užival med vsem prebivalstvom celega okraja, je privabila velike množice v Krško. Pogreba so se udeležili tudi lovci pod vodstvom tov. Žnidaršiča. Pogreba so se udeležili tudi vsi župani in četa krškega Sokola. Krsto so pri farni cesti naložili na avto in jo odpeljali v Litijo, kjer so pokojnika pokopali.
Društvo kmetijskih strokovnjakov za ljubljansko in mariborsko oblast ima svoj občni zbor dne 12.
PODLISTEK,
Prevarani!
Črtica.
Sem od juga so zavele tople božajoče sape. — Čez noč je prišla pomlad. — Gore so ozelenele in po dolinah so orali kmetje. Tam na ozarah je oral velik, zarjavel kmet, odločnega in mrkega obraza. Plug v njegovih koščenih rokah se je zadiral globoko med prst in kamenje, da sta lemež in plužina škripala. Mlad bosonog deček-po-ganjač se je veselo oziral po njivah in hribih, obsijanih od prvih solnč-nih žarkov. Proti deseti uri sta kmet in deček popustila oranje ter šla, od žarečega solnca in težkega dela utrujena, mal'cat.
Hitro sta pojedla; kmet se je še nekam ne vol jen oziral po okolici. Deček —- njegov sin ga je nenadno vprašal: »Ata, zakaj pa na one-le gozdove pod Slemeni vedno tako nejevoljno gledate?« Oče je sina začudeno pogledal, nekaj je še premišljeval in rekel: »No, ti pa dobro vidiš! Ker imava še čas za oranje, ti bom pa povedal to!«
In tam na koncu ozar je poslušal kmečki sinček zgodbo, kruto zgodbo, ki bi jo pri nas lahko tisoči govorili svojim otrokom. Zgodba pa je ta-Ie:
Ko so se v onih tesnobnih dneh nad Evropo nakopičili oblaki straš-pe pogube, je zagrmelo: vojna je
napovedana! — Temu gromu pa se je odzvalo napol prikrito rohne-nje mas, ki so bile od plugov pognane na bojna polja. Pravega odpora pa le ni bilo in zahrula je vihra vojne čez kontinent. Cvet naroda — kmetski stan — je odhajal na bojišča.
Tudi naš znanec, kmet-orač na ozarah je odšel gor na sever v vojno, kot mlad, kodrolas slovenski j fant. Pretrpel je dolge marše, div-; je naskoke in gladovanje po strel-jskih jarkih. Pa je kmalu spoznal, | za kai se bori — kajti čez noč ga je I zmanjkalo — vdal se je. Tako je j prišel ta kmetski fant v ujetništvo, i V kamnolomih ob Dnjepru je pre-j živel ob trudu in znoju eno leto. j V Rusiji je videl zatiranje muži-kov, spoznal izdajstvo plemstva; v njegovi duši pa so se porajale ideje o svobodi in pravici. Tem idejam pa je dal ognja mlad akademik-; prostovoljec.
Bilo je nekega večera. Zadnji žarki rdeče zarie so se lesketali na širokem, kot bron se svetlečem Dnjepru. Iz nepreglednih, sanjavih ukrajinskih planjav so se zdigovale megle. — V baraki pod kamenolo-mom so sedeli okrog dolge mize voini ujetniki in poslušali akade-mika-prostovljca, ki (je govoril o bodoči demokratični državi Jugoslaviji, v kateri bo imel kmet glavno besedo, iz katere se izseljevati ne bo treba, ker se bodo obširna, skoro pol ozemlja obsegajoča vele-posestva tujih baronov in bogati-
novembra t. 1. v Celju (mala dvorana Nar. doma); začetek ob 9. Pristop imajo tovariši člani in posebej vabljeni gostje. Vabimo na polno-številno udeležbo. — Odbor.
Ogenj. Pri posestniku Ivanu Ribiču v Gor. Karteljevem pri Mirni peči je nastal požar in mu je zgorela hiša, kozolec in pohištvo. Škoda je cenjena na 25.000 Din. Zavarovan ni bil nikjer. Zažgal je domač otrok, ko se je igral z vžigalicami.
Nova ladja za Jugoslavijo. Angleška ladjedelnica v mestu Glasgowu je dobila naročilo od jugoslovanskega parobrodnega društva za zgraditev 3.000 ton težke ladje, katera bo pfevažala naše izseljence v Južno Ameriko.
Na lahek način hotel obogateti. V torek 25. oktobra je brez sledu izginil s svojo ženo Robert Bla-žič, sluga zagrebške tvornice za tkanine, potem ko je dvignil v raznih bankah 365.351 Din.' Blažič je bil spočetka zelo zanesljiv in vesten uslužbenec tako, da mu je tvrdka vse zaupala in celo dviganje velikih denarnih zneskov iz bank. Ko je zopet pretekli torek dvignil zgoraj imenovano vsoto, je z ženo in denarjem pobegnil. Prijeli so ga v Gorici.
Mladi uzmovič. V Litiji so aretirali osebnega slugo princa Win-dischgratza z gradu Bogenšperga, 16 letnega Hermana Kušterja, ki je dalj časa lepo kradel gostom njegovega gospodarja različne dragocene stvari. Enemu so zmanjkale češke krone, drugemu italijanske lire in tretjemu zopet zlate zapestnice itd.
TEDENSKI KOLEDAR.
6.	novembra, nedelja: Lenard.
7.	novembra, pondeljek: Engel-bert.
8.	novembra, torek: Bogomir.
9.	novembra, sreda: Teodor.
10.	novembra, četrtek: Andrej A.
11.	novembra, petek: Martin.
12.	novembra, sobota: Kuno.
SEJMI.
6.	novembra: Kropa, Vel Lašče, Mengeš, Vrhnika, Brežice, Rečica, Sv. Lenart. SI. g., Nova cerkev, Selnica, Sv. Vid pri Ptuju, Peklo pri Poljčanah, Sv. Pavel, Sv Lenart v Zabu-kovju, Braslovče.
7.	novembra: Št. Jernej.
10.	novembra: Slovenji gradeč.
11.	novembra: Laško, Marenberg, Ormož, Moravče, Dobrniče, Št. Gotard, Bučka, Fara, Ig, Srednja vas v Bohinju.
12.	novembra: Bušeča vas, Pod-turn.
Nevaren tat in potepuh pod ključem. Pretekli teden so orožniki aretirali nevarnega in zloglasnega tatu Franceta Strgarja, ko je ponoči lepo mirno spal v ajdovi slami pod nekim kozolcem pri Grosup-Iju. Strgar je imel posebno piko na razne obleke in plašče ter jih nato prodajal Bosancem. V Ljubljani je obiskal prav vse šole in tu mu je šel posel imenitno izpod rok. Sicer se je z obleko za zimo preskr-bel, toda ker se obeta huda zima, bo za njega bolj primerno v zaporu.
nov porazdelila med kmečko ljudstvo. Te besede so užigale v srcih ubogih ujetnikov plamen navdušenja. In oni kmečki fant je stopil v jugoslovansko legijo. Postal je prostovoljec, boril se je pri Pantelij-skem Visu — po vsej Dobrudži je skupaj s svojimi tovariši trošil svoje moči, prelival srčno kri, da bi vstala kmetska — Jugoslavija. Prišel je tudi na solunsko fronto. — Napočil je usoden dan kajmakču-lanske bitke. Prostovoljci, po večini kmetski ljudje naše sedanje . kraljevine, so se pripravljali na j zadnjo ali odločilno borbo. Pričel : se je boj, naskok srbskih kmečkih j sinov je bil strahoten, toda sovraž-! nik se ni hote! umakniti — nastal ! je odločilni trenutek — in tedaj je zajurišala jugoslovanska legija, vrhovi Kajmakčalana so videli boj idealistov, revolucionarjev stoletja teptanega naroda, proti zatiralcem. In zmagali so ti preprosti kmečki ljudje, odprli so vrata svobodi in pravici. — Vrnili so se na domove in čakali na delitev tako strahotno prislužene zemlje. Pa se cilji teh mož-mučenikov niso izvršili in junaški potomci nekdanjih kmečkih puntarjev, nekdanjih srbskih bor-cev-kmetov na vojni granici so bili , — Pozabljeni. — Prišla je gospoda, ki jo jugoslovanski kmet ni videl v Albaniji, v Dobrudži ali na Kajmak- ( čalanu, ter pljunila od naporov str- j temu prostovoljeu-kmetu v obraz!; Baroni, bogatini-tujci imajo še vedno svoja veleposetva, naš kmet-
borec, ki je prav pred temi svoi materinski jezik branil skoz stoletja, pa je pognan v svojo kočo, pa je prisiljen, ko je s krvjo svojih sinov ustanovil lepo, dovolj prostorno domovino, da odhaja v svet.
Tudi naš kmet-orač se je vrnil na svojo kmetijico. Ni bil več fant, ampak mož, popolen mož, ki so ga boji do mozga ojeklenili. Vesel je bil ljubega doma, preoral je tiste tri njive na ozarah in čakal na pri-služeno zemljo. — Pa ni dočakal. — Boril se je, svojo mladost in pol moči je na planjavah Dobrudže popustil; žrtvoval se je in se izkazal vrednega svojih puntarskih dedov; vse, kar je mogel, je dal, pa ni ničesar dobil.
To je povedal kmet svojemu sinčku na ozarah in gozdovi tujca-veleposestnika so mu s hriba doli šumeli, kakor bi se mu rogali, in moža je v duši zapeklo.
Spet sta oral kmet in sin, z neba je pripekalo solnce, da so se konji uznojili. Kmet pa je bil žalosten; hišo je zgradil, srčno kri je prelival zanjo, s trupli svojcev je pognoji! zemljo okoli nje — zdaj pa je v hiši zadnji, še v zapeček ne sme in kmalu ga bodo porinili pod kap. Tam pri mizi pa sede, gospodarijo in se goste oni, ki jih pri krvavi in stoletni gradbi hiše ni bilo. Take misli je imel kmet — pa je pogledal na svojo malo posest, na bajto pod hribom in sinčka pri konjih ter se je oprl na plug, da m je še bolj poglobil ...
Nesreča. Dne 22. oktobra so re- j Smrtna nesreča. Ugleden posest-zali pri Ivani Merkun iz Kamnika!nik Jurij Završnik iz Št. Petra v pri Preserju slamo. Štiriletni sin- j Savinjski dolini je peljal po cesti ček Francek pa je prišel po nesre- j iz Marije Reke voz slame in sedel či preblizu stroja, ki je zgrabil, na visoko naloženem vozu. Ker je otrokovo levo roko in mu jo je zme- zavozil preveč h kraju ceste, se je
čkal do zapestja. Otroka so prepeljali v bolnico v Ljubljano.
Strašen zločin pri Stari vasi pri Vidmu. V Stari vasi pri Vidmu je živela gostilničarka, trgovka in po-sestnica, 80 letna vdova Marija Zvačičeva. Daleč naokrog je slovela kot pridna, sposobna in energična gospodinja, o kateri je šel glas, da je zelo premožna. V hiši je bila vedno sama, odkar je vdovela. Pretekli četrtek pa je razbojnik, ki mu je moralo biti v hiši gosiilni-čarke dobro znano, izvršil strahovit zločin. Ponoči je zverinsko napadel vdovo s sekiro, ji razklal glavo in potem še z nožem prerezal vrat. Po tem razbojniškem dejanju, je prebrskal vse omare in predale ter pobral v naglici več hranilnih knjižic in gotovine ter nato brez sledu pobegnil. Ko so drugi dan sosedje zločin odkrili, so takoj obvestili orožniško in ljubljansko policijo, ki je začela z vsestranskim zasedo-vanjem.
Obesila se je 60-letna starka Marija Jarčič v Rošpohu pri Mariboru, ko je pasla na travniku živino. Privezala je na češpljevo drevo vrv, napravila zanjko in jo zadrgnila okoli vratu. Zakaj se je obesila ni znano.
Vlom v trgovino. V trgovino Ivana Malešiča v Metliki je neznan tat vlomil in pokradel različnega blaga v vrednosti 12.500 Din. Vlomilec je pobegnil brez sledu.
Umor in ponesrečen samomor. V Zagorju je pretekli teden ustrelil v gostilni pri Kovaču, kjer sta prenočevala, Oskar Kastelic svojo ljubico Mimi Kleinovo, ki je služila za kuharico. Oddal ji je dva smrtonosna strela, enega v glavo in drugega v srce, nato pa pognal še sebi kroglo v glavo. Dekle je bilo takoj mrtvo, fanta so pa nezavestnega pripeljali v ljubljansko bolnico in je že izven nevarnosti. Zakaj je izvršil umor, trdovratno taji.
voz prevrnil in pokopal pod sabo Završnika, ki je bil takoj mrtev.
V Tuzli (Bosna) sta bila obsojena na smrt na vešalih dva ubijalca. Ko sta slišala smrtno obsodbo, sta se oba prav veselo in zadovoljno nasmejala ter prosila navzoče poslušalce za cigarete.
Tovorni vlak se prevrnil v prepad. Pretekli teden se je pripetila v Bosni težka železniška nesreča. Tovorni vlak, ki je vozil iz Sarajeva proti Mostaru, se je na nekem mostu pri postaji Bradini prevrnil v prepad. Pri tem sta bila dva železničarja mrtva in več težko ranjenih. Vsled nezgode je bil most tako poškodovan, da je bil promet za 10 dni ustavljen.
Podzemsko jezero v Hercegovini. Te dni so v Trebinjskem srezu odkrili ogromno podzemsko jezero, i ki se razprostira 25 metrov globoko pod zemeljsko površino.
Stoletnica čslov. zavarovalništva, j 28. oktobra je preteklo 100 let po izdanju dekreta avstrijske dvorne , kanclije, s katerim se z veljavnost-! jo od 27. oktobra 1827 potrdijo' pravila tedanje »Prve češke medsebojne zavarovalne družbe« v Pragi. Ta odlok je tembolj pomemben, ker pomeni sploh stoletni spomin češkega zavarovalništva. Slavnostna proslava se bo vršila v bodočem maju, letos se vršijo samo spominske stoletnice.
Italija kuje srebrne komade po 20 lir. Za proslavo petletnice fašistovske revolucije bo italijanska vlada dala v promet nove 20 lirske srebrne komade.
Težka železniška nesreča v Italiji. Na progi Bari—Rotondo v Italiji se je pripetila te dni težka železniška nesreča. Dva osebna vlaka sta v največji brzini udarila skupaj. Lokomotive in vagoni so popolnoma razbiti. Sedem potnikov je mrtvih, a 80 težko ranjenih.
Dobrodušen dar Kemala. Usta-
Zanimive aretacije, V Zagrebu .... .	, , ir „ ,
so pretekli torek aretirali dva	noy.e tursk.e drzave K.emal
bančna ravnatelja, ker sta osumlje-1 Pasa je vecina svojega premoženja
na poneverbe. Eden je generalni'lzr0Cl1 turskl narodm strankl" To ravnatelj banke na Sušaku, a drugi ravnatelj podružnice na Reki.
Konje kradejo. V Zagrebu je ukradel neznanec kmetu Ante Star-čeviču par konj, vrednih 5000 Din.
premoženje je obstojalo iz mnogih hiš, ki jih je Turčija tekom zadnjih let podarila svojemu predsedniku. Kakor se vidi iz tega, niso bile ravno pretežke žrtve Kemala. Napad na brzovlak. Na brzovlak,
Slicen slučaj se je zgodil tudi kme- ki vozi . z ba do Budimpešte, tu Nikoli Rukavini, kateremu so!so na progibmed Carevdarom in neznani zlikovc. odpeljali par konj, L ^ >vršm neznanei Bapad s
vrednih 12.000 Din.	puškami. Oddalo se je več strelov,
V Celinju se bo te dni sestala oblastna skupščina, ki bo pred vsem razpravljala o tem kako porabiti 15 milijonov zlatih mark, ki jih je Črna gora dobila kot vojno odškodnino. Predlogov je več in se še ne ve, kako bi s tem denarjem čimbolj koristili revnemu črnogorskemu ljudstvu.
Sanatorij na Lovženu. Prihodnji mesec bo dovršen sanatorij za tuberkulozne na Lovčenu. Sanatorij bo 1500 metrov nad morsko gladino pri tako imenovanem Ivanovem Koritu. V sanatoriju bo pet-deiet postelj.
ki so prestrelili poštni voz,
Otok se je pojavil. Na Tonga otokih se je pojavil iz morja zopet otok Falcon ter kaže vulkanske izbruhe, ki bljujejo vsakih dvajset minut po eno minuto lavo. Otok Falcon se je prvikrat pojavil leta 1885. Po vulkanski delavnosti je zopet izginil ter se par let pozneje zopet pojavil, da zopet izgine pod površino morja.
Jetniki štrajkajo. V jetnišnici mesta Lodz na Poljskem je pričelo te dni štrajkati tristo jetnikov in sicer z gladom. Prenehali so uživati vsako hrano.
j Umor na smrtni postelji. V bolnici v Nizzi na Francoskem je ležal na smrt bolan 27 letni inženjer. | Vedno je še upal, da bo okreval , in se takoj poročil s svojo zaročenko, ki ga je redno vsak dan obiskovala in tolažila. Nekega dne je zopet prišla v posete, a se je napram ženinu obnašala izredno hladno. Inženjer jo je takoj vprašal, kaj to pomeni. Dekle mu je odgovorilo, da je pravkar zvedelo od zdravnika, da ne bo ozdravel in da se radi tega tudi noče z njim poročiti. To je bolnika tako razjezilo, da je segel pod zglavje po revolver in nevesto na mestu ustrelil. Moža niso aretirali, ker je itak kmalu umrl.
Oproščen morilec. Pred poroto v Parizu se je te dni zagovarjal žid Schwarzbard, ki je ustrelil ukrajinskega Hetmana Petljuro. Za časa razpada cerske Rusije in boljševi-ške revolucije je zagospodoval v Ukrajini kozaški hetman Petljura. Ta je organiziral nebroj pogro-mov proti ukrajinskim Židom. Ko so boljševiki pregnali vse proti-revolucionarje, je Petljura pobegnil v Pariz. Porota je morilca oprostila.
Petrolejski potoki. V Mezopotamiji je posebna komisija s pomočjo vrtanja iskala petrolejske vrelce. Ko so na nekem mestu globoko v zemljo zavrtali, je začel petrolej v silnih množinah bruhati iz zemlje in je v celih potokih preplavil okolico. Strupeni plini, ki so uhajali iz zemlje, so usmrtili dva inženerja in nekega Arabca, ki je hitel na pomoč.
Dvestoletnica kave. V Braziliji, mestu San Paulu slave te dni dvestoletnico odkar so začeli saditi kavo. Brazilija se mora v resnici samo kavi zahvaliti za svoje blagostanje. Kava je bila vpeljana v južno-ame-riške države okrog 1. 1727 od Fran-ičška de Mello, portugalskega pomorskega oficirja.
Raziskavanja v Mongoliji. Zadnja leta se je mudila v Mongoliji več-članska ameriška znanstvena eks-pedicija, ki je raziskavala znamenitosti maloznanih in težko dostopnih pokrajin. V dolini neke reke so naleteli na ogromna okostja pra-živali in na še skoraj popolnoma ohranjena jajca. Učenjaki sodijo, da so jajca stara najmanj 10 milijonov let. Jajca so 25 cm dolga in 20 cm široka. Znanstveniki niso še edini v tem, od kakih živali izvirajo vse te zanimive najdbe.
Milijarde za izkopavanje starih Aten. Ameriški miljarder Rocke-feller je naklonil za izkopavanje starih slavnih Aten, glavnega mesta nekdanje grške države, 5 milijonov dolarjev. Sedanje Atene so zgrajene na starih Atenah, ki leže skoro nedotaknjene pokopane pod novim mestom.
Največja banka na svetu je gotovo Angleška državna banka, kjer se zbira ogromno bogastvo velike angleške države. Sedaj so pričeli gradit nove bančne prostore. Najznamenitejši del v poslopju bodo posebne blagajne, katere bodo varne pred ognjem in vsakim vlomom. Vrata teh blagajn tehtajo preko 20 tisoč kg in so iz posebnega jekla, ki je !ako trd, da ga nobeno sredstvo ne načne.
Veliko odkritje profesorja Ko-
zlova*.Že večkrat smo omenili raz-izkovanje • znamenitega ruskega učenjaka profesorja, ki vodi posebno komisijo po nedostopnih in zapuščenih krajih Mongolije. Pred nekaj dnevi je izvršil eno največjih svojih razkritij v teku 20 letnih raziskovanj. Odkril je grob kralja Džingiskhana, katerega rakev počiva na 78 zlatih kronah premaganih kraljev. Po sodbi prof. Kozlova je bogastvo v tej grobnici mnogo, mnogo večje, kakor pa znano bogastvo v Tuttenkamnovi grobnici.
Koliko narodov živi v Rusiji. — Akademija znanosti v Ljeningradu je izdala statistiko, po kateri šteje Rusija 165 različnih narodov. Od teh jih je le 14, ki štejejo nad milijon duš, šestdeset narodičev pa ima manj od 10.000 ljudi. Največ štejejo Velikorusi, Ukrajinci in Ma-lorusi: 99 milijonov. Med drugimi narodi je tudi neko pleme, ki nima niti 100 ljudi.
Nov izum. Španski jezuit Ameide je iznašel velepomemben stroj, ki bo nadomestil pri avtomobilih bencin in pri lokomotivah premog in paro. Je to električni akumulator, priprava, ki bo nasičena in napolnjena z električno silo, katera bo gnala različna prevozna sredstva in tudi stroje v tovarnah. Ker je nova iznajdba mnogo cenejša in priklad-nejša ter boljša, bo napravila v področju prometa celo revolucijo.
Število brezposelnih delavcev v Angliji znaša 1,173.000. Čeprav ie
to število velikansko, vendar se ie
znižalo za okroglo 2000 v enem , tednu. Za vse brezposelne deloma j skrbi država, deloma socijalne i ustanove. Milijone žrtvuje vlada iz državnega proračuna v te svrhe. Pri vsem tem težavnem stanju pa imajo lordi večino veleposestev v rokah in jih nečejo razdeliti med revne kmete, ampak jim večina veleposestev služi za lovišča in neobdelana. Veleposestniki so vsi i brez razlike in povsod enaki, naj j si bodo cerkveni ali posvetni in naj i si bo v Sloveniji ali na Angleškem, j Koliko je ena milijarda? V da-našniem času se zelo mnogo govori o milijardah, toda malokdo ve, koliko in kaj ta številka predstavlja. Nekoliko lažje si predstavljamo, ako povemo, da ena milijarda odgovarja 322.580 kilogramom zlata. Ako bi to zlato pretopili v žico, debelo tričetrtine milimetra, bi lahko z nio ovili zemljo na ekvatorju (v sredini). Za prevoz ene milijarde zlata bi v današnjih nrilikah na železnici potrebovali 64 vagonov, v vsakem po 5.000 kilogramov zlata. Ako bi pa to zlato prelili, bi iz njega lahko nanravili 22 človeških kipov v prirodni veličini.
Tržna poročila. Žito. Koruza stara 240 do 250, umetno sušena 245, nova 225 (v Bački 190), oves bosanski 250, moka 0 baška 465 do 470 Din za 100 kg. Ajda, n r o s o. Za proso se plačuje 2 do 2.20 Din, za ajdo 2.5 do 2.8. — Krompir. Beli gorenjski 100 kg 80 do 85 Din. Zelje. 100 Din za ,100 kg, kislo zelje 300 Din za 100 kilogramov. Seno, slama. Seno v balah prešano franko nakladalna postaja 60 do 65 Din za 100 kilogramov.

KMETIJSKA MATICA.
»Kmetijska Matica«. Nekatere knjige, ki izidejo letos v izdaji »Kmetijske Matice«, so že gotove, ostale bodo v najkrajšem času, na kar se začne z razpošiljanjem knjig' poverjenikom. Kljub temu še marsikateri poverjenik ni vrnil nabiralne pole. Ker je v interesu rednega poslovanja kakor tudi v interesu našega kmečkega ljudstva, ki bi bilo zelo oškodovano, če bi pri dobro volji — naročiti si te poučne in koristne gospodarske knjige — ne moglo jih več dobiti, ker bodo brez dvoma tudi one knjige, ki so bile tiskane preko števila naročnikov, kmalu pošle, zato tem potom še enkrat pozivamo vse gg. poverjenike, naj nabiranje inaročnikov
Kako se pozna starost govedi. — Valjenje. — Povprečna nosečnost domačih živali. — Kako dolgo naj držimo živali za rejo. Hektoliterska teža korenja, gomoljev, sočivja in sadja. — Koledar nosečnosti. — Živa teža in mlečnost nekaterih pasem goveda. — Lestvica za prevod višine konj (pesti in palcev) v cm. — Hektoliterska teža raznih semen. — Kaljivost semena zelenja-di. — Priprava sadnega vina. — Množina sladkorja in kisline v grozdnem in sadnem soku. — Razdalja sadnega drevja pri saditvi. — Kemična sestava raznih vrst mleka v odstotkih. — Raba umetnih gnojil na 1 oral. — Določi vreme za vse leto naprej! — Prva pomoč v nezgodah. — Prepovedani lovski
-T= iteSSHB MS
pole vrnejo, ali pa vsaj sporočijo, koliko izvodov »Kmetijske Matice« naj jim letos pošljemo. — V onih krajih, kjer še nimamo svojih poverjenikov, naj prevzame za letos poverjeništvo kdo izmed zavednih, gospodarsko - naprednih kmetov in naj naroči vsaj za nekoliko sosedov te knjige. Prepričani smo, da kdorkoli bo samo enkrat naročil »Kmetijsko Matico«, bo ostal njen zvest
in mariborski oblasti (po okrajih) — Založba je dala letos vezati koledar v polno platno, kar pomeni, da je koledar zelo okusno in trpežno vezan, kar je za našega kmeta velike važnosti. Kljub temu. da stane taka vezava mnogo več kakor ona iz prejšnjih let, vendar je ostala cena neizpremenjena, kar dokazuje zopet najboljšo voljo Kmetijske tiskovne zadruge, pomagati
naročnik celo'svoje življenje. Po- kar najbolj našemu kmetu. Kmetje,
skusite, prepričajte se sami!
»Kmetijski koledar« za 1. 1928 (v žepni obliki). Uredil Miloš Šti-bler. IV. letnik. Izdala »Kmetijska tiskovna zadruga« v Ljubljani, Kolodvorska ul. 7. Cena v platno vezanemu izvodu Din 10., po pošti 1 dinar več. Razprodajalci imajo popust. Že 4. poklanja letos »Kmetijska tiskovna zadruga« našemu kmetskemu ljudstvu ta lični in vzorni žepni koledar. Upoštevajoč praktične potrebe našega poljedel ca in živinorejca, poskrbel je tudi letos urednik tega koledarja, da ne manjka v njem ničesar, kar potrebuje naš kmečki gospodar v svojem
segajte marljivo po tem našem najboljšem koledarju!
Iščem vajenca
za sedlarsko in autolakirarsko obrt. — Leopold šušteršič, Ljubljana, Dunajska cesta 41.
asaaKasagJBCfMiffftm- -mj^v-gasa
PO SVETU. Iz zgodovine.
Zgodovina je najboljša učiteljica tudi v politiki. Zato je prav, če včasih obrnemo svoj pogled v pretek
lost, da vidimo, kako je bilo vča-vsakdanjem življenju v koledarju, j sih in kakšne posledice so imeli Poleg tega vsebuje koledar tudi eni ali drugi zgodovinski dogodki
več poučne vsebine, pri čemur je treba predvsem omeniti članek g. Štiblerja: Kaj mora vsak razumen kmet vedeti o kmečkih posojilnicah. Vsebina je sledeča: Koledar za prestopno leto 1928. — Rodovnik naše vladarske rodbine. — Miloš Štibler: Kaj mora vsak razumen kmet vedeti o kmečkih posojilnicah. — Dr. Janko Rajar: Prva pomoč v hlevu Žzdr. Drolc: Porodna vročina. — Dr. Janko Rajar: O jamstvu pri živinski kupčiji. — Glavne (postavne) napake pri živini. —
Zgodovina evropskih držav v srednjem veku nas uči, da so takrat v vseh evropskih državah vladali kralji in cesarji neovirano. Ljudstvo ni imelo nobenih pravic, imelo je le dolžnosti. Parlamentov in poslancev ni bilo; o vseh stvareh je odločeval samo vladar, kakor je hotel. Če je vladar napovedal vojsko, so morali kmetje v vojsko. Če je naložil nove davke, so jih morali kmetje plačati. Pravic pa, kakor rečeno, niso imeli kmetje, delavci in meščani nobenih.
Pravice »o imeli samo plemeni-taši. Ti so bili ministri in generali. Velike pravice pa so uživali tudi visoki duhovniki vseh ver.
V srednjem veku so torej vlada-, li in gospodovali samo vladarji, ple-menitaši (generali itd.) in visoka duhovščina. Ti trije so lahko počeli z ljudmi, kar so hoteli. Tako nas uči nepristranska zgodovina.
Zgodovina nas pa tudi uči, da so postali pred 150 leti ljudje tega neomejenega gospodstva temeljito siti in so se uprli. Začeli so Francozi, ki so svojega kralja obglavi-li, plemenitaše pregnali, visoki duhovščini pa vzeli njene predpravi-ce. To se je zgodilo za časa velike francoske revolucije.
Francozom so sledili tudi drugi narodi in druge države v Evropi. Samo Francozom se imamo zahvaliti tudi mi, da imamo danes tudi mi vsaj nekaj pravic.
S pravicami pa je tako: Kdor jih zna ceniti, jih brani, da jih obdrži. Kdor pa svoje pravice ne zna ali noče braniti, ker je preboječ, ali pa sploh ne ve, da jo ima, temu jo vzamejo.
Koliko ljudi živi na zemlji?
S tem vprašanjem se je pečalo že mnogo učenjakov. Najnovejši račun pa je postavil profesor Knibbs, ki deluje kot statistik na zavodu za znanstvo in industrijo v mestu Melbourne v Avstraliji. On je najprej preiskaval, kako je naraščalo prebivalstvo v posameznih deželah. Našel je, da je živelo na Kitajskem 1. 1715 komaj 133 milijonov ljudi, 1. 1815. pa jih je bilo že 348 milijonov, 1. 1895 že 436 milijonov, danes pa jih je že blizu 450 milijonov. Te številke so pa samo približne, ker točne statistike prebivalstva na Kitajskem še nimamo. Potem je preračunal profesor Knibbs še statistiko prebivalstva za Avstralijo in za Združene države v Ameriki in za 20 držav v Evropi. Na podlagi svojih računov je našel, da se je prebivalstvo zemlje pomnožilo v letih 1908 do 1911 povprečno za nekaj čez 1 odstotek na leto. Ker živi danes na zemlji približno 1850 milijonov ljudi, bi jih moralo biti 1. 2004. že dvakrat toliko (3700 milijonov), do 1. 2085 pa štirikrat toliko (14.800 milijonov). Profesor Knibbs je mnenja, da toliko ljudi zemlja ne bo mogla prerediti, ampak samo kakih 7500 milijonov, a še to le v
slučaju, če bi se obdelovanje zemlje silno dvignilo.
Če bi bili računi profesorja točni, bi bili izgledi za človeštvo silno neprijetni. Dosedanji razvoj človeštva pa nam dokazuje, da se nam prenapolnjenosti zemlje še dolgo ni treba bati. Človeška znanost namreč še hitrejše napreduje kakor pa raste število ljudi. Znanost pa je že do danes našla več kot dovolj sredstev, da se poljski pridelki silno dvigajo. Nobenega dvoma ni, da jih bo našla še več. Tako vemo, da na Kitajskem žito presajajo (kakor pri nas »flance«) in dosežejo na ta način ogromno večje pridelke kakor pa mi. S pomočjo znanosti nažanjejo Prusi na peščenih tleh svoje domovine po 24 centov žita na hektar, pri nas v rodovitnem Banatu pa komaj 8! Že iz teh številk vidimo, da hrane na zemlji še ne bo tako kmalu zmanjkalo, niti za ljudi in tudi ne za živali. Hudo bo samo tam (in je že danes hudo), kjer se ljudje nočejo nič učiti, ampak delajo v svoji lenobi tako, kakor so delali pred 300 leti. Če bi Slovenci pridelovali žito tako, kakor ga pridelujejo Kitajci, torej s presajanjem, ne bi bilo nobenemu našemu kmetu treba romati v Ameriko. 0 tem pa drugič kaj več.
Ferdo Seidl, Moderna izobrazba. Slika o potih in ciljih napredka. — Tiskovna zadruga v Ljubljani 1927. Zbirke Pota in cilji XIX.' zvezek. Strani 80. Broširano Din 16.—, mehko vezano pa Din 20.—. — Že dolgo smo pogrešali v slovenščini knjigo, ki bi kratko, pregledno in jasno razložila, na čem sloni moderni svetovni nazor in kakšna bodi naša izobrazba, če hočemo veljati za napredne ljudi. V naših razmerah, ki so polne konfliktov med nazadnjaškim in naprednim svetovnim nazorom, je tak spis še posebno nujen in važen. »Tiskovna zadruga v Ljubljani< je pravkar izdala kot 19. zvezek svoje zbirke »Pota in cilji« razpravo Ferdo Seidla »Moderna izobrazba«. Poljudno in lepo sestavljena razprava ustreza v polni meri uvodoma omenjeni potrebi. Naš odlični prirodopisec, ki je že ponovno pokazal, kako mojstrski ume popularizirati prirodne vede in zagovarjati na njih sloneči svetovni nazor, je dal z »Moderno izobrazbo slovenskemu izobražencu pravi vademecum. To kar najdeš drugod v debelih knjigah, je podano v Seidlovem opisu na 72 straneh, vendar pa je v njem vse, kar bi moral vedeti sleherni naprednjak, hkrati pa tudi vzpodbuja k proučevanju večjih spisov. Spis Ferdo Seidla »Moderna izobrazba« bo s pridom čitala tudi naša mladina. Dobro bo rabil vsakemu naprednemu javnemu delavcu, zlasti učiteljem in drugim izobražencem, ki imajo konflikte z nazad-njaštvom na kmetih. Kakor vsi zvezki »Potov in ciljev« je tudi ta opremljen lično in okusno. Cena je pa jaio nizka.
I
Prešernova ulica 4 [
I _ ■_____ __ _____________________^	In ___________________
trg. —»u. - Nakup vsakovrstnih predvojni* papirjev, prodaja valetlSTdevte po najugodnejših tetaJUi.


IVAN JAX IN SIN
IJUPDANA, OOSPOSVETSKA2
Šivalni stroji
Izboma konstrukcija In elegantna izvršite? Ii lastne toTarne. IS-letne oaranclja Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
Pisalni stroji „ADLER"
Kolesa Ii prvih tovarn: .DOBKOPP" KAVSEH-, _ SrTRIA° .WAF. FESIBA f", (Orožno kolo). — PlelUnt sirojl vedno v zalogi. Posamezni deli koles In ilvalnlh strojev. - Daje se tudi na obroke! Cenike franko ln zastonj 1
Najboljši in najlepši nakup blag-a, jesenskega ln zimskega za ženske, moško obleke in drugih potrebščin.
Kupite
lo v znani trgovini
PREKLIC.
Andrej Debelak, (r-govee, Sv. Mohor, se prekliče; torej vsak. kateri mu zaupa, stori na lastni račun. — Marija Debelak, Sv. Mohor, p. Rog. Slatina.
POZOR
vozniki iz Selške in Poljanske doline 3
I Prodam močan, dvo-vprežen voz, pripraven za prevažanje hlodov, z lestvami, dolg 5 m, v dobrem stanju. — Ogleda se v žabniei štev. 18.
Poravnajte naročnino!
JšT- DENAR
si prihranite, ako kupite dobro blago za obleke in perilo; to pa le zato, ker
najdete
v občno znani, nad 60 let obstoječi trgovini
o is-ntlfifiiJC
»Pri škofu«, Ljubljana
zelo veliko strokovno odbrano zalogo prvovrstnega kamgarna za JGif^ moške obleko, fino svileno, volneno in perilno blago za	žen-
ska obleke, -TRjr kakor tudi vse druge vrste blaga. — Postrežba zanesljivo poštena. — Naročila po pošti se tako) Izvršijo.
Na prodaj imam
več tisoč izbranih in plemenitih vrst
SADNIH DREVESC t*
za jesensko in spomladansko sajenje. — JABLANE: Damasonov Kosmač, Jakob Lebel, Bobovec, Bleinhajmska Reneta, Šampanjska Reneta, Pisani Kardinal, Bojkovo jabolko.	HRUŠKE: Koroška moštnica,
Tepka, Rumenke, Hardisovka in več namiznih domačih vrst. Cena jablanam je 10 Din za komad; cena hruškam je 12 Din za komad. Anton Šifrer, posestnik, Žabnica št. 13, pošta Škofja Loka.
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D.
LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših conah la samo na debelo r Premog, domači la inozemski n domačo kurjavo In industrijske svrhe. KovaSkl premog vseh vr*t Koks, llvarnlikl, plavžarskl In plinski, BriketL.
Prometni zavod za premog d. d. v Uubljaal Miklošičeva cesta 13/L
------------------------- I ■!■! - M—I— L
• inaJJjoljtl ln
~ ŠIVALNI STROJI .o:
»GR1TZNER« In mAO£ER"
■a dom. ofcrt In lndusb^,
t raznih opremah. - Istoinm 8vic«r«v.i
pletilni stroji „DKBIEI>". Pisalni »troji „URAMIA". Ugodni plačilni pogoji. Večletna garancije. Tovarniika zaloga:
Izšla Je
Biasnikova
za prestopno leto 1928,
ki i m« 366 dni.
>VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
Letošnja obširna izdaja s« odlikuj«
po bogati vsebini in slikah. »VELIKA PRATIKA« je najbolj« ia
najcenejši družinski koledar.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
i. glasnika
tiskarna in litograflčni uvod
Ljubljana, Breg 12
I0SIP PETELINI LiUBLJAN
fetišu PraSentovega spomtniha ob vedL
Violine od ti Din, harmonika od 85 Din, gramofone od 345 Din, citre od 1S2 Din, man-rfoffne mrl 13® Din, tamburic«, pihala itd. po izredno nizkih cenah direktno iz tovarniškega skladišča.
3 dnf na ogled.
Vsak Instrument lahko vrneta, t« ne ugaja. Zahtevajte takoj J*- VELIK CENIK ZASTONJ* od skladišča
MEINEL IN HEROLD
tovarna glasbil, gramofonov in harmonik
Maribor št. 108.
Cvn:: L cvnlim 1 Kadar kupujete v mestu svoje potrebščine, pod-OVIJ JI ti dVUJllLL • plrafte v prvi vrsti trgovce, ki v naSem listu nu-rTTira^l^^^^^^^^^a^BBBMBBMMai__dfjo svoje blago.
»ssttsmBa
Ustanovljena leta 1889.
(Gradska Stedionka)
Ustanovljena leta 1889.
Telefon it. 2018.
itanje vloženega denarja nad 250 milijonov Din .
LJUBLJANA, Prešernova ulica
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jaatstvo sa vso vloge In obresti, tudi tekoiega rsltsna, je vetje kot kjerkoli drugod, ker Jamfi zanje poleg lastnega hronUnUnega premoŽenje Bo mesto Ljubljena s vsem premefemjesn in davimo moljo. Vprav radi tega nalagajo pri njej
sodllla denar nadoietnih, Supnljski urad! tsrkven! in občine obiinski denar.
teši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke mirni * nsši hrai^lSEilci, ker je denar tu popolnoma varen.
Stanje vloženega denarja nad 1000 c milijonov kron