Tečaj III.
V GORICI, v petek 23. oktobra 1874.
List 43.
m v Gorici Joto 3 gold., za ./ sold., za četrt leta ude nar. - polit, društva je cena določena, kakor za .jaročnike. Posamezni listi sc prodajo po 6 sold. v tiskarni.
GLAS
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravniitvu v nunskih ulicah v tiskamo Karol Maf-ling-ovo. Vse posiljatve naj se frankujejo. Rokopisi s«* ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat, 15 soldov.
Kakšni možje imajo se voliti v starešinstvo.
II.
Ker je volitev občinskih zastopnikov vele važna stvar za vse Občinarje brez razločka, kakor smo zadnjikrat pod tein naslovom povedali in kar vsak pripoznati mora, je neobhodno potrebno, da volile! dobro pazijo na može, koje mislijo v starešinstvo spraviti, ali imajo za tak posel tudi potrebnih lastnost.
Starešinstvo mora pred vsem pravično biti proti vsem Občinarjem, naj si bodo bogati ali ubogi. Vsak občinar nosi svojemu premoženju primerna občinska bremena ; naravno je, da uživa tudi pravice onim bremenom primerne. Vsled tega mora biti občinski zastopnik mož pravičen in vesten, ki ne gleda pri občinskih zadevah na prijatelja in znanca, ampak le na to, kaj tirja pravica. Sebičnežev tedaj, mož, ki nimajo vesti, kakor rečemo, nikar ne voliti v občinski zastop ; drugače boste se pritoževali zarad krivic in pristranost, koje boste prestajali, pa brez vspeha; vaših pritožeb ne bo noben poslušal. — Pravičnih mož, vestnih zastopnikov pa ne najdete v osebah, ki niso pravi kristjani. Kdor ni pravičen in vesten Bogu, ni tudi ljudem. Tukaj velja : Dajte Bogu, kar je Božjega, in cesarju, kar je cesarjevega. Kdor spol-nuje prvo, pri njem je upati, da bo spol-noval tudi drugo. — Hočete tedaj imeti v starešinstvu mož pravičnih, volitesi pravih kristjanov, kristjanov ne le po besedi, temveč po dejanji.
Starešinstvo mora drugič pri tem ostati, kar je enkrat za pravo spoznalo,
LISTEK.
T n E N T A.
(Dalje.)
Ločiva se od Soče, Trenta je skoraj tri are oddaljena, sama nama ne pride naproti. Še vedno je bistra Soča kažipot po stisnjeni grapi naprej; pod nogami hrešči brušen kremen skozi in skozi; kedar jezno stopiš, švigne iskra spod kovane kopice. Stranski steni pa nesti več tako žalostno suhi, pusti; se ve da se le smere-kova pritlikovina po njima obeša; pa redki lasje so vendarle boljši, kot čisto plešasta čepinja. Za dobro uro hoda dospeva do borne, pripotne kajte, ki ima na eni svojih trebušnatih sten hi-navskotolažilno, kositarsko* tablo obešeno, na ’tejej se v velikih črkah črni: „Županija Tren-ta,W Marsikter popotnik se je pri tej zapeljivi plošči oddahnil in hvaležno zdilmil: čast bodi "°o'u, smo vendar enkrat v Trenti; pa stavim, da je kmalo potem nejevoljno rentačil po poti,
kar je sklenilo. Sklepati v starešinstvu pa ne izvrševati, je naj huja demoralisacija. — V ta namen je potrebno mož značajnih in stalnih, kojih ne omaja vsak pihljej ali veterc, ki ne dajo z lepa se spraviti v kozji rog. Za starešine tedej niso sposobni možje, ki so po svojem stališči preveč odvisni od drugih, posebno oni ne, ki so preveč zadolženi, ki vsled tega nar prvo za to skrbijo, da se svojim upnikom ne zamerijo. Mož, ki je zadolžen, ima sto in sto ozirov ; ako sedi v starešinstvu, bo overal vsaki sklep, ki bi znal svojim upnikom protiviti, in če tak sklep nič manj obvelja, bo zatisnil obe očesi, kedar ga prelomi njegov upnik. — V starešinstvo vsled tega ne volite mož preveč odvisnih, ker taki so redko stalni in značajni.
Dopisi.
Iz ((OriŠke okolice. »... Nova cerkev, danes posvečena, bodi hramba in zavetje veri, novoustanovljena šola pa zavetje znanju* — ali z drugimi besedami „veri in omiki* bodi posvečen ta kraj ! Tako se je glasil stavek v napitnici, ki jo je našemu prečast. višeinu pastirju, prevzv. knezo-nadškofu na čast in zdravje govoril prevzv. preblagor. g. grof Karol Coronili! (nekdanji dež. predsednik Salzburški in pozneje župan goriški, grajščak Kronberški) dne 18. oktobra t. 1. v K r o n b e r g u.*) Ta dan se je ondašnja nova cerkev posvečevala. — Med Solkanom
*) Ljudje izgovarjajo „Kromperk“ ali „Klomperk“; ime je dala kraju nemška grajščina „Kronberg“. To je rodovinski pridevek enega rodu grofov Coronini-ev.
Pl S.
ker sc mu še precej dolgo zaželjena Trenta od-nikoder ni hotela pokazati. Potrpljenja treba, saj je Vsemogočni zdolbel tako dolgo korito. Polagoma začenja se stisnjena dolina odperati, vedno višji kope vzdigujejo se pred očmi tam v daljavi ; slednjič se zabelijo z malo vzvišane rav-ninicc hiše, ki sostavljajo spodnjo Trento ali Log. Log je od treh strani z velikanskimi pečinami ograjen; oče Triglav ponosno gospodari nad vsemi temi fantastično všpičenimi, razklanimi, zobčastimi, kopastimi golovci; vso svojo go-rostasno rast od podnožja pa do meglenastili dveh glava predstavlja primorskej strani ; z vsemi tremi glavami pa le Kranjce pozdravlja, morda iz hvaležnosti, ker ga pogostejše opevajo. V spodnji Trenti je sovodenj dveh Sočinih izvirov. Bistra Zadnjica se še za čuda mirno privleče
v
izpod Triglava, bobneča Suita pa grozovito pridivja v penečih slapih izpod Travnika po postranskem, severnem žrelu ; pod Logom nastopita divjačka nerazločljivo zvezo, odvržeta malo-znani planinski imeni in pod znano tirino „Sočtr
v
in Šempasom, o podnožji gora, ktero obdajajo Goriško dolino od severoizlioda nekaj na ravnem, nekaj po predgričih je polno raztresenih hiš in vasic (z raznimi imeni), ki so bile od nekdaj staroslavni Solkanski fari pridružene. Poddruž-nih cerkvic je bilo v teh krajih troje : sv. Katarine (sred gore sv. Gabriela), prsv. Trojice spo-
v
dej na planem in tam proti Šempasu sv. Magdalene v Loki. Poslednja vas je blizo U/g uro hoda od Solkaua. K maši so se ljudje Še kamor bodi zaletali, ali h krščanskemu in šolskemu poduku v Solkan hoditi, bilo jim je predaleč. To nepriličuost je duhovska oblast bila že davno spoznala in ljudje sami so tudi že 1. 1856. prosili, naj bi se jim napravila posebna duhovnija; vložili ste to prvo prošnjo vasi Loka in Kron-berg. Resno obravnovati se je začela ta zadeva po smrti Solkanskega fajmoštra g. FiL Peric-a 1. 18G4. Dne 25. maja 1867 je Solkansko občinsko starešinstvo *) eÉ)glasno sklenilo, da se ima napraviti v Kronberku samostalna duhovnija in torej tudi nova cerkev zidati in farovž. Ali — kako dolga in težavna je pot od tacega sklepa do njega izvršitve, tega bi nikdo ne verjel, kdor ni imel s tacimi rečmi opraviti. Nar pred je nastal hud prepir med Ločani in Kronberci zarad mesta, na kterem bi se imela cerkev zidati pa tudi še družili nepotljejev in ovir se ni manjkalo. Resna volja in prepričalna beseda od onih oblasti, ktere so obravnavo gonile, je zadržke premagala za toliko, da se je 24. junija 1869. na naj pristojnišem mestu, pray na sredi vseh vasic, ki so se imele v novo duhovnijo vdružiti, s primerno svečanostjo temeljni kamen položil. Ali zdaj še le so se začeli hudi dnevi za glavnega izvrševalca škofijstvenik določeb, raons.
v	•
St. Bens a-o tačas ordinariatnega kancelarja in
*) Omenjene vasi spadajo— tudi zdaj se— k županiji Solkanski.	PIS.
valove v morje drvita. (Pod spodnjo Trento začenjajo se združeni studenci in studenčki imenovati Soča; zato se mi je kaj čudno zdelo, da je nek potopisec v 39. listu Danice slišal pod Bovškim mostom Sočo bobneti: blèzo je le Koritnico slišal divjati, ki priteče izpod Bovškega mosta in se nad Cez-Sočo v Sočo izlija).
Spodnja Trenta šteje ob obeh bregovih Zadnjice kakih deset hiš, ki so si edine v teh pokrajinah toliko bližnje, da bi se smele mala vasica imenovati. Tu je še nekoliko precej gladkih travnikov; čvrsta zelenina se prijetno odlikuje od sivih pečin; smejajo se trate kakor srečne oaze izmed bornjih njivic, ki so, kakor krpe po beraškej halji, tje in sem po ravnini in kotlini naštepane in neredno posute z mogočnimi skalami, kakor, da bi se bili tu velikani nekdaj za kratek čas kepali. Celo nekoliko skrčenih jablan, češpelj cvili in orehovih dreves zdihuje tu v pregnanstvu ; s Hcinetovo samotno smreko tožijo svojo britko usodo srečnejšim, ko-šatejšim bratom in sestram doli po deželi, ka*
.J,.:	•	,
Jffii.	-ì;. V-	'	-
fe#*	’’
/5
HX
-
foW*
te...
i
|fe
r
fe'


za fajmoštra Solkanskega, preč. g. Ju*. Podreka-o, ki sta zidanje vodila. Zdaj je manjkalo denarja, zdaj delalcev, tu je hudobija nagajala, tam spet neumnost ali nemarnost. Vkljub vsemu je bila cerkev po načrtu g. nadinženiija K. Baubella-e v dveh letih dozidana ter se je 5. novembra 1871 za silo blagoslovila. Dne 15. tistega meseca je prišel prvi vikar č. g. Jožef Bajec, kteri je začasno stanoval v grof Coronini-evem gradujml ure gori od nove cerkve. Novi mladi vikar je bil odsihmal duša novi ustanovitvi v vsakem oziru ; je pa tudi mož za to, da mu jih ni para. On je imel zidanje cerkve in zvonika dovršiti, on za farovž in za šolo v njem, on za tisuč reči v prazni cerkvi in zunaj nje slabeti ; on si je moral svojo duhovno občino še le ustvariti in uravnati. In kaj premore razumnega, gorečega, priljudnega duhovnika beseda in dejanje — je vsak lahko videl in z roko potipal 18. okt. t. 1. Krasni novi farovž sicer že leto in dan stoji; vrt in vinograd krog njega in cerkve kinčata ju nekaj že od predlanskega in lanskega leta, nekaj od letošnjega poletja sem. Ker je g. vikar v sadjereji, vinstvu in sploh v kmetijskih rečeh izuijeu, je vse, kar on počne, faranom v zgled in poduk. Pa ne le zunaj cerkve je g. vikarjevo delovanje zgledno, temuč in posebno v cerkvi. Ne le, da je cerkev že skoraj a vsem potrebnim preskrbljena, da ima klopi, krasen križev pot, lepo nebo, velik lestenec, lično prižnico i dr., ampak Ikrščauska občina je že tako uravnana in podučena, kakor da bi se bila duhovnija že pred sto leti ustanovila. G. vikar je svoji občini učitelj petja in z gospodično sestro pevovodja.*) Za to pa je petje ubrano, da bi ga človek neprenehoma poslušal. Nadejamo se, da ga kak mojsterskaza-organist tako precej ne pokvari?! Ubrano pa je ravno tako umetno petje
v
na note, kakor občno ljudsko po cerkvi. — Ze poprej v gradu in zdaj v novem farovžu g. vikar pridno tudi šolo ima ; mladina je že vsa prerojena. In tako je imel g. grof C. prav, da bode Kronberška cerkev in šola zavetje veri in omiki. Res, kdor je poprej sicer natumo romantični, pa duševno pusti kraj poznal, in ga zdaj vidi,
*) G. vikar jo iz pevske rodovine.
PIS.

kor se polomljen duh tužno ozčra po bratih, kterim plodnejši tla, milejši obnebje duha redijc in vedrijo. Spodnja Trenta je sedež tukajšnjega pastirskega plemstva in relativne bogatije ; tu sc hlevi, v kterih po 30 ovac bleketa in po 40 koza mekeče. Dva exžupana tu počivata od tru-dkpolnega, večletnega vladanja precej opposicio-nelnili Trentarjev; trije podžupani v djanski službi pa še sedaj krepko zastopajo spoduje To-ryste proti gorenjim Wighom.
Spodnji imajo med seboj tudi gozdnega čuvaja, ki jim skrivnosti Bovških mandatov it razsodeb razvozluje, pisma piše ali prebéra; pri >seh teh postrežbah ima vendarle bore čuva dosti nevgodni položaj, ker mu lahkomišljenc poškodovanje gozdov marsikako sitnost in kolli-zijo napravlja. Omenim še »hotel garniw pri Ja-gerju, obiskovala ga pa ne bodeva, ker ne vem je-li ravno sedaj njegov hram tako srečen, da bi gostovala v njem kaka „lčmpau vina, žganj( pa preveč smodi kultivirane čeva; druge pijače pa Jagerwirth ne toči za prodaj, ker nezbirčnin Trentarjem v vseli telesnih nadlogah popolnen zadostuje kapljica žganega.
(Dalje prih.)
mora nehoté vsklikuiti : Hvala jim, ki so to duševno ognjišče In središče uapravili.
(Konec prih.)
Iz Prvačine 22. oktobra. — (B i r m a.) Danas na sedmo leto so imeli Prvačanje sopet veselje, videti iu sprejeti svojega vikšega pastirja, prevzvišenega knezo-nadžkofa. — Da ! Prvačanje znajo ceniti svojega vikšega pastirja in znajo gu tudi dostojno iu srčno sprejeti. Pokazali so
0	tej priložnosti sopet svojo umetno znajdljivost in svojo prisrčuo udanost. — Tri slavoloke so napravili. Prvega na mostiča pri opekarnici (po domače: pri fornaži), kjer začnejo prve Prvaške hiše od Gorice gor. Drugega na podnožji drevoreda, ki pelje od skladovne ceste gor v vas in v farno cerkev. Tretjega na stopnicah pred cerkvijo. — Nj. prevzvišenost so došli ob 8. uri iz Gorice. Njih prehod je oznanjevalo daleč okrog veselo pritokauje zvonov iu glasno pokanje mož-narjev, ki je trajalo ves čas Njih navzočnosti. Pri prvem slavoloku so Jih čakali farmani bližnjih hiš. Pri drugem slavoloku Jih je pozdravil Št. Peterski dekan v imenu zbrane duhovščine, občinskega zastopa in zbrane množice. Tu je stala šolska mladina in birmanci s cvetlicami in venci pod vodstvom starega pa vrlega učitelja Ant. Zorn-a, da je prejela prvi blagoslov od Nj. prevzvišenosti. — Sveto opravilo je pričelo ob 0. uri in je trajalo do poldne. Primeren govor je imel Št. Peterski dekan. Njegova mila beseda gre do srca. Pri Nj. prevzvišenosti ne pozna se starost. Birmaje šli so trikrat gor in dol po cerkvi, brez da bi se bili kaj odpočili,— Farna cerkev sv. Audreja je čedna ter razveseli oko in srce vsakega kristjana. Njo kinča o velikih slovesnostih troje bander; dve med njimi sežeti skoraj do stropa. — Obnašanje farmanov in otrok v cerkvi je izgledno. Tudi zunaj cerkve in po dokončanem svetem opravilu bilo je njih obnašanje dostojno brez naj manjšega šun-dra. Prvačanje so taktni, ki dobro razumejo, kaj je takemu dnevu pristojno in kaj ne; niso sploh bogati pa blagega srca; beseda in želja domačih duh. pastirjev pa tudi obč. mož, je za njih povelje. — Obed je bil v novem farovži, gotovo naj lepšem v celi ipavski dolini pri faj-moštru A. M. Proti koncu obeda se je Prvaška godbena banda Nj. prevzv. poklonila: bilo jih je 14, v sredi so imeli slov. zastavo. Svirali so ces. pesem in par dingih slovenskih. Fantič z malim tamburjem je pravi original, vreden da se ga naslika. — Po petih popoldne so se odpeljali Nj. prevzvišenost spremljevani od sopet obilno zbrane množice.
Od gorenjo Soče, 16. oktobra. Od kar se je med nami zarodila mladoslovenska svojat,
1	je ta v družbi vsih brezvernih duš tudi Slovence zamotala v ^kulturni boj“ zoper Cerkev; utihujejo bolj i bolj trezni glasi za naše narodne pravice, kakor, da bi nam mladoslovenska zveza s skazaliberalci bila dala popolno enakopravnost i vse narodne pravice v javnem živenji ; pa podpri si s shladno roko svoje čelo i sprevidel boš, da gremo rakovo pot. Kam je prešla vsa narodna naudušenost i gorečnost brez katere je vsak boj uže naprej na pol izgubljen ? Ni dolgo, ko sem Glasovim čitateljem poročal, da se je jel narodni jezik pri nas v novič odrivati iz cesarskih uradov, posebno iz c. k. okrajnega šolskega sveta, pa upal sem, da možje, ki sede v tem svetu iso nekdaj kot domoljubi sloveli, ne bodo molčali, a motil sem se. No! od kod ta mlačnost, ta zanikemost? Ali ni vse to peka libe-
ralne zveze z mladoslovenci? Možje imajo pač marsikftke skrbi, ali zarad narodnosti je vidi ti, da mislijo prav kakor dr. Razlag : „vsak naj sam za-se skrbi, da svoje narodnosti ne izgubi, ali da si jo ohrani/ — Opravljanje, pepir, boj zoper Cerkev i duhovstvo, to živi našo skazali-beralno svojat, to jo naudušuje, to jej je „delo za narod/ I vendar, ali ni ravno duhovstvo naj zvestejše branilo i brani naj svetejše narodne svetinje : narodnost, jezik, vero ? Pa naj gre liberalizem svojo pot! Duhovstvo pa, kolikor več ima zopernikov, toliko več naj djansko ska-zuje svoje čisto domoljubje; poseblio začne naj brezizjemno slovenski uradovati. V tem oziru je Goriško duhovstvo v zadnjih letih storilo velik korak naprej, a mnogo je še želeti. Tudi cerkvene račune izdelujejo nekteri slovenski, a lih pri teh se vidijo glede obrazcev ali formularov sitne neušečnosti. Vem, da so društvena tiskarna sv. Mohora i dr. narodne tiskarne naznanile, da imajo vse potrebne tiskovine tudi v slovenskem jeziku v zalogi, a ni mi znano koliko cerkvenih oskrbništev se je liže posluževalo slovenskih obrazcev. Koga pa bi ne bodlo v oči videti slovensko izdelavo v nemškem formularu? Nekteri pa svoje nemške račune izgovarjajo ravno s tim, da nimajo slovenskih obrazcev. Ker se ravno bliža čas računov, se mi zdi prav da „Glasw dotične gospode i urade zmisli na omenjeno pomanjkljivost, ob ednem pa opomnim našo tiskarno v Gorici, da je tudi ona obljubila priskrbeti omenjenih tiskovin, a ni se še bralo v Glasu, je li dano obljubo uže dopolnila ali še ne?*)
Od gorenje Soče, 19. oktobra. Cestiti
gospod vrednik! Vi želite dopis o visokej komisiji ces. namestnika i spremljevalcev, ki so predzadnji teden ogledovali noye tominske ceste i kobariško blato. V take sitnosti i prepire bo ne utikam rad — od tod moje molčanje.
Sprejeli so visoke gospode Tominci i Ko-baridci prav slovesno, peljali so se jim naprot i streljali so jim. Pa to so o tacili priložnostih navadne reči, posebno tukaj pri nas.
Nove ceste za Tominom so gospodom se ve da dopadle ; no ! bile so pa tudi potrebne (a mnogo jih še manjka). Iz neukretnih kolovoznic i klancev so postale gladke ceste, a še se spod-tika marsikdo.
Poredni jeziki pravijo, da sti šolska T cestna blagaj uica kot skupni stroj gladile te ceste ; boje zato, ker ceste i šole, obojno je pripomoček i sredstvo do omike. Pa dosti tega, da može cestarje i šolnike ne spravim v lase.
Nove ceste so bile ušeč g. baronu, posebno se jih veselé naši občinatji ; mene pa, povem vam č. gospod iirednik ! kar jeza grabi. Prejšne-mu g. glavarju gre res zaslužena hvala, kakor se mu je izrekla uže večkrat, ali ubogega kmeta moram milovati. Potika se po svetu, da si kaj zasluži, da more državi davke plačati; no! potem naj pa zopet sam skrbi za vse domače potrebe, za občinske, šolske, cestne .... „Bes te plentaj ! ali nam ni naš državni poslanec pridobil zdatne državne podpore za ceste? Ravno tu je madež, in sicer dvojni: za nas i za vlado. Za vlado : ali nima ona dolžnost za ljudski blagor skrbeti? pomoči posebno tam, kjer si ljudstvo samo ne more? Koliko pa je uže storila za nas zanemarjene hribovce od Tomina do Predila? koliko težko obdačenih občin je še brez vsake vozne ceste! Kaj malega nam vrže za
*) Mailing-oVa tiskarna ima 'vsakovrstne registre in formulare za urade na prodaj. Ured.
plačilo, ako za svojega zastopnika volimo njenega uradnika. Za nas: ker naše ljudstvo nima poguma postaviti se na svoje noge, ker se je za majhne obljube i drobtinice dalo premotiti i porabiti za vladuo orodje zoper svoj narod, v svojo škodo. Pokojni dr. Toman ni bil vladni uradnik niti privrženec, pa imel je pogum i je vedel vlado i državni zbor prepričati, da je dolžnost vlade, da iz državnih pomočkov skrbi za ceste, kjer je to ljudstvu pretežko : no, opustila se je cesta čez jezerski Vrh (prehod iz Kranjskega na Koroško) ter uže lani je drdral poštni voz ob Kokri po ravnej cesti, izdelanej na državne stroške. Nam pa za vladnega poslanca vrže le nekaj podpore. Ko bi ustal kak Prešern med nami, gotovo bi pel :	„Vera v se nam je
vzeta “.
Drugi dan so gospodje šli ogledovat kobariško blato. Župani okolice, ki so nasprotni sedanjemu načrtu izsuševanja, so se zbrali v Kobaridu, ter so g. namestniku izročili svoje pritožbe. O. baron je bil ž njimi kratkih besedi, več sta ž njimi govorila gg. svetovalec W. i glavar Š. Gospodje so obhodili vse močvirje, potem določili, da se ima delo začeti precej meseca novembra, glede pritožbe pa dotične može potolažili z obljubo, da se bo gledalo tudi na njih želje ; popoldne so počivali pri županu.
Obžalovati je, da se možje n»so vsi zedinili ter delo prevzeli v svoje roke, kajti zdaj bo delo morala voditi vlada a inženir, ki bo delo nadzoroval, ne bo zastonj kobacal dve ali še več let po znanem blatu. Tako si ljudje sami kradejo denar iz žepa.
Razpor, slišim, * da izvira posebno iz dveh uzrokov. Nekterim domačim je načrt dela preveč radikalen (tudi inženirji niso edini) ter predrag, posebno so nasprotni novej strugi, ker bo prerezala i razkosala več travnikov. Drugi t. j. Trnovčani, Dreženčani i Kotarji pa pravijo, da so za lase pritirani v to družbo, ter se branijo stroškov.
Poročilo k dotičnej deželnej postavi o izsuševanji pa trdi, da zarad ceste ob močvirji, kjer je bila deloma večkrat pod vodo, i jo one občine potrebujejo. A to uprašanje nočem razpravljati, dotične občine bodo uže našle, pot, da se porazume.
V Ljubljani, 16. oktobra. — (Nova realka.) — Naša hranilnica je v spomin 50let-nega obstanka svojega sklenila postaviti monumentalen spominek, kar je bilo dovršeno v sredo 14. t. m. Velikanska palača — novo realkino poslopje — išče ne samo v Ljubljani, temveč daleč okrog sebi enake. V vsakem oziru sme se imenovati tempelj posvečen vednostim. Da se je svečanost še povzdignila, povabili so tudi ministra za nauk in bogočastje Stremayr-a, ki je dospel v torek zvečer v belo Ljubljano. Na kolodvoru so ga sprejeli uradniki, med njimi vit. "Widmann, dr. Kaltenegger, župan Lašan, več občinstva iz nenarodne stranke in nekaj učencev. Hitro po prihodu obiskal je minister knezoškofa, bil je tisti večer v gledišči in pri deželnem glavarju.
Svečanost se je začela 14. brez službe božje. Ko so se zbrali povabljeni v predvoru in ko je minister došel, pozdravil ga je g. Sevnig, predsednik hranilnice, direktor Janežič pa je prebral darilno pismo, ktero se je potem v kamen Uložilo, enako tudi po en iztis v Ljubljani izhajajočih časopisov in zdaj v Avstriji veljavnega denarja. Med tem je pevski zbor pel veličastno
„das ist der Tag des Herrn“. Ogledali so potem vse prostore, in došli v velikansko dvorano, začeli so se oficijelni pozdravi, govori in kar sem spada. Tu moram omeniti, da se je govorilo tako, kakor bi bili kje tam v rajhu, ne pa v sredi Ljubljane, v sredi Slovenije. Deutsche Schule — freie Forschung — Hodi 1 Taki in enaki glasi so se čuli ; ustavoverci že znajo delati za nemštvo, tildi če je na kvar deželi. Minister jim je pa vendar nekaj štreno zmešal, namesto, da bi šel v kazino h kosilu, podal se je na železnico in z brzovlakom odpeljal se na Dunaj. K banketu jih je prišlo prav malo, še celo profesorji realke niso bili vabljeni, v sveti jezi so se torej odpeljali v Zalog — kosit.
Ogled.
Avstrija. — Pred 14. leti je preš v. cesar z oktobersko diplomo razveselil svoje narode, ker je zagotovil posameznim kraljestvom in deželam njih pravice in avtonomijo. Od tistega dne do današnjega pa so se zgodile razne spremembe v ustavnem življenji. Vendar narodom je oktoberska diploma še vedno zvezda, ki jim upanje daj a na boljšo prihodnost. Ta dan se je zopet odprl drž. zbor. Obe zbornici ste imele sejo, če tudi še ni bilo vsili poslancev nazočili. Prva seja v obeh zbornicah bila je suhoparna, nekteri na novo došli poslanci so storili navadno obljubo, utemeljevala sta dva druga svoje predloge in predsednik je dal prebrati dvojno inter-pellacij, pa je bila seja pri kraji. Finančni minister Depretis je predlagal zbornici proračun za leto 1875. Vsega skupaj potrebuje 381 milijonov 782.000 gld., dohodkov je pa 269 milijonov. Lansko leto pred borznim polomom so finance lepši cvetele, samo na dohodkih je državi škode za 12 milijonov 372.864 gld. Dan prej so imeli posamezni klubi svoje shode, tudi federalisti, grofa Hohemvarta pa še ni na Dunaj i. Na Dunaji še druga reč pozornost na se obrača. Mestno starešinstvo je namreč sklenilo, da se s 1. novembrom t. 1. morajo vsi mrliči pokopovati na tako imenovanem centralnem pokopališči, kjer bi toraj katoličani, judje, protestanti, staroverci, turki in vsa druga sodrga skup počivali v neblago-slovljeni zemlji. Mestni očetje so pa liberalci prve vrste, toraj so dovolili judom in protestantom posebni kot, — le katoličan naj leži v jami v družbi z opičarjem, bo-gotajcem, samomorivcem. To preseza že vse meje, zatoraj je nadškofijski ordinariat se pritožil pri namestništvu in tirja, da se tudi za katoličane poseben prostor odkaže, da se blagoslovi in nanj postavi kapelica ali vsaj križ.
Daleč smo že prišli z liberalizmom. To kar je judu dovoljeno, se katoličanu odrekuje !
Na Češkem so bile, kakor smo že zadnjič omenili, zopet volitve za drž. zbor. Voljeni so samo staročehi, le v dveh volilnih okrajih sta zmagala do sedaj mlado-čeha Trojan in Sladkovsky, in še tu z majhno večino. Ali pojdeta ta dva tudi v drž. zbor, bo pokazal prihodnji čas.
Na Ogrske m je skoval finančni mi-
nister načrte novih davkarskih postav, pa je slabo zadel. Vsi časopisi mu očitajo, da ne zna veliko več, nego stare davke po-vikševati in še nove dodajati. Takih ministrov se menda ne manjka.
V Zagrebu je bilo odprto Frane-Jožefovo vseučilišče 19. t. m. Svečanost je bila sijajna. Pri veliki niaši, pri odprtji, pri banketu, v gledišči, zvečer pri razsvitljavi mesta bilo je ljudstva silno veliko in poslanci vseučilišč in zunanjili dežel, kakor tudi učenih družeb bili so sijajno sprejeti, pred vsim pa škof Strossmayr, ki je ustanovitelj vseučilišča. Med pozdravi se je odlikoval — kakor časniki poročajo dr. Costa-e pozdrav, kot zastopnika slov. matice.
Zunanje države. — Zadnji čas so časopisi močno govorili, da se je bati vojske. Kriv prelivanja krvi bo Bismark, ki po svojih agentih rogovoli po Španjskem in podpira na vsili straneh Serrano-vo vlado. 8 tem pa meri na to, da Francosko v zadrego in na zadnje v vojsko spravi. Ne-volja je velika, prej ali poslej pride gotovo do boja, upati pa se sme, da ne bo pruska samo enega nasprotnika imela
Domače stvari.
(Iz Bovca 19. okt.) Ljubezen sega Čez grob. To so v djanji pokazali duhovni Bovške dekanije danes, ki so ua 30. dan po smrti nepozabljivega mons. dr. Hrasta razun enega, kteri se je ravno ta dan preselil, po slovesno opravljenih biljah dar nove zaveze za dušo pokojnega vodje opravljali. Ljudstva je bilo še precej skapej pri tej ginljivi slovesnosti. — Darujejo za mo-nument :
Fr. A. Košuta, dekan 5 gl. — Andrej Leban 5 gl. — Franjo Smrekar 5 gl. — Franjo Ceket 5 gl. — Anton Flander 5 gl. — Janez Kurinčič 5 gl. — Andrej Urbančič 5 gl. — Janez Likai* 2 gl. —
S Komna: G. Jos. Tončič 2 gl. — Andr. Ferfolja 1 gl. — Ant. Mahnič 1 gl. — Joan Gerbec 1 gl. — Jos. Godnič 1 gl. — Jož: Golja, vik. v Lomu 7 gl. — Anton Keber 2 gl. — G. Peternel, vikar v Standrežu 2 gl.
v
(Za pogorelce v Cepovaau) daruje občina Ivožbana 1 gl. 70 sl. — Brestovico 5 gl. — še-brelje 14 gl.
(S Komna) se nam poroča: Zadnji dopis „S Komnau v Vašem listu je zbudil pri nekaterih nejevoljo. Očita se dopisniku ob enem surovost. Zakaj to ? Pervič, ker resnico govori, a resnica, kakor znano, „žge inpeče“; drugič, ker je znal in zna Sch.-tov povsod in vedno v javnost prodirajoči sitni „jaz“, pred katerim se človeku studi, ljudi takó obračati, da so vedno ploskali in kimali, akoprav bi znal vsaki dečko klasificirati njegove besede za zlobni nhumbug“; take servilnosti pa nij mogoče sleči, kakor se' kožuh sleče; in ker si je upal dopisnik pogledati Sch.-tu prosto v obraz, tedaj je surov; in tretjič, ker je prav ta „nesrečni Glasu Sch.-ta pobožal. „Glasu bi bil moral pokrivati ga
s plaščem kerščanske (sic !) ljubezni, ili patron onega 12. letnega furlanskega dečka bi bil moral fanta nagovarjati, da bi radovoljuo sam ob sebi pokazal in ponudil še ono stran telesno, ki ni j imela še časti občutiti Seh.-tovega kopita! In tedaj bi se morja glasilo : „Hoch Glasu ! Te-
r ¥
M irido, do je njegov dopisnik do gerì» .hnmitete* I — Sicer pa dišim, da se-8dk Bolti — v straha božjem. Nekoliko IM frodi včasih. »In jejuuio et ciliciou, ^pela. na glavo ! Tako! Nekoliko za lansko iuUI Saj veste, da ji bila lani na godovni svetlega cesaija Vata lojalnost taka, kakor »Glas* nijiiia sicer pri Vas, g. Sch., „vo-in capitolo-, nié ne dé, zdi se nam, da je da se domači tički tedi domi dobro po-
.tv	■r it
» - 'i < i ■:.* ,
f \
Razne vesti.
m
i
— PnpravtyaPKa sola sa učiteljske pripravnike k Kobarida je od ministerstva dovoljena. Neka-tari nčend bodo dobivali državne štipendije po 50 qje na pripravnici pa celo po 200 gl. «ritega je dež. nadzornik g. Klodič odločil Carli-ja ode pri učiteljskem izpitu na ^vnid, katerega je C. naredil z odliko.
it
§m

— 98laveoska Matica\ Knjige za 1874. L bodo kmala dodelane; da se ne bodo knjige komu zastonj dajale, zarad tega prosi odbor slov. Matice vse tiste njene ude in poverjenike, kalili Bjjeo Se doslej poslali prineska za 1874. L, Mg blagovolé to hitro storiti, ker sicer bi lil odbor prisiljen, da neplačnike izbriše iz za-piaaika slov. Matice. Doslej je samo nekaj čez polovico plačanega za 1874. 1. — Opomniti se tudi to, da so nekateri udje uže za fr šal let dolžni.	V imenu odbora
Ivan Tušek, tajnik.
P&';
i— Na Predel so prišli zopet inženirji*
m ~	........."W1
iii
in

Merijo nov načrt sl predor, ki bo precej veči od onagn po prvem načrtu, pa bo povzel velike ovinke ta-i un-kraj, ter mnogo zlajšal izdelavo certe, ako se bo delala.
— Itsu&emnje kobariškega močvirja se uže to jesen. Tako se je določilo 8. dan M. v Kobaridu, ko je bil tam na razgledu ce-namestnik baron Pino, namestn. svetovalec Winkler, deželni glavar Corouini i dž. odbornik Pajer. Glede drazega načrta so gospodje Občinarje potolažili z obljubo, da se bo gledalo * tudi na njih želje. (Glej dopis od gor. Soče.)
- V Renčah so delili pretečeni torek prevzvišeni nadškof sakrament sv. birme. Tak dan je gotovo dan veselja, ker občina vidi svojega višega dušnega pastirja v svoji sredi in povsod je navada, da si ljudje prizadevajo visokemu gostu veselje napraviti. Nekteri Renčani po so drugih misli bili. V pohujšanje mladine, ki je ravno tisti dan sv. Duha prejela, osnovali 10 ples blizo cerkve, in so s tem tudi njegovi prevzvidenosti v dejanji pokazali, kar je izustil nekdo »da so časi posali, ko so..........ukazo-
vali.- Slišimo, da ta nezaslišana breztaktnost je delo renškega paše — Pahorji, pri kojega gostilnici je ples bil. — Pametni Renčanje se tega sramujejo. Drugi pot pa naj volijo njega sopet za župana.
m
1
:
i
Oznanilo.
Da zàdostim od več strani razodeti želji, dam na znaqje, da se bode odslej prodajal moj
»Ključ za-poštevanje, razštevanje in metrično mero- s »pojasnilom- vred po od 4 na 2 kr. znižani ceni ; moja
»Abecsdnica s podobami za čitanje
in žtetje* pa po od 30 na 19 kr. znižani ceni*
Kdor naroči naravnost pri meni po 10 izrisov te ali une knjižice, ta prejme na vsakih 10 še 2 izrisa za priveržek.
Naj tukaj pristavim, kar je pisal naš vrli »slovenski Učitelj- št. 3, stran 44, o moji »Abeceduici-, on* pravi: »Gosp. And. Žnidarčič, okrajni šolski nadzornik tomin-skega okraja na "Goriškem, je slovenski duhovnik, ki je za napredek narodnega našega šolstva jako nnet .... Lani je bil izdal »ključ zA poštevanje, razštevanje in metrično mero-, letos je spisal in založil »Abecednico s podobami za čitanje in čte-tje“, ktera je morala pisatelja dosti truda a tudi dosti penezev stari, ker vidimo v njej dosti ličnih podob in nekaj na novo ulitih čerk. Knjiga ta je namenjena učiteljem narodnih šol in sploh mladinskim odgoji-teljem, tudi očetom in materam, sestavljena je tudi tako, da jo lahko tudi učenci sami rabijo v čitanji. Te vaje so dvojne, edne za mala pismena, druge za velika pismena. Perve vaje, prav kratke, so na 4 straneh poleg podob, druge so na ostalih 19 straneh. Prve vaje obsegajo imena in popise podob ter so razdeljene v toliko poglavji kolikor je podob namreč v 22. Vsako po. gla-vje ima najpred številko, potem podobo, ime in kratek popis podobe. Ta kratkoča ima to dobro, da pusti učiteljem, odgojiteljem, materam dovolj prostora za svoje dodatke. Pri vsaki podobi se lahko veliko dodà in dopove : Na pr. o »igli- se lahko dostavi, kaka je, iz česa je, kdo jo izdeluje, čemu se rabi itd. Na dalje : V drugih Abecednikih se nahaja po več strani napolnjenih s samimi zlogi ali z besedami, ki so brez vezila, ki nejso v stavke vezane, ki so kakor kamenje razsutega zida razmetane : To je kaj dolgočasno pusto polje! Takega nejma „ Abeced ničau, ker ga njena metoda ne potrebuje. »Abecednica- je postavila na prve strani kazavni poduk, kar imajo drugi A-becedniki na poznejših straneh. »Abecednica- kaže naj pred v podobi, kar potle v besedi izrazi. Ta pot je naravna, pravilna. Kaj tacega nemajo še Nemci ne, kakor so te podobe, ktere služijo dvojnemu namenu: kazalnemu poduku in izpoznavanju pismen. Mislimo toraj, da bi se moglo slovensko učiteljstvo nove dobe po pravici ponašati s to »Abecednico-. Priporočamo jo najtopleje vsem č. čitateljem našega lista-. — Tak6 »slov. učitelj- o glavnem oddelku »Abeced-nice-, v kterem je metodika podučevanja zapopadena.
Ima pa »Abecednica- tudi en jezikosloven »predgovor-, v kterem je kratka razprava o novih pismenih, tako kratka, da bode le bolj zmožnim razumljiva. Veleučeni slovanski jezikoslovec dr. Miklošič mi piše med drugim to-le : »Ihre Reform kann nur der begreifen, der eine ebenso griindliche Sprachkenntniss besitzt, vrte Sie — rari nantes.- (Vašo prenaredbo razumeti je mogoče le tistemu, ki ima ravno tako temeljito jezikoslovno učenost, kakor Vi). Tedaj priznava slavni gospod profesor Abecedni-činemu »predgovoru- nekako temeljitost, Take lastnosti morajo pač »Abecednico-
A. F. Žnidarčič.
Tiskar
iLtJa
OZNANILO ®
prečastiti duhovščini.
V Karol Mailing-OVi tiskarnici prodajajo se vsakovrstni obrazci za krstne, ženitne in mrtvaške liste, pole za krstne} ženitne in mrtvaške bukve, obrazci za cerkvene račune tudi slovenske in vse kar spada v področje cerkvenih uradnij pò prav nizki ceni.
Vse je tiskano z novinci črkami na lepem papirji.
___Poštna naročila se nemudoma iz-
izvršujejo.	HM
j^nCasssssBsssBKssssssssssEssaSnHl
priporočati/
SPRIČEVALO
Znanstveno mnenje gledé lekarničarja gospoda VILJELM-OVEGA
protiartritičnega, protirevmatičuega
ČAJ A
za oistenje krvi.
Kdor ima zapopadek od nezmernega sleparstva, ki 8e z univerzalnimi sredstvi v novejšem času šopiri, lahko si bo razlagal neza-upnost zdravnikov proti takim sredstvom, tar gotovo ne bo smatral to kot pedantično zopr-uost zoper novosti, ako zdravnik smehljaje se obrpe od lakih skrivuostnib pomočkov. Vendar pa tudi to pravilo ni brez izjeme. In ta izjema nahaja svoje opravičenje In pri poznanj e v tistih slučajih, l^jer po dejanjih koost*tirso* skušnja in na njo opirajoča so ljudsko občno pripoznanje zdravniškemu preiskovanju že pot knše in je tudi že sodbo izreklo, kar velja ravno o Viljelm-ovem čaju za čiatenje krvi. Splošna sodba je namreč naj bolj zanesljivo poroštvo za vrednost kake reči in ae je naj lepše oponesla pri VII|eltt*ovem čaju za čiatenje krvi pri raznoterih revmatičnih bolečinah, pri protinu, podagri, ker ta Čaj tudi pri naj bolj zastarelih in ukoreninenib revmatičnih boleznih io gihtičnib napadih vzroči, da koža zopet delati iu popolnoma izblapljati zamore. Po*ebno,pri vaih revmatičnihjn^rotin-skih boleznih trupla, ktero spremlja mrzlica in vnetje v členih, oteklina itd., pri podagri, bolečinah v križu, v bedrih, kadar po udih trga, pri negibčnosti udov, pri krču v mečah že celo pri zastaranem telesnem zaprtji in he-moroidalnih boleznih se je imenovani Čaj vselej kot najboljši pripomoček skazal,
Ta čaj se zamore toraj proti imenovanim boleznim naj gorkejše priporočati.
V BEROL1NU meseca januarja 1874.
D. Jam. Mutilar (L. S.)	medicinaini svetovalec.
Svari se pred ponarejanjem in sleparstvom !
Pri kupovanji naj p. n. občinstvo natanko pazina mojo postavno zavarovalno marko in firmo, kar je na vsakem zavitku na zunanji strani razvidno, da se s ponarejanjem ne daja zaslepiti.
Pravi Viljeim-ov protiartritičen, protirevmaticen čaj za čistenje krvi dobiva se le iz prve mednarodne tovarne protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi v Neunkirchen-u pri Dunaju, ali v mojih po časopisih naznanjenih zalogah.
En zavitek v b oddelkov razdeljen, po zdravniškem naukazu pripravljen, z navodom, kako se rabi v raznin jezikih, Velja 1 gld., kolek in pošiljatev 10 sold.
Da ima p. n. občinstvo večo priložnost VT9tp Viljelm-ov protiartriticni in proti revmatični čaj za p1’ {.tenje krvi kupovati, naznani se, da se dobiva v Gorici v lekarnici A. F r a n z o n i-ta, v Trstu pri Serravamo0
Odgovorni izdavatelj in urednik : ANTON VAL, TOMAN.
ING v Gorici.