novic tttdljeka knjižnic 1 rana »Tarča 0to mesto LETO IH. - H. 9 V KOČEVJU, DNE 1. MARCA 1958 Cena 10 din Prebivalcem Kočevske so še v spominu živahni partizanski mitingi iz vojnih let. Nekaj podobnega — seveda v sodobnejši obliki — bo velika javna oddaja, ki jo prireja Radio Ljubljana ob sodelovanju domačinov za občane Kočevske. v Oddaja bo 9. marca ob 15. uri v Seskovem domu VELIKA JAVNA ODDAJA RADIA LJUBLJANA v KOČEVJU aLr S'S pri ObLO Ribnica, je tudi svet za varstvo družine. Svet je proučil pristojnosti iz področja varstva družine ter razpravljal o problematiki iz navedenega področja. Razprava se je v glavnem nanašala na pomoč socialno ogroženim družinam, pomoč nosečnicam ter pomoč nezakonskim materam in otrokom. Razpravljali so tudi o tem, da bi pošiljali duševno nerazvite otroke in vzgojno ter moralno ogrožene otroke, kakor tudi zdravstveno ogrožene otroke v poboljševalne zavode oziroma domove. DAN ŽENA Proslava 8. marca, Dan žena, bo zaradi .javne radijske oddaje, ki bo dne 9. marca, preložena na torek, 11. marca, ob 19.30 v Šeško vem domu. Spored proslave bomo objavili v prihodnji številki. Javne oddaje so pri poslušalcih našega Radia zelo priljubljene. Težko je ustreči vsem, ki vabijo radijske sodelavce in zabavne ansamble na vse konce in kraje naše dežele, čeprav si prizadevamo, da bi tako javno ustanovo, kot je Radio, čimbolj • približali in predstavili poslušalcem. Tokrat smo iz- ditelji in drugi, ki sodelujejo pri pripravah ali pa v sami oddaji. Na tej naši javni oddaji ali sodobnem partizanskem mitingu si 'Razgovori o mednarodnih vprašanjih«. Sledil bo razgovor radijskega novinarja s predsednikom občine Kočevje in predstavnikom bodo v prijetnem sožitju sledile delavskega sveta rudnika in Kme- resne in zabavne točke programa. Med drugim vam bomo posredovali nekatere oddaje Radia Ljubljana, ki jih čez teden poslušate pri brali Kočevje, kjer cddaje te vrste svojih sprejemnikih. Kratek not ra- če ni bilo. Pri tem nas je vodila tudi želja, da bi na svoj način prispevali k dobremu predvolilnemu razpoloženju na tem, nekoliko odmaknjenem koncu naše dežele in da bi se nekoliko oddolžili naši partizanski Kočevski. Prijetno nam je, da so to pobudo Radia Ljubljana toplo sprejeli domači politični vo- njepolitični pregled je obljubil tov. Živko Bemot, ki kandidira v zvezni zbor proizvajalcev. Predsednik tijskega gozdnega gospodarstva. Na javno oddajo smo povabili tudi pisatelja partizanskega romana »Hajka« Vasjo Ocvirka. Pripovedoval vam bo, kako je roman nastajal v dnevih Roške ofenzive in prebral odlomek. S tem pa program oddaje še ni izčrpan. V mi- Okrajnega ljudskega odbora Ljub- niatumi oddaji »Pokaži kaj maš« ljana, dr. Marijan Dermastia, bo odgovarjal na vprašanja volivcev v dvorani. Vprašanja že zdaj lahko pošiljate na Radio Ljubljana. Novinarji Radia pripravljajo oddajo: Predvolilne priprave v Sodražici Tudi v sodraški občini se skrbno pripravljajo na bližnje volit/e poslancev v Zvemo in Republiško skupščino. Ustanovljen je bil občinski volilni štab. V njem sopredsedniki občinskih odborov množičnih organizacij in društev — skup- Občinski odbor Socialistične zveze organizira za prihodnje dni tri večja predvolilna zborovanja in sicer v Sodražici za volilne enote: Sodražica, Slemena, žimarice, Zamostec, Zapotok in Gora. Drugo predvolilno zborovanje bo v Lo- no devet članov. Občinski odbor škem potoku na Hribu za volilne SZDL je dal vsem krajevnim odborom Socialistične zveze smernice za delo v zvezi z volilnimi pripravami in predvolilnimi sestanki SZDL. enote: Ret je, Travnik, Mali log, bodo sodelovali domačini iz Kočevja, v oddaji »Korajža velja« pa bosta tekmovali ekipi kočevskih tabornikov in športnikov za najboljše odgovore na vprašanja, ki pa jih za zdaj še ne povemo. Program kočevske javne oddaje jo torej zelo obsežen in pester. Tisti, ki se je nameravajo udeležiti, najbrž pričakujejo, da bodo na oddaji slišali in videli tudi katerega izmed znanih radijskih zabavnih ansamblov. Tudi za to smo poskrbeli. Sodelovala bosta Zabavni orkester Bojana Adamiča, ki pripravlja za poslušalce zabavni koncert, in kvintet bratov Avsenikov, Id bo posamezne točke programa Zlma nudi obilo paš«1 našim fotoum aterjem. Uspel posnetek L. Čampe iz Zn potoka SEJA PRISILNE UPRAVE PRI SGP »ZIDAR« KOČEVJE Pri „Zidarju" na novo pol Boris Mikoš vodja podjetja - Jože Maver sekretar - ukinjeno gradbišče v Zagrebu 25. februarja je bila seja prisilne Hrib in šegova vas ter predvolilno povezoval med seboj. uprave pri gradbenem podjetju »Zidar« Kočevje. Ker so na te seji razpravljali in sprejeli več važnih sklepov za uspešnejše delo podjetja, je prav, da povemo našim bralcem najvažnejšo vsebino iz te seje. Najprej so obravnavali finančno vprašanje obratov. Ugotovili so, da ugoden sporazum za predajo grad- prebrodi krizo, bo uspelo podjetju bišča Zagreb novemu Izvajalcu, tako da na tem gradbišču ne bo izgub. Na seji so razpravljali tudi o priti na »zeleno vejo«. Saj dela ne manjka in ga ne bo manjkalo tudi za naprej. Na kraju so se na tej seji tudi družbenem planu podjetja za leto dogovorili, da sprejete sklepe prl-1958, ki naj bi bil za 14,4 odst. silne uprave prenesejo na organi-večjl od lanskega. V zvezi s tem zacljo ZK In sindikalno organlzaci-so sprejeli ustrezne ukrepe, da se jo v podjetju. To pa zato, da bo- Kandidati za nove poslance zborovanje v Dragi za volilne eno-članov te: Draga, Lazeč In Trava. Z lepo udeležbo na teh predvolilnih zborovanjih bodo delovni ljudje občine Sodražica dokazali, da so za nadaljnji gospodarski napredek svojih krajev. Na zborovanjih bo govoril poslanski kandidat za Republiško skupščino tov. Matevž Hace. Javno oddajo bomo prenašali iz Šeškov ega doma tudi po radiu. Pri svojih sprejemnikih jo bedo v ne- banka nima pravega razumevanja poveča produktivnost dela, izbolj- sta ti dve organizaciji pravilno tol-*" °" ša organizacija dela itd. Glede na mačtij članom delovnega kolektiva za to, da se podjetje čimprej utrdi in spravi na pravi tir. Ko so razpravljali o poslovanju proizvodnost podjetja je potrebno, da se poveča proizvodnja za 40 ukrepe, ki jih je sprejela prisilna uprava pri podjetju in ki bodo slu- Matevž Hace V volilnem okraju Sodražlca-Lašče kandidira za poslanca v Republiški zbor tov. Matevž Hace. Matovž Hace je bil rojen 4. julija 1907 kot sin siromašnega kočarja na Notranjskem. Pred vojno se je preživljal kot gozdni ln kmečki delavec, dve leti je delal tudi v Franciji. Politično in prosvetno pa se je udejstvoval v takratni »Kmečld zvezi«, ki jo je v glavnem vodila takrat Ilegalna Komunistična partija. že leta 1941 je stopil v nastajajoče partizanske vrste In vse do konca vojne Imel razne politične ln vojaške funkcije ter dobil čin podpolkovnika. Od leta 1945 do 1949 Je bil Zvezni ljudski poslanec, od 1953 do 1957 pa republiški poslanec za Notranjsko. Bil je pomočnik ministra za gozdarstvo, sekretar Okrajnega komiteja KPS v Postojni, danes pa je predsednik glavnega odbora gasilcev Slovenje In podpredsednik gasilcev Jugoslavije. Tovariš Hace je znan tudi kot dopisnik raznih listov in pisec knjig iz partizanske dobe ter življenja kmetijskih In gozdnih delavcev. Izdal je dve knjigi, tretja je v tisku, četrta pa ho zagledala luč sveta čez dve leti. Kot ne vsakega odlikuje Matevža Haceta preprost ln neposreden odnos do ljudi, je skromen in vedno pripravljen z vsakim se razgovor jati In, če je le mogoče, tudi pomagati. Prebivalci Notranjske ga poznajo kot človeka ln poslanca, Id je bil vedno med njimi, jim tolmačil naše probleme In se zavzemal za napredek kraja. Prepričani smo, da ga bodo tako spoznali tudi prebivalci sedra-*ke ln laške občine, ki ga bodo volili na marčnih volitvah. deljo, 9. marca, ob treh popoldne stranskih obratov, so sprejeli sklep, odst. S tem je povezano vprašanje žili edino v korist zaposlenih Hudi lnhim romanu ^ ^ ------- ^ “ ot-or-v, — znižanje upravnih stroškov, ob- in podjetja samega. Naloga imeno- lahko poslušali vsi tisti, ki so pre več oddaljeni od občinskega središča, da bi se je mogli udeležiti, in tudi vsi tisti, ki spričo velike udeležbe, kakršna se obeta, ne bi mogli dobiti prostora v dvorani. V Sodražici in Laščah en kandidat Pred dnevi smo v našem listu sedanjih službenih položajih, ki za-poročaii, da kandidirajo v volilni *' ■ — - - - enoti, ki združuje občine Lašče in Sodražica, za republiškega poslanca v republiški zbor trije kandidati in sicer: Matevž Hace, Lojze Pur-kart in Danilo Samsa. V zadnjih dneh pa je prišlo do sprememb, ker sta se tov. Lojze Purkant in Danilo Samsa odpovedala kandidaturi ln torej ne besta kandidirala za republiškega poslanca. V občini Lašče in Sodražica sedaj kandidira da se stranski in strojno tehnični obrat odcepita od matičnega podjetja in se ustanovi novo podjetje. Glavni razlog za to odločitev je bil v tem, ker proizvodnja teh obratov ni bila kreditirana in zato obrati niso mogli delati tako kot bi sicer. Sklep o ustanovitvi novega podjetja bo moral potrditi še ObLO na eni izmed prvih sej. _ Nato so razpravljali o kadrov- htevajo celega človeka. Pa še tole. skcm vprašanju v podjetju. Spreje- enem pa zagotoviti večjo rentabil- vanih organizacij bo tudi ta, da nost. To bo potrebno še posebno med delovnim kolektivom dvignejo zato, da se pokrijejo negativne raz- delovno zavest, saj je podjetje na like iz prejšnjih let. S složnim de- ■■ ■- -- ■ - - lom in pripravljenostjo vsega kolektiva ter pomočjo ljudske oblasti, ki je tudi dosedaj pokazala vse razumevanje, da podjetje »Zidar« poti izboljšanja, želimo, da bi podjetje kmalu zaživelo v polnem razmahu in se razvijalo tako, kot je v interesu vse naše skupnosti. -el Na nekaterih zborih volivcev v Loškem potoku in Dragarskem koncu so volivci pravilno dejali, da ni dobro cepiti političnih sil ln so bili li so sklep in določili za prisilnega upravitelja podjetja »Zidar« tov. Borisa Mikoša, obenem pa tudi za začasnega vodjo podjetja. Doseda- PO SVETU za to, naj bo samo en oziroma dva direktor Tone čuk je bil razre- kandidata. V teh krajih so se volivci v večini izjavili za kandidata tov. Matevža Haceta. Volivci iz laške in sodraške občine se bodo s kandidatom tov. Ha-cetom osebno spoznali te dni, ko šen dolžnosti direktorja ln stavljen na razpolago ObLO. Dolžnosti sekretarja je bil razrešen tudi dosedanji sekretar podjetja Andrej Arko, ki bo začasno prevzel pravne posle v podjetju, za novega sekre- samo en kandidat — tov. Matevž bo govoril na predvolilnih zborova- tar-ia Pa j® bil imenovan Jože Ma- njih. Tov. Hace je doma iz Loške ver' doline in znan partizanski borec od Hace. Ker so se v zvezi z odstopom od kandidatur tov. Samsa in tov. Pur-karta raznesle med ljudmi vesti, ki ne ustrezajo resnici, je prav, da povemo še tole: Kakor smo že navedli, sta se omenjena tovariša sama odpovedala kandidaturi. Oba imata že dovolj dela na svojih do- Med najvažnejše dogodke preteklega tedna nedvomno sodi plebiscit, ki so ga izvedli med prebivalstvom Sirije in Egipta in na podlagi katerega se je prebivalstvo obeh dežel skoraj enodušno izreklo za združitev obeh držav v eno državo ter hkrati izvolilo Naserja za prvega predsednika nove Združene arabske republike. Novo republiko je priznalo skoraj nad 30 dežel. Reto kulturni delavec. Prepričanjih 86 Prenese delno na vodjo baze na z^tv.P1^c.ltt je, izzv3‘ v vseh £ bo znal -pravilno =»topat, W Mdto,- 11 sti volivcev za nadaljnji napredek m se™or v Kočevje, ki ga vodi inž. Banovec. Do te odločitve so privedli razlogi, ker razdvojeni sektorji niso imeli prave povezave med seboj, ni bilo prave preglednosti nad delom itd. Imenovali so komisijo za delov- XT„____ .... na mesta to tarife z nalogo, da do v, ffiLf? razpravljati o zaključ- 20. marca pripravi predloge za de- _____________ v Nadalje so sprejeli sklep o zdra- začetka vstaje ‘leta 1941. Dobro 'je atvl tehničnega in operativnega tudi znan kot politični, gospodarski sektoda. Vse posle tega sektorja na vseh področjih gospodarske in druge dejavnosti. va odločitev o Artukoviču postala pravnomočna to da bo moral Ar-tukovič v pripor. Na volitvah v Argentini je premočno zmagal radikalskl prvak Fromdizi, ki je znan po svoji usmerjenosti proti tujim monopolom to trustom v argentinskem gospodarstvu. FTondizi je podpiral revolucionarno vlado proti Peronu to je bil pri prejšnjih volitvah eden Peronovih protikandidatov, a ni uspel. Po ustanovitvi druge arabske federacije, ki sta jo proglasila proza priključitev k novi Združeni britanski Irak to proameriškl Jor- optimizma za arabsko stvar. Jemen še naprej vodi pogajanja Slavko Kovačič - ponovno sekretar 18. februarja je bila v Sodražici prva seja občinskega komiteja ZK kih”*zadete 1 Z^KIJUC‘ 20. marca pripravi predloge za šteje občinski komite Zveze komu- bodoče del™GovorilT ° nalogal1 23 molitvah v zvozi to nalogi komunistov ‘za čim eTalihTT 1 boljšo izvedbo volitev. sebna komisija, ki bo 1. arabski republiki. Prastokm:u’edntic je ponovno ooiskal Kairo. Med Francijo m Tunizije je prišlo zadnje dni do ponovnega poslabšanja odnosov. Pred Varnostnim svetom sta se obe deželi sporazumeli, da sprejmeta posredova- dan, se je ameriška zunanja politika na tem področju znašla v zagati, iz katere bo morala odločno poiskati izhod. ZDA se bodo morale ali pridružiti Bagdadski zvezi, katere član do sedaj niso bile, ati pa bodo morale iz temelja špra- nje Amerike in Anglije. To posian- svojo doktrino o Bližnjem kretarja je bil ponovno izvoljen tov. Slavko Kovačič iz Sodražice. Za člane sekretariata pa so bili izvoljeni naslednji: Danilo Samsa, Vinko Drobnič, Edvard Poje, Ivan Lavrič, Jože Mohar to Sl. Kovačič. MESTNI vodovod dobro gospodari Pred dnevi je zasedal upravni zbor -žm nerentabilno. Imenovana je bila pomorca predala posle novemu izvajalcu. Naj omenimo, da je bil dosežen ma različnih stališč obeh dežel v sporu skoraj nemogoče. Francozi vzhodu. Francoska vlada je sedaj odgovorila na našo zahtevo, da mora ' t? " e-*-"* <— ML^.«aKLl?~L* S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS KOČEVJE Drugi zbori boljši od prvih Preteku teden je bila v Kočevju odbor Mestnega vodovoda Kočevje, prva seja občinskega komiteja Zve' V upravnem odboru so tudi pred- ze komunistov. Kot smo že SZDL. Prve tajne volitve v odbore Socialistične zveze so bile obenem poro- najboljša priprava za marčne vo- ladje »Slovenija« in poravnati našemu pomorskemu podjetju vso škodo, ki jo je podjetje utrpelo zaradi zadrževanja ladje na njeni redni poti. V odgovoru ni govora o kakem priznanju odškodnine, ampak vlačijo na dan stare zakone, ki naj da se francoske čete takoj in brez francofk° dejanje, odlašania umakneio to. dežele de Francij& ne želi popraviti na to, da Tunizijci dovolijo francoskim četam nemoteno gibanje po Tuniziji ter da posebna mednarodna komisija prevzame kontrolo nad mejo med Tunizijo to Alžirom. Tunizijski predsednik vlade Burgiba pa je postavil zahtevo, odlašanja umaknejo iz dežele, da Francozi zapustijo eno največjih napake to naša vlada se bo morala obrniti kam drugam, da pride stavniki ndkaterih podjetij to U,- čaU, je bU izvoljen za novega" se- Utve v Zv££ to RTpub^ o iju£ -jnih luk na Sredozemlju, Blzer- * ™ SniSSic W jih je imenoval kretarja tov. Boris Mikoš. Izvoljen sko skupščino. se redl vprašanje Alžira. občinski ljudski odbor. je bil tudi nov sekretariat. Na seji Na seji so razpravijaU o letnem so analizirati delo konference to se zaključnem računu. Mestni vodovod pogovoriti o nalogah, ki stoje pred je imel v letu 1957 nekaj nad 46 novim komitejem ZK. Ena od teh milijonov din prometa, ustvarjen bo tudi učvrstitev osnovnih oigani-dobiček pa znaša okoli 600.000 din. zacij to ideološki dvig članstva, Pri razčlembi posameznih po- predvsem velja to stavk zaključnega računa se je vi- izven Kočevja. skupščino. Na seji so razpravljali tudi opo- Francozi pa so istočasno poslali v Alžir novih 50.000 mož Medtem ko je naša vlada v celoti podprla poljski predlog, da bi teku zborov volivcev Drugi zbori 'ZjjggJ v Srednji EvSpfnobena dlžela ne " mAZErES so biti po vsebini boljši od prvih, pa tudi udeležba je bila boljša.. Zanimivo je ta obenem poučno, da so bili zbori volivcev na podeželju za organizacijo bolje obiskani kot v mestu. Tu je bila izjema za zbore volivcev tadu- ohiskanl. Tudi zbori volivcev v kmetijski skupin, so biti dobro obi- delo, da, je imel Mestni vodovod Nato so razpravljali o minulih strljske skupine ki so bili dobro nad 5,5 millj. din dohodkov od vo- volitvah v nove odbore Socialistic- " ' ' ~ tiarine. Seveda pa so biti tudi ve- ne zveze delovnih ljudi. Volilni re- ___________ liki izdatki tako za električno po- zultati nam povedo, da so volitve altani, gansko silo, za pogon črpalk. zelo lepo uspele. Zelo se je pove- Vsokakor je razveseljivo, da čalo tudi Število novih članov SZDL ustanova ustvarja dovolj sredstev za in sicer nad 1000. V tej organ izaci-nemoteno poslovanje ln da ni od- ji je sedaj skupno nad 90 odst. visna od dotacij. To je brez dvoma vseh volivcev v občini Kočevje, uspeh dobrega gospodarjenja in Volitve pa so dosegle še en na-dobre organizacije dela. K men to sicer e utrditev organizacij troio francoskih in področjem, je pod kontrolo uporniških čet. Med Sudanom to Egiptom je prišlo do spora zaradi nekih obmejnih ozemelj, ki niso bila točno razmejena, ko so pred dvema leto- ma proglasiti sudansko republiko, vnrašaniu Mn irVZ-VKl 1 cVl TPnrintn ln -___________1 * * dil na obisku v Londonu, izjavil za to, da vse dežele poljski predlog temeljito preštudirajo ln da se na konferenci predsednikov vlad sporazumejo o prenehanju atomskih poizkusov. Podobno stališče je zavzela tudi norveška vlada v tem Razpravljati so tudi o pripravah ^a pobudo Egipta, ki je pokazal v dneh pred volitvami. Dolžnost mnogo miroljubnosti, bo spor mir-vsakega člana SZDL, predvsem pa no rešen med obema deželama. komunista je, da po svojih močeh prispeva, da bodo volitve lepo uspele kot to pritlče kočevski občini to njenemu prebivalstvu. Veliko zanimanje je zbudila vest, da je ameriško Vrhovno sodišče 19. februarja obvestilo okrajno sodišče v mestu Los Angeles, da je njego- aklh razstreliv. Prva letošnja atomska eksplozija je bila v Sovjetski zvezi, so ugotoviti ameriški znanstveniki, ki spremljajo ozračje in njegove spremembe, po katerih ugotavljajo kraj, čas in obseg eksplozije atom- ZutumiepelUictU komenta*. = Letošnje gradnje v sodraški občini JlcedtfoMna tti&una KDAJ? Medtem ko si Amerikanci zelo resno prizadevajo, da bi Izgladill hud spor med Francijo in Tunisom in ko imajo malo izgledov, da bodo v tem zlahka uspeli, se začenja v Evropi zopet stara igra, ki jo sedaj, verjetno po navodilih iz Washingtona, začenja jronovno nemška vlada. Obdobje po novem letu in novoletnih poslanicah označuje predvsem splošna težnja v mednarodnem življenju, da bi čim-prej prišlo do velike mednarodne konference najvišjih predstavnikov širokega kroga dežel in da na tej konferenci ne bi sodelovale samo velesile. Tito in Nehru sta najglasneje prisl lagala tako konferenco, mnogi zahodni politiki pa je niso mogli odkloniti zaradi razpoloženja mednarodne javnosti. Dolgo časa je Amerika postavljala kot glavni razlog, da do take konferenc«' za sedaj še ne more priti, ker je treba še prej pripraviti in lzp«'ljati konferenco zunanjih ministrov, na kateri bi pripravili konferenco na najvišji ravni. Velika Britanija je v tem vprašanju prevz«‘la iniciativo in predsednik angh-ške vlade je izjavil, da smatra, da konferenca zunanjih ministrov ni edini pogoj za uspeh konference ministrskih predsednikov. Temu mnenju se je pridružila vrsta zahodno-evrop-skih dežel, ki prav tako t««žko nosijo breme oboroževanja. Pod pritiskom svojih zav<*znikov in da ne bi izgubila iniciative v tem vprašanju, je na koncu pristala tudi Amerika, da lahko pride do priprav za mednarodno srečanje tudi brez konference zunanjih ministrov. Sprememba ameriškega stališča je vzbudila nove nade, da se bo to vprašanje le premaknilo z mrtve točke. Toda temu ni bilo tako. Naenkrat so se oglasili iz Bonna s staro nemško pa tudi ameriško tezo, da je mogoče govoriti o miru, razorožitvi in ureditvi kolektivne varnosti v Evropi le tako, da se reši nemško vprašanj«1. Pri tem misli seveda Adenauer rešiti nemško vprašanje tako, imel tov. Ivan Ma- rn area ob 16. uri v dvorani kina na Rudniku; 2. marca ob 19. uri v osnovni šoli v Stari cerkvi; 2 marca ob 10. url v osnovni šoli Stari log; 3. marca ob 19. uri v osnovni šoli Livold. G. J. Dobrepolje. Kdaj bodo letos sprejeti tarifni pravilniki in kdo jih potrjuje ? Vsaka gospodarska organizacija ima svoj tarifni pravilnik, v katerem so navedena vsa delovna mesta in postavke, koliko se plača za tisto mesto na uro ali mesečno. Tarifni pravilnik se praviloma spreminja samo enkrat letno. Sestavlja ati popravlja ga posebna komisija delavskega sveta in ga da en mesec v obravnavo kolektivu. Po enem mesecu pa delavski svet pravilnik sprejme in potrdi. Tarifne pravilnike morajo dati na vpogled tudi Občinskemu ljudskemu odboru in Občinskemu sindikalnemu svetu. Ta dva v upravičenih primerih lahko predlagata delavskemu svetu, ki je pravilnik sprejel, da posamezne pclstavke popravi, če tega delavski svet ne stori, obravnava spor okrajni arbitražni svet, veljavnost pravilnika pa se odgodi za nadaljnji mesec. Vse organizacije že sestavljajo pravilnike in prepričani smo, da bodo v kratkem novi tarifni pravilniki v obravnavi. K. Z. iz. Predgrada sprašuje: Lani ste pisali, da se bo mizarska dt'lavnica v Prcdgradu povečala, sedaj pa ne obratuje in pravijo, da bo iikinj<‘na. Ali je res? O mizarski delavnici v Predgra-du in Osilnici so razpravljali tudi na seji Zbora proizvajalcev občine Kočevje. Rečeno je bilo, da bo obe delavnici prevzelo mizarsko podjetje »Mizar« iz Kočevja in bosta podružnici tega podjetja. Pričakovati je, spričo trdnosti podjetja Mizar«, da bosta delavnici lahko obstajali in se verjetno tudi povečali. Poudariti pa je treba, da od ček-Matija predvolilna zhoro- prebivalcev obeh krajev zavisi, ka- vanja? Predvolilna zborovanja v občini Kočevje, na katerih bo govoril kandidat za poslanca v Republ. zbor, tov. Ivan Maček-Matija, bodo: 1. članov v vrete gasilcev. Novih pod- dajo ta gozdni teren. Takso na les XI«««.. 4,. A „ ,, cicrrx k! kiln 4«nlkn Ir a V' Kt r»P- parnih članov je že nad 250, kar je vsekakor lep uspeh. Po razpravi o teh in drugih stvareh so bile volitve. Izvolili so nov bi bilo treba znižati, kar bi nedvomno koristilo smotrnejšemu izkoriščanju gozdnih sortimentov, ki sedaj propadajo v gozdu. Za red v zdravstveni službi Ribnice Zdravstvo v Ribnici predstavlja posebno vprašanje. Tega vprašanja se je na korenit način lotil tudi svet za zdravstvo pri ObLO Ribnica. Na eni izmed sej je svet razpravljal o organizaciij zdravstvene službe in problemov, ki se nanašajo na upravne posle Zdravstvenega doma Ribnica. Zaradi nekaterih negativnih pojavov pri samem zdravstvu ter kršitve načel zdravstva je svet za zdravstvo sklenil zadevo urediti v skladu z obstoječimi zakoni in celotno službo prilagoditi razmeram, ki so na tem področju. Svet je sprejel sklep, naj Ima osebjfe Zdravstvenega doma 150 obiskov mesečno. Za vsak obisk se plača 170 din, za vsak prekoračen obisk se plača polovična cena, v primeru epidemije pa se ta vrednost zviša. Poleg tega ima zdravnik plačano kilometrino po 40 Zdravnik v Loškem potoku? Sodraška zdravstvena služba se bo trudila in bo dobila poleg rednega zdravnika predvidoma tudi zdravnika za Loški potok in dra-garski predel. Občina štipendira zdravnika, ki bo konec leta ali v začetku prihodnjega leta nastopil službo v Sodražici. Zdravstvena postaja v Sodražici se bo preimenovala v Zdravstveni dom. Urejena bo tudi direktna telefonska zveza med Zdravstvenim domom Sodražica In Zdravstvenim domom v Srednji vasi pri Dragi. Za dragarski predel bo ta pridobi- tev velikega pomena. Kar spomnimo se, če je potrebna bolniku ali poškodovancu hitra zdravniška pomoč, telefon pa je oddaljen. V takem primeru je vsaka minuta dragocena. NAPOVED VREMENA Za konec februarja ali pa v začetku marca se nam obetajo ohladitve s snegom, nato bo nekaj mrzlih dni. Po 6. marcu bo nestalno vreme s pogostimi padavinami. Topleje bo. din in to v primeru, če je prevozil v obe smeri več kot 4 km. Svet je razpravljal o nastavitvi farmacevta, katerega ribniška lekarna nujno ralbi. Mesto farmacevta je bilo razpišemo. Prišli sta že dve ponudbi in bo ta zadeva verjetno kmalu rešena. Občina Ribnica daje velika sredstva za plačilo bolniških storitev socialno ogroženim ljudem in ostalim, ki so po zakonu oproščeni plačila. Ti izdatki znašajo nad 4 milij-din letno. Ljudska oblast posveča vso skrb starejšim delanezmožnim in socialno ogroženim ljudem. Podpore so deležni tudi nekateri študenti. ZDRAVSTVENA POSTAJA VIDEM-DOBREPOLJE V NOVIH PROSTORIH Zdravstvena postaja na Vidmu že nekaj časa deluje v preurejenih prostorih v Kulturnem domu. Za tamošnjo zdravstveno osebje so sedaj mnogo boljši delovni pogoji, kat pa so bili prej. Prostori so svetli in tudi z opremo so že precej na dobrem. Naj omenimo še o zobozdravstveni službi. Zobozdravnik prihaja na Videm samo dvakrat tedensko, kar je premalo. In še to: obč. LO bo moral razmisliti o tem, da se na Vidmu uredi prostor za zdravstveno ambulanto, kjer bo lahko zobozdravnik nemoteno or-diniral. Članstvo SZDL občine ■s v ■ Kočevje Cti N 00 1C li Osnovna organizacija SZDL ‘c? ^ 85 05 >o Volilo čl SZDL Stanje č stva na volitev •sl Stara cerkev 134 189 192 234 Dolga vas 168 251 255 272 Livold 160 189 189 204 Štalcarji 48 60 65 65 Novi lazi 74 64 64 69 Kočevska Reka 162 178 186 205 Borovec 60 73 78 78 Briga 47 64 64 64 Banja loka 33 92 92 148 Nova sela 37 40 43 43 Vrti 62 83 85 89 Fara 37 42 42 75 Petrina 26 38 42 54 Vas-Potok 93 99 99 153 Papeži 54 57 62 96 Kuželj 1 26 50 50 117 Primoži 59 62 65 71 Gorenje 59 71 72 79 Klinja vas 35 36 42 42 Dol 17 15 15 37 čeplje-Vimol 6 103 103 198 Kostel 65 89 89 108 Koblerji 120 146 156 159 Jesenov vrt 23 29 29 29 Suhor-Pcdstene 19 12 13 53 Ajbelj 40 32 32 34 Morava 41 70 70 70 željne 199 213 237 237 Laze 30 48 50 56 Rožni teren (Kočevje) 211 284 288 Podgorski teren 251 317 353 Bračičev teren 402 472 492 Roški teren 270 237 256 volivcev skupaj Šeško — Kolod. teren 480 580 580 2592 Predgrad 42 63 63 243 Rudnik 633 579 579 780 Šalka vas 202 421 421 446 Črni potok 60 97 100 . 100 Slavski laz 46 56 56 72 Ložine 37 76 76 76 Mahovnik 140 177 179 191 Mozelj 108 130 130 155 Bosljiva loka 15 57 57 96 Stari leg 46 61 61 61 Slovenska vas 125 156 156 179 Smuka 23 25 27 28 Onek 28 32 38 38 j ko bosta ta edina obrtna obrata poslovala in uspevala. I. K. Kočevje: Imam «lve vprašanji. Kateri večji objekti bodo predvidoma zgrajeni po petletnem načrtu v Kočevju In kaj je to separatizem ? Po petletnem načrtu za občino hčevje je predvideno, da se poleg tanjših obratov v celoti zgradijo kemična tovarna, »živilski kombi-at« (mlin, tovarna testenin, pe-ama itd.) in opekarna na Rud-iku. Izraz separatizem pomeni, biti ločen, oddvojiti. V sedanji rabi pa ga rabimo za primere, ko organi delavskega upravljanja po naših podjetjih vidijo in obravnavajo samo svoje težave, ne pa tudi probleme v okviru občine-komune. Vse premalo razpravljajo o življenjskih pogojih delovnega človeka, ki samo tretjino svojega časa prebije v podjetju, dve tretjini pa tam, kjer stanuje. Problemi občine so tudi problemi gospodarskih organizacij, ker prva naloga vseh je skrb za delovnega človeka. Andrej T., zidarski delavec iz Kočevja. Prosim, če v vašimi listu lahko objavite višino proizvodnje desetih največjih kočevskih podjetij in kolikšne so plače direktorjev. Proizvodnja KGP Kočevje za leto 1957 v dinarjih 1.817,000.000, tarifno postavko za direktorja pa 35.000 din, Rudnik Kočevje 620,434.000 din — 33.000 din. SGP »Zidar« 503,568.000 din — 35.000 din, »Tekatilana« Kočevje 417,500.000 din — 29.200 din. »Avto« Kočevje 370,000.000 din — 34.000 din. »Klas« Kočevje 280,000.000 din — 25.000 din. »Ključavničarstvo« 165,909.000 din — 33.000 din. »Elektro« Koč. 156,000.000 din — 26.000 din. »Železnina« Kočevje 123,000.000 din — 28.000 din. »Tkanina« Kočevje 72,789.000 din — 26.000 din. Tiskarna Kočevje 27,000.000 din — 27.000 din. »Kleparstvo« Kočevje 26,000.000 din — 25.000 din. Številke za proizvodnjo (promet) so po oceni letne proizvodnje, ker zaključni računi še niso gotovi. Tarifne postavke pa so po sedanjih pravilnikih in niso upoštevane nad-plače, premije, potni pavšali in drugo. Janežič: $ sankaškega tekmovanja na Bledu Naprej deloVA© brioode I TVD Partizan Kočevje, Ja- pri srcu, ko sem s sposojeno čela- kritična mesta. Tesno mi je bilo w I ■ ■ ■ ■ " ' " J“ do na glavi sedel na dirkalnih san- sankaške opreme ne bo šlo. Tudi Clan TVD Partizan Kočevje, Janežič Lojze, se je dne 8. in 9. ja nuarja letos udeležil mednarodnega sankaškega tekmovanja na Bledu. Prvič v življenju je tekmoval na tako pomembnem tekmovanju, kjer so bili zastopani poleg Jugoslovanov še Poljaki, vzhodni Nemci, Švedi, Italijani, Avstrijci in Grki. Pa pustimo Lojzetu, da pripoveduje sam. »Ko sem pogledal s startnega me- kah in čakal na povelje, da se spustim v dolino. Odrinil sem se z mesta in že me je neslo, kot da bi hudiči kurili pod sankami. Letelo je, poskakovalo in se kadilo tako, da sem bil bel od snežnega prahu, ki mi je pobelil tudi očala, da sem slabo videl. Le za trenu- sanke je treba mazati. Maže nisem imel s seboj in sem si jo moral sposoditi od drugih. Ko sem si sani namazal, mi je bilo žal, ker je tudi brez maže preveč letelo. V spomin na mednarodno sankaško tekmovanje na Bledu sem prejel od vrlih Blejčanov spomin- Tito je mladini zastavil nalogo, di mladina naše občine. Mladinci se gradila cesto, cesta pa bo gradila zgraditi cesto (»Bratstva in enotno- že prijavljajo po vseh aktivih. Pri njo. Ob delu se oblikujejo stališča »ti« od Ljubljane do Djevdjelije. prijavah prednjačijo v aktivu Rud- pridobivajo se izkušnje, odločnost 1’o.ptt n U>n rrmin-invin Oh ------ ---: 1 _ UT -V Tri • y • w " " Cesta bo zgrajena do 29. novem- nik, Nova žaga, Ključavničarstvo hra, Dneva naše republike. To je itd. V teh .podjetjih so vodilni teletu 1958 osnovno delovno geslo variši vodstvu mladine obljubili uspešen odziv. Gradnja se bo pričela 1. aprila. Tedaj bodo zapeli pr- tek so mj misli ušle na domačo sko plaketo, ki predstavlja sanka-progo; tam sem jaz upravljal san- ča-tekmovalca v polni sankaški sta v dolino, me je kar zazeblo pri ke, tu pa sanke upravljajo z me- opremi, vsega obloženega z us- srcu. Ugotovil sem takoj, da to ni kočevska gozdna cesta nad kamnolomom in da zadeva ne bo tako enostavna. Tekmovalci so dosegli brzino do 80 km na uro. Prerez dirkalne proge je polkrog s 3 metre visokimi stranicami. Proga je speljana strmo in v serpentinah. Na ovinkih te zanese skoro 3 metre visoko ob rob žleba, v katerem se sankaš. Pred tekmovanjem sem si progo dobro ogledal, posebno noj — in že sem bil na cilju. Pio- njem. Kaj takega bi bilo tudi me-skanje mi je udarjalo na ušesa, ni treba, če bom še kje tekmoval, Vstal sem ves bel in sam sebi ni- sicer bom vedno nosil glavo v tor-sem verjel, da sem cel in da je bi,« je zaključil Lojze, divje dirke konec. V hoteiu sem sc okrepčal od naporne vožnje in se oddahnil. Ko so objavili rezultate, sem zvedel, da sem od 61 tekmovalcev, ki so bili prijavljeni, 34. Tudi v Kočevju bo treba popularizirati ta lepi šport in organizirati kakšno tekmovanje. Seveda, brez vseh mladih Jugoslovanov Cesto bo gradilo 50.000 mladincev; iz našega okraja jih bo odšlo na gradnjo 2500 iz vrst kmečke, dijaške in delavske mladine. Prvi brigadirji odidejo na delo že 1. marca. Pripravili bodo vse potrebno za sprejem mladine na deloviščih. Med prve graditelje stopa tu- vi krampi in lopate, buldožerji, in pogum. To naša domovina pri mladi generaciji rabi in prav to hočemo doseči. Poleg zbližan ja naše mladine nudi cesta vsakemu graditelju priložnost, da se spozna s pogoji, v ka- Taborniki po gorski transverzali Taborniki družine »Veseli Ribničan < pripravljajo petnajstdnevni pohod po Slovenski gorski trans- AVTO-MOTO SEKCIJA ROB V začetku februarja se je začel tečaj avfo-mclto sekcije v Robu, ki ga redno poseča 30 prebivalcev. Poleg poznavanja motorjev se tečajniki seznanjajo s cestno prometnimi predpisi. Mnenja smo, da je poznavanje cestnih znakov potrebno ne samo motoristom in šoferjem, pač pa tudi kolesarjem, voznikom in pešcem. Vodja tečaja podaja snov zelo nazorno in umevno. Vsa predavanja so oprta na razne slike, sklice in modele. Upamo, da uspeh ne bo izostal. L verzali. Zamisel in pogum, ki ju imajo člani te družine, je treba pozdraviti že zaradi tega, ker so večino značk naše transverzale dobili turisti iz Srbije in Hrvatske. Pot je sicer naporna in zahteva celega človeka, saj ni lahko prehoditi pot od Maribora do Postojne po naših najvišjih vrhovih. Toda naloga vsakega tabornika je, čim bolj spoznati našo domovino in njene lepote. Zato so se tudi mladi iz Ribnice odločili za pohod po tej naporni, toda lepi poti. Po prehojeni transverzali bo družina dala v tisk tudi brošuro o potovanju, ki bo opremljena s slikami iz transverzale, zato že sedaj opozarjajo vse družine, naj se ob izidu te bro- kompresorji ter zadonela pesem torih živi mladina drugih držav. Doslej so že mnoge države priglasile svojo udeležbo pri gradnji. Mobilizacijo za delovne akcije moramo razvijati na osnovi velikih dosedanjih izkušenj, kajti prostovoljne mladinske delovne akcije ne predstavljajo novih obveznosti mladinske organizacije. Uspešno mladinskih delovnih brigad. Delovišče bo dolgo 77 km. 60 km ceste bodo gradili v Sloveniji, 17 pa v LR Hrvatski. Brigade bodo imele 6-umi delovni čas. Za prosti čas pripravljajo razne igre, zabave, prireditve, tečaje in seminarje. Mladinci bodo lahko obiskovali šofer- ske, buldozerske in druge tečaje. b:do izpolnjevali te naloge le tam. Dvojica na saneh Uspeh strelcev v Ljubljani Mladinkam bo dana možnost, da se uče v šiviljskih in krojnih tečajih. Kdor še nima poklica, si ga bo lahko pridobil in se na.:o zaposlil tam, kjer mu delovno mesto odgovarja. V vsaki brigadi so predvideni posebni tovariši za fizkul-tumo in kulturno-prosvetno delo. Mladinci, obvezniki pred vojaške vzgoje, bodo obenem opravili tudi obveznosti do predvojaške vzgoje v letu 1958. Iz kmečke in delavske mladine sestavljene brigade imajo delovno obljubo 2 meseca, iz dijaške mladine pa za dobo 1 meseca. Vsak brigadir prejme ob prihodu na delovišče izkaznico, delovno obleko, čevlje in fizkultume copate. Cesto bo gradila mladina iz vseh naših republik. S to akcijo ni namen doseči le gospodarski uspeh, doseči hočemo tudi boljše zbližnnje in povezanost mladega rodu Jugo- kjer skrbijo za aktivno delo aktiva Ljudske mladine in za mladino samo. Edino sredstvo mobilizacije je prepričevanje in osebni zgled. Ce bodo sekretariati aktivov in seveda tudi Obč. komite LMS stopili na čelo prostovoljnih graditeljev, bo mladina zgledu sledila. Prostovoljno prijavljen mladinec je najboljša propaganda za vključitev mladine v delovno bigado. Sekretariat aktiva mora poznati vso mladino svojega področja, poznati mora njene pogoje dama in njene načrte za bodočnost. Najti je treba pristop do vsakega mladinca, posebej do njihovih stamšev, pomagati jim je treba do razumevanja potreb skupnosti. Le take praktične analize nas lahko pravilno usmerijo v mobilizacijo. Mladina je nalogo sprejela in jo bo tudi izpolnila. Izkušnje nam dajejo zaupanje v lastne sile. Priča- V nedeljo, 23. februarja, je bilo Ljubljani v dvorani Tobačne to- . Zlate puščice« za leto naš OBVEŠČEVALEC Sobota, 1. marca — Albin Nedelja, 2. marca — Neža Ponedeljek, 3. marca — Milena Torek, 4. marca — Kazimir Sreda, 5. marca — Bogo četrtek, 6. marca — Danica Petek, 7. marca — Tomaž KOČEVJE Poročila sta se: Lukač ek Andri-ja, delavec iz Veča Gornja 317, star 27 let in Horvat Silva, delavka iz Kočevja, Roška cesta 52, stara 26 let. Rodile so: Gelt Frančiška, delavka iz Starega loga 3 — deklico Greto, Hudorovič Jožefa, gospo di-SPOMINSKI DNEVI nja iz željn — dečka Bojana, Gaj- 1. marca leta 1844 se je na Mu- ži Marija, delavka Iz Oneka 4 — ljavi pri Stičnj rodil prvi slovenski dečka Marjana, Oražem Pavlina, eden naših najbolj- gospodinja iz Stare cerkve 23 — s ih pripovednikov Josip Jurčič. Jurčičeva dela so tudi še danes najbolj brana. 6. marca leta 1836 se je v Podsmreki pri Velikih Laščah rodil slovenski pisatelj, pesnik in kritik Josip Stritar. Njegova dela so bila pomembna za razvoj slovenske kulture. GIBANJE PREBIVALSTVA LOŠKI POTOK Rodili sta: Košmrlj Marija, gospodinja te Retlj št. 70 dečka likovanja , , - .. ________ . ___________ 1958. Sure pozanimajo in kupijo za vsa- vame okrajno polfinalno tekmova- Tega tekmovanja so se udeležili kaga svojega člana knjižico, ki bo nje v streljanju z zračno puško za vsi najboljši strelci iz okraja Ljub-res zabavna. osvojitev najvišjega strelskega od- Ijana, ki so na družinskih tekmo- vanjih dosegli predpisano normo za vstop v polfinalno tekmovanje v Ljubljani. ------------------------- Iz bivšega kočevskega okraja se _____________________—— je v polfinalno tekmovanje plasira- — la le petčlanska ekipa iz Strelske družine Kočevje mesto. Propozici-je tekmovanja so bile naslednje: tekmovali so z zračno puško na razdaljo 10 metrov s 40 plus 10 slavije. Spoznavajoč se pri delu, kujemo pa pomoč, starejših držav-igri in zabavi, po uspehih, doseže- ljanov, posebno staršev mladine, M nih doslej, si bo pridobila mladina bi želela graditi to »velikanko« nove izkušnje v delu in bolje spe- bratstva in enotnosti naših naropala naše perspektive. Mladina bo dov. Ludvik Naš obveščevalec deklico Hedviko, S amide Frančiška, gospodinja iz Koblarjev 21 —• dečka Franceta. Umrla je Ješelnik roj. Vesel Marija, gospodinja iz črnega potoka poizkusnimi streli, člani ekipe Ko- 6, stara 77 let. PREDGRAD Rodila je Mihelič Katarina, gospodinja iz Deskove vasi 11 — dečka Emila. Umrl je Vovk Anton, delavec iz Deskove vasi 1, star 61 let. Čevje mesto so dosegli na tem tekmovanju naslednje rezultate: Planinc Vlado od 400 možnih 337 krogov, Hočevar Anton 320 krogov, Zupančič Jože 316 krogov, Kužnik Viktor 306 krogov, Hren Jernej 301 krog. Če pregledamo gornje rezultate, Poživeti kulturno društvo v Sušju Kulturno umetniško društvo »Dr. Ivan Prijatelj« Sušje je imelo zadnjo nedeljo letni občni zbor. Omeniti moramo, da je bil občni zbor sklican že v januarju, vendar se zaradi premajhne udeležbe ni mogel izvršiti. Tudi pri ponovnem O B JAVE lahko ugotovimo, da je celotna eki- sklicanju občnega zbora ni bila naj- KINO JADRAN, Kočevje: od 28. febr. do 2. marca amer. barvni film »Divja leta«, 2. marca ob 10. uri DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto, 1. marca, od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure trgovina »Oskrba«, pa dosegla povprečje vsakega strela 8 krogov, kar je v republiškem in državnem merilu že prav dober uspeh; če pa upoštevamo, da je med tekmovalci tekmovalo tudi precej članov, ki so v sestavu državne reprezentance, in če vemo, boljša udeležba, vendar kljub temu lepo uspel. se lepo delovala, z odhodom knjižničarke na drugo službeno mesto pa je knjižnica prenehala poslovati. Sklenili so, da bo treba to vprašanje rešiti na prvi seji novega odbora in določiti novega knjižničarja. Pogovorili so se tudi o ustanovitvi pevske sekcije pri društvu, že na zbor zboru se je prijavilo osem fantov, ki imajo veselje do petja, da bode štva je govoril predsednik društva tov. Jože Ilc. V svojem poročilu je nakazal smernice za delo društva, ki je bilo v zadnjem času v pre- ga filma »Bagdadski tatič«, 5. in 6. marca jap. film »Sedem samurajev«, x>d 7. do 9. marca slov. film »Ne čakaj na maj«. Andreja, Bartol Marija, gospodinja LOŠKI POTOK: 1. in 2. marca s Hriba 64 — deklico Marijo. amer. film »Pikova dama«, 8. in Poročila sta se: Mohar Anton, 9. marca amer. film »Selina« kmet iz Retij 68, star 28 let In PREDGRAD: 1. in 2. marca angl. dopoldne matineja amer. barvne- Kočevje, Ulica Jožeta Šeška. V so- da je zmagovalec tega tekmovanja, cejšnjem mrtvilu. Osnovna misel je O-n f mo ssRno-rlo^alri »-MX,, K I- Mvt S morvo Ah latern Čnsii m , . . . . . _ . J ______ “ •> boto, 8. marca, ob istem času, pa ima dežurno službo trgovina »Potrošnik«, Kočevje, Reška cesta. K 69. ki je ravno tako državni reprezentant, dosegel od 400 možnih 360 krogov ter da je tako najboljši rezultat dneva samo za 23 krogov . , boljši od rezultata našega najbolj- SLxfi.1. VS® šega rezultata, potem smo z re- ČESTITKA najboljšo Ernestu Kocjančiču iz zuitatom tekmovanja lahko popol- Bartol Anica, delavka iz Travnika 99, stara 21 let. DRAGA Rodila je Košmrlj Frančiška, gospodinja iz črnega potoka 17 — dečka Emila. film »Tri korake od vešal«, 8. in 9. marca braiz. film »Slnha Moča«. DOBREPOLJE: 1. in 2. marca amer. film »Rdeča reka«, 6. III. Rudnika žena Ana, hčerke Ana, Tinka, Veronika in sin Ratko ter zeta Lojze in Janko z družinama. noma žadovoljni. H. A. ČESTITKA Sestri Heleni in bratu Stanetu amer. film »Sužnji«, 8. in 9. III. Kalčiču v Barbertonu, Ohio, Ame- SODRAŽICA Poročilj so se: Bartol Ivan, tesar iz Vinc 12, star 32 let in škra-bec Antonija, delavka iz Podklan-ca 31, stara 30 let; Švajger Rudolf, ključavničar iz Ljubljane, Tržaška OSILNICA: 2. 53, star 21 let in Pajnič Frančiška, nameščenka iz Z apoteka 34, stara 21 let. Rodila je Levstek Ana, bolničarka iz Kočevja — dečka Jožeta. slov. film »Dolina miru«. DOM POČITKA, Ponikve: 7. marca amer. film »Sužnji«. KOČEVSKA REKA: 1. in 2. marca italij. film »Slovo na postaji«, 8. in 9. marca amer. barvni risani film »Pepelka«. marca ital. film »Fant za vse«, 9. marca amer. film »Pekel pod ničlo«. RIBNICA: 1. in 2. marca ital. film »Tisti iz sanj«, 8 Jn 9. marca ital. barvni film »Atila«. rika, želi vse najboljše za god in da bi bila še dolgo zdrava m zadovoljna v življenju; enako zeli tudi sestrični Frančiški Vrhove. Brat Jože Kalčič, Belica ZAHVALA Ob tragični smrti mojega moža FELIKSA MAROLTA SODRAŽICA: 1. in 2. marca amer. film »Tajinstveno močvirje«, 8. sl' s m‘no zahvaljujem vsem, ki so in 9. marca nem. film »Strup v v ,1‘*' težkih dneh stali ob stra-zoološketn vrtu«. , ’posebno pa se zahvaljujem tov. Jožetu Gačniku, org. sekretarju Ob-NAJDENO činskega komiteja ZKS Lašče, za ------„ ----- 23. febr. sem na cesti od Stare "i »premili no- KOSTEL Rodila je Južnič Rozalija, gospodinja iz Banja loke 21 __ dečka Mirka. OSILNICA Rodile so: žagar Frančiška, go- RIBNISKI TABORNIKI ZA PRAZNIK OBČINE Taborniška družina »Veseli Ribničan« se že pripravlja za proslavo občinskega praznika in za pohod v Jelenov žleb. že en dan pred proslavo bo taborniška družina odšla k Jelenovemu žlebu in si tam postavila svoj tabor. Tu bodo prespali in izvedli igro »Kurir«, ki se odigrava na stezah, ki vodijo iz Ribnice v Jelenov žleb, kjer so pred leti stopali naši bcrci. Za ta dan se družina že temeljito pripravlja, saj bodo zopet vzlbujali spomine na tiste dni, ko so naši borci premagali mnogo številnejšo sovražno vojsko. Mladi rod ljubiteljev narave bo ta dan dokazal, da ceni tisto, za kar so darovali življenja naši najboljši: očetje, bratje, sestre in drugi. Zato vabimo še ostale družine, naj se tega dne udeleže pohoda na Jelenov žleb. O delu, težavah in nalogah dru- sodelovali v pevski sekciji. Društvo bo nosilo materialne izdatke za pouk teh fantov v petju. Tudi delo igralske družine bodo poživeli. Več mladih fantov in deklet je pripravljenih zamenjati starejše igralce, ki jim služba in drugo onemogočajo, da bi nastopali na odrskih deskah. Več tehtnih misli za uspešnejše delo društva je prispeval tudi šolski upravitelj šole Sušje, tov. Jože Grebenc, ki je pripravljen kot doslej tako tudi za naprej nuditi društvu vso pomoč. Na kraju so izvolili nov sedemčlanski upravni otiibor in tričlanski nadzorni odbor, od tega polovico bila graditi in nadaljevati delo z mladimi močmi. V podobnem smislu je izzvenelo tudi tajniško poročilo. Razprava, ki je sledila poročilom, je pokazala, da so dani vsj pogoji za uspešno nadaljnje delo na področju kulturno prosvetne dejavnosti, kaker je bilo to pred enim in več leti. V zadružnem domu je dvorana, ki je med letom samevala. Prvič v zgodovini društva igralska družina ni postavila na oder niti mladih ljudi. Za novega predsedni- enega gledališkega dela. Vloge so bile že prepisane, ni pa bilo dovolj igralcev. Na zboru so razpravljali tudi o članstvo osem članov. ka društva je bil izvoljen Janez Košir, za tajnika pa Rozalija Mestnik, učiteljica v osnovni šoli Sušje. Na zboru so na novo sprejeli v članstvo osem novih članov Beseda o gostovanju ljubljanske Opere V soboto, 22. februarja, so nas še bi radi ostali in poslušali, toda obiskali člani ljubljanske Opere in skopo odmerjeni čas je vse prehi-nas presenetili s pisanim sporedom ' pesmi in opernih arij. Organizirani sta bili dve predstavi. Prva je bila ob 16. uri za gmnazijo, druga pa ob 20. uri. Dijaki so navdušeno sprejeli te redke goste. Za dobro uro so pozabili na vse skrbi in težave in se predali le občudovanju umetnikov. Svoje navdušenje so dokazali z viharnim ploskanjem. slov v upravi »Novic«. »ELEKTRO- KOČEVJE razpisuje mesto glavnega skladiščnika-nabavljača Pogoj: Poznanje elektromateriala ter poslov nabave materiala. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Zahvaljujem se tudi Okrajnemu odboru ZB Ljubljana za pomoč v tej nesreči. Še enkrat vsem mijlepša hvala, žena Franja Marolt z otrokoma Srečkom in Marijo 3n saneh in djobta voljo Dosledna — Ne, Tone, ne moreš k meni v kamro, dokler mi ne obljubiš, da me boš poročil! — Ampak, Nežika ... — Nežika ali Neža — obljubi, pa te bom spustila noter! Doslej sem še od vsakega to zahtevala. Nič ne pomaga — Poslušajte, vaš kolega pa dosti hitreje in bolj vljudno streže strankam kot vi! •— Kolikokrat sem mu to že reki, pa mislite, da kaj pomaga 7! Težak položaj ___ — Vdovi, pri kateri stanujem, VINI. ROKOPISOV NE VRAČA- sem dolžan že 80 jurčkov. Pfemiš-MO 1 je val sem m prišel do sklepa, da tro minil. S težkimi srci so zapuščali dvorano! Tudi zvečer so se gostje potrudili, da bi gledalcem nudili čim več užitka. Žalostni pa so ugotovili, da so le prve štiri vrste zasedene. Kaj je bilo vzrok tako slabemu obisku? Ali že zopet, kot vedno, kavbojski film ? žalostno, a resnično je spoznanje, da je res tako! Istočasno, ko so redki gledalci navdušeno ploskali pevcem, je polna kinodvorana s pridržanim dihom sledila pustolovščinam Burta Lancastra v filmu »Vera Cruz«. Ugibali so, kdo bo končno dobil zaklad in kdo od __., , .. lopovske dvojice bo ostal živ. Na- ne ta mogla poravnati zadnje je bilo na tisoče mrtvih in med njimi Burt, zaklad so dobili Mehikanci, gledalci pa so žarečih obrazov odhajali domov. Takega filma še niso videli! mi ne pomaga nič drugega, da se poročim z njo. — Ali se na miren način ? kot IZDAJA IN TISKA CZP »KOČEVSKI TISK« V KOČEVJU. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR. — UREDNIŠTVO IN UPIRAVA V KOČEVJU, LJUBLJANSKA CESTA 14a. TELEFON 3-89. NAROČNINA JE 400 DIN, POLLETNA 200 DIN IN JE PLAČLJIVA V NAPREJ. ZA INOZEMSTVO 800 DIN. TEK. RAČUN 617-’H-265. POŠTNINA PLAČANA V GOTO- Obilna žena »Kako, kolega, pa kaj s tvojo ženo?« »Eh, slabo, preveč se debeli.« »Prava reč, saj to ni nič hudega.« »Hudiča ne! če grem dvakrat okoli nje, zabijem ves dopoldan!« Ugotovitev starosti Kdaj je moški star? (Kadar mu v vlaku mlado dekle odstopi prostor.) Kdaj je ženska stara? (Kadar ji v vlaku mlad moški ne odstopi prostora.) Sprašujemo se, zakaj mora vsakdo, kt gostuje v Kočevju, oditi razočaran? (Izvzeti so seveda razni cirkusi, čarovniki in hipnotizerji!) Zakaj tako? Ali je morda res vzrok samo film ? Ne, tudi pokvarjen okus ljudi je temu vzrok! In kdaj se bo zboljšalo? Kdaj bodo tudi gestje iz Opere lepo sprejeti ? Zadnji čas je, da se to spremeni, sicer nam bodo ostali res samo še kavbojski filmi ... B. B. NOVI OBČINSKI VODITELJI MARJAN MIKLIČ Naj vam ga predstavimo: Marjan Miklič, roj. 1. decembra 1923 na Vidmu. Osnovno Solo je obiskoval na Vidmu, obrtno pa v Velikih Laščah. Izučil se je za mizarja. Že 1. decembra 1941. leta so ga aretirali Italijani in ga Imeli zaprtega v kočevskem gradu. Ko so ga Izpustili Iz zapora, ni bil dolgo časa na prostosti. Julija 1942 so ga !>onovno aretirali in zaprli. Odpeljali so ga v zloglasno taborišče Padovo, potem pa na Rab. Po kapitulaciji italijanske vojske se je takoj vključil v novo osnovano Rabsko brigado. Ko se je ta brigada na Ma-šunu pri Ložu razformlrala, je bil tov. Marjan med 17 prostovoljci, ki so se priključili drugim partizanskim edlnicam. Dodeljen je bil zaščitni četi pri Glavnem štabu NOV Slovenije. Tu je bil mitraljezec. V začetku leta 1944 je bil kurir za zvezo med Glavnima štaboma NOV Hrvatske in Slovenije. To je bila razburljiva služba. Nekaj časa je bil tudi vršilec dolžnosti komandirja kurirske stanicc. Potem pa je bil dodeljen za osebnega spremljevalca načelniku Glavnega štaba NOV Slovenije tov. Mile KUlbardu. Tov. Marjan Miklič je ostal v vojski do leta 1946. Od vojakov je prišel domov kot rezervni oficir JLA in s tremi odlikovanji. V domačem kraju se je zaposlil kot mizarski pomočnik. Leta 1948 je bil Imenovan za prvega upravnika nacionaliziranega obrata »Štolama« Itatlke, Tu Je bil do leta 1950, ko je odšel na novo službeno mesto na OIX) Gorsuplje za poverjenika za lokalno gospodarstvo. V Grosuplju je bil do reorganizacije okraja — do leta 1952, ko se je vrnil na Videm. Nameščen je bil za direktorja »Stoterne«, kar je še danes. Poleg dolžnosti v množičnih organizacijah In društvih je tov. Miklič že od leta 1952 na odgovornem mestu predsednika ObLO Dobrepolje. Tudi na zadnjih občinskih volitvah je bil z veliko večino glasov Izvoljen za občinskega odbornika, na prvi seji ObLO pa za predsednika dobrepoljske občine. Tov. Marjan Miklič je že mnogo storil za napredek Dobre-polske doline, zato pa uživa pri volivcih velik ugled, želimo mu, da bi kot doslej tudi za naprej dobro krmaril odgovorno delo predsednika občine Dobrepolje. Iz naših krajev ' NAM PIŠEJO ~ Deseaa nasin pionirjev Videla sem medveda 78 novih v Mahovniku Odbor preteklo uspeh je zboru, ki ay.nr. v Mahovniku je leto dobro delal. Lep bil dosežen po občnem je bil 23. januarja letos. Od takrat pa do volitev in na dan volitev, 16. februarja, je bilo na novo vključeno v Socialistično zvezo 78 ljudi. Sedaj je v SZDL 96 odst. vseh volivcev. Volitve so lepo potekale, volišča so bite okrašena, volivci pa so prihajali na volišča že pred sedmo ŠOLA NA TRAVI šola na Travi čaka na dokončno dograditev oziroma ureditev. Za dan volitev odborov SZDL člani te py potrebno še pribl. 5 milijonov organizacije s prostovoljnim delom dbl Pričakujemo, da se bodo le-počastili volitve. Pri popravilu ob- izpolnile želje staršev in šolo-činske ceste Mahovnik Kočevje so obveznih otrok v teh krajih, da bo opravili 80 prostovoljnih delovnih nova šola čimprej začela služiti no-^ ^ vemu namenu. Gasilski dom na Tiavi? Konec januarja smo imeli občni zbor našega gasilskega društva, Id uro. že v zgodnjih dopoldanskih mu je prisostvovalo 24 članov. Iz poročila predsednika je razvidno, da je imel upravni odbor 5 sej in 5 množičnih sestankov. Društvo bi sl rado zgradilo svoj gasilski dom, zaradi pomanjkanja denarnih sredstev pa do sedaj to ni bilo mogoče. Letos nameravajo svojo zamisel uresničiti v toliko, da bodo Izkopali temelje in po možnosti stavbo tudi spravili pod streho. Zabavnih prireditev društvo ni Imelo. Da bi urah je volilo 90 odst. članov, opoldne pa so z volitvami že zaključili. Nevi odbor šteje 11, nadzorni pa 3 člane. Izvoljena sta bila tudi dva delegata za občinsko konferenco. Novi odbor se je 20. februarja sestal na prvo sejo, na kateri so izvolili predsednika, sekretarja in blagajnika. Odbor sl je napravil načrt dela za v bodoče. Naj omenimo še to, da so na Gasilci Podpreske so delavni V nedeljo, 20. januarja, smo Imeli v Podpreski občni zbor Proštov, gasilskega društva v prostorih gasilskega doma, ki so mu prisostvovali tudi delegati ObGZ. Občni zbor je bil dobro obiskan In tudi skrbno pripravljen, ker so vsi funkcionarji društva podali obširna in zadovoljiva poročila. Društvo Ima 41 operativnih članov in članic, ki so imeli med letom 12 suhih in 2 mokri vaji. Pri praktičnih vajah je bila udeležba polnoštevilna In je desetina dosegla v ObGZ najboljšo oceno. Pri polfinalni tekmi, ki je bila v žlebiču, pa zaradi oddaljenosti niso mogli sodelovati. Upravni odbor je izrekel tov. poveljniku pohvalo, še posebno pa ženski desetini, ki se je vselej polnoštevilno udeleževala. Društvo sl je z dotacijo ObGZ nabavilo motorno brizgalno »Savica« in priredilo ob izročitvi brizgalne svojemu namenu vrtno veselico. SKrstni proslavi sta kumovala tov. Nagode, direktor Kmetijsko gozdarskega podjetja iz Kočevja, in tov. Turk Milka. Društvo polaga veliko paž-njo strokovni izobrazbi članov. Z dohodkom od kulturnih In zabav- nih prireditev je društvo krilo del pa ustvarili nekaj dohodkov, so člani prevzeli košnjo od narodne imo-vine, pri čemer so se izkazali vsi člani zavedne In disciplinirane. Pri košnji je sodelovalo 21 gasilcev, pri sušenju sena pa 22 žensk. Društvo je Imelo več mokrih in sirilih vaj ter izvršilo pregled preventivne službe, da so ljudje odstranili oziroma popravili ugotovljene napake. Med letom je društvo imelo na svojem področju 1 požar In sicer v vasi Pungert; svojo nalogo so izvršili uspešno in omejili požar. Članarina je bila pobrana. Društvo je Imelo 43.000 din dohodkov in približno 22.000 din izdatkov za popravilo mat. brizgalne in nabavo opreme. Občnemu zboru sta prisostvovala tudi delegata ObGZ tov. Doma sem s Knežje lipe. V šolo hodim v tri kilometre oddaljeni Spodnji log. Med Knežjo lipo in Spodnjim logem se razprostira velik gozd, v katerem se skrivajo divje živali. Ko grem v šolo, večkrat vidim zajčka ali plaho srnico, ki se pase na detelji. Večkrat sem slišala tudi jelene, kako so klicali drug drugega. Nekega jesenskega jutra sem se kot običajno odpravila na pot v šolo. Med pet jo sem ponavljala zgodovino, Id je bila tisti dan po urniku v našem razredu. Ko sem prišla do gozda, me je nenadoma zmotilo pokanje in lomljenje vej v go- sam in prišla kljub temu z zamudo v šolo. V šoli sem sošolcem pripovedovala, kaj sem vse doživela na potu. Kasneje sem zvedela od ljudi, da Ima medved v gozdu tudi svoj brlog. Tudi sedaj hodim v šolo po isti poti, vendar se z medvedom od tistikrat nisem več srečala. Poček Helena, VII. razred osnovne šole, Spodnji tog MOJI SPOMINI S PLITVICKIH JEZER Šolski otroci smo se dogovorili, da si bomo šli ogledat lepote Plit-vičkih jezer. Odšli smo z avtobu-Vožnja je bila zelo dolga, zdiu Takrat sem obstala, pozabila Med vožnjo smo ogledovali hivni-na zgodovino in začela prisluškc- ske kraje, ki smo jih sedaj prvič vati Lomastenje v gozdu se je ved- videli. Naše misli so bile uperjene no -bolj Mižalo cesti, čakala sem, na Plitvička jezera. Prispeli smo. kaj se bo zgodilo. Glej, čudo! Izza Naš avtobus se je ustavil tik ob grma se je prikazala najprej veli-ka kosmata glava, nato pa še osta- li trup medveda. Ko je hlačal po cesti, se je oziral na levo in desno ter nato kmalu spet izginil v gozd. Ne vem, ali me je kosmatinec opa- Plitvička jezera so res nekaj lepega. Hrvata ne bi mogel z ničemer bolj užaUti kakor s tem, če tol mu dejal, da je še kaj lepšega na svetu kot so Plitvička jezera. di-tev. NC stroškov za opremo gasilskega do- Dulmin in Kordiš, ki sta dala poni a in ureditev diletantskega odra trebna navodila in pojasnila. Dru-ter dvorane. Društvo se trudi za gtvo je sprejelo sklepe: pričeti z izpopolnitev gasilske opreme, kajti gradnjo gasilskega doma, prevzeti če bi izbruhnil požar pri podjetju košnjo od ljudske imovinein »Jelka«, ki ima same lesene zgrad- prirediti društveno zabavno prire-be in veUke zaloge rezanega lesa v delavnicah ter več dragocenih izdelkov in polizdelkov, ne bi mogli uspešno posredovati. Velika pridobitev za podjetje bo predvidena izgradnja vodnega rezervarja. Društvo je v administrativnem oziru bilo vedno na tekočem, za kar gre zahvala tov. tajniku in blagajniku Janežiču, ki že 12 let vodi blagajniške posle. Društvo vrši preventivno skrb, da do požarov ne pride; v primeru požara pa je članstvo izvežbano, da lahko takoj posreduje. Društvo je sprejele sklepe: da izvoli vodjo pionirjem, da mo šumenje vetra im pozibavanje vrhov dreves je kalilo tišino gozda. Hitro sem vzela pot pod noge Med vojno prvi - po vojni zadnji Zapuže je majhna vas, ne daleč od razvalin kostelskega gradu. Med NOB je bilo tu zelo živo. Tu je bila komanda mesta, terenski odbor to odbor AFŽ. Tudi mladinci niso zaostajaU. Imeli so svojo organizacijo z rednimi sestanki. nadaljuje delo gradnje vodovoda to prebivalci so mnogo storili za par- pozabili, rezervoarja, da izvede tečaj za iz- tizane. Marsikdaj je v temni noči Samo kilometer zil ali ne? Ko sem se opomogla od Nastala so tako, da se je rečna prvega strahu, sem se vsa presitra- struga razcepila na jezera v ka.,e-šena obrnila nazaj in začela teči ra se izliva reka Korana, ld se pri proti domu. Karlovcu izliva v Kolpo. Sestav- Po nekaj metrih sem se ustavila 'jena so iz šestnajstih jezer, ki so to začela premišljevati, kaj naj sto- razvrščena eno pod drugim X oda rim — ali v šolo ali domov? Odlo- 86 lz iezera v jezero preliva po tila sem se in šla v šolo. Ko sem jasnih slapovih. Bobnenje slapov prišla do tistega mesta, kjer sem J® shSatr daleč na okoli, X oda v prej videla medveda, sem se ustavi- se spreminja v različnih te to prisluškovala. Nič ni bilo, sa- bam*. Poleti je voja v jezerih K - • odlična tudi za kopanje. Zaradi teh naravnih lepot pri-vaMjajo Plitvička jezera domače in tuje turiste. Vsak, kdor jih je obiskal, je odnesel domov nepozabne vtise in najlepše spomine na krasote teh jezer. Majerle Vida, VII. razr. osn. šole Predgrad TUDI MI IMAMO »NOVICE« Ko sem nekega dne prišla k sosedovim, sem na mizi zagledala razne časopise. Med ‘vsemi pa me je najbolj zanimal časopis »Novice«. Na Mtro sem pregledala vse strani. Z veseljem sem prečitala članek o mojem rojstnem kraju. Lica so mi kar žarela, tako sem IZ ZAPUŽ NAM PIŠEJO italijanska posadka. Vsi so se zvesto borili za svobodo in hrepenenje po boljšem življenju jim je vlivalo novih moči. Tudi ta vasica je dočakala svobodo. Sedaj se je spominjajo samo stari borci, ki so se tu krepčali. Drugi so pa na njo od nas imajo prašane gasilce ter da izvrši še potrkalo na okno in nihče ni odšel električno razsvetljavo, vsi polžku- hitela z »Novicami« v rokah do omet in pleskanje dvorane. Društvo prazen. Zbirali so hrano in ciga- ............................. skrbi poleg požarno varnostne retei čeprav je bila v gradu utrjena službe tudi za prosvetni in kulturni razvoj tega področja. NC Piifaiska rojakinja piše Naša naročnica Francka Juretič tz Wlckliffe Ohio, ZDA, nam je poslala daljše pismo, v katerem piše naslednje: Pošiljam vam naslova in naročnino za dva nova naročnika »Novic«. Tukajšnji naročniki radi prebiramo »Novice«, ker iz njih izvemo dosti novic iz naših krajev to naše Kolpeke doline. da smo po tolikih letih spet obiskale našo lepo domovino. Še zdaj se večkrat pogovarjamo, kako lepe dneve smo preživele v domačem kraju. V duhu in mislih se vračamo v rodne kraje, posebno pa sedaj, ko prejemamo »Novice«. Veseli nas gospodarski napredek naše doline. Kakor smo brale v »Novicah«, ima skoraj že vsaka Naj se vam predstavim. Rojena vas elektriko. Tudi mostove gradi-sem bila v vasi Potok, v Kolpski jo skupno. Na sliki smo videli Jak- ob koncu leta 1958 bodo ČLANI PREŠERNOVE DRUŽBE prejeli 7M redno članarino 320 din naslednjih pet knjig: 1. Koledar za leto 1959. 2. Ivan Ribič: Sin, povest. 3. Honore de Balzac: El Verdu-go in druge zgodbe. 4. Tone Seliškar: Velika gate predstava, mladinska povest. 5. Poljudnoznanstv. delo: Kruh. Za doplačilo 150 din prejme teh- riti? ko vsak član 8e: _____ si, da bi jo dobili tudi v našo vas, pa so bili dosedaj zaman; raje jo bodo napeljali preko Kolpe v sosednjo republiko. Vaščani so pripravljeni dati les in delovno silo. Toda izgovarjajo se, da je zmanjkalo žice, kar pa se nam zdi zelo čudno. Tudi pota imamo slaba, ki jih kljub vsemu prizadevanju ne moremo popraviti. Obljubljajo nam denarno pomoč, itoda te ni od nikoder. O teh in podobnih problemih razpravljajo vaščani v večernih urah ob petrolejki. Tu in tam pa se sliši: »čeprav sem star, pa bi vseeno rad dočakal, da bi tudi v moji hiši zasvetila električna luč.« Ali se ne da tu res ničesar sto-D. K. mov. Tudi mama to oče sta bila vesela, ko sem jima pokazala članek o našem kraju. Sedaj ju ni bilo težko pregovoriti, da se tudi mi naročimo na domači list. Moja velika želja se je izpolnila. Vselej, kadar dobim »NovTto:, se jih razveselim. V njih najdem marsikaj zanimivega iz našega kraja in od drugod, že dolgo sem imela željo, da bi tudi jaz sodelovala v kotičku »Beseda naših pionirjev«, ki je nam otrokom tako pri srcu. Vsem tistim, ki se ša niso naročili na »Novice«, pa priporočam, da to čimprej store. Koprivec Mimi, V. razr. osn. šole Predgrad OSOL- TEČAJ NA VELIKEM NIKU Na Velikem Osolniku se je začel gospodinjski tečaj za dekleta. Vodi ga znana gospodinjska učite- kaj hočemo, leta tako hitro teko, dolini. Moj dekliški priimek se je glasil Simončič. Leta 1952 sem v spremstvu moje svakinje Francke Abramovič in Mery Fuž obiskala svoj rojstni kraj. žal je Mery že umrla. Moji spremljevalki sta bili rojeni v Vasi pn Fari. Vesele in srečne smo se počutile v domovini. Na domačih tleh smo obudile lepe spomine na mlada leta. Sprehajale smo se po znanih stezicah, kjer smo se nekoč brezskrbni otroci igrali. Toda, Ijica tov. Lukežičeva. Program je zelo zanimiv. Pohvale pa je vreden tudi zaradi tega, ker se dekleta učijo sodobnega kuhanja to pripravljanja hrane, ki je na kmetih doma. Ko smo prišle v domači kraj, so nas ljudje lepo sprejeli, kar ne bo- Sičane, kako se na novem mostu veselo smejejo. Le tako naprej, ker le v složnem delu je moč in napredek! Dobili boste tudi vodovod. To bo za vas velika pridobitev. Pa tudi druge stvari si nameravate izboljšati. Mi se veselimo vašega napredka. Zelo radi bi vas še enkrat obiskali in pogledali vse vaše nove pridobitve v zadnjih letih. Pozdravljam mojo sestro Joha-no Ofak iz Potoka, sestro Ano Mline v Grivcu, Papeževe v Fari, Južničeve v Krkovem, Juretičeve v Potoku to ostale Potočane in Vaščane, nadalje vaščane iz Fare to 6. knjigo Lepo vedenje ali 7. knjigo Inž. Milan Ogrina: Moj vrt. Kdor naroči obe dodatni knjigi, doplača za obe knjigi samo 230 din. 7 KNJIG ZA 560 DIN! Zadnja pot Francke Kovač V nedeljo, 23. februarja, smo zaigral ganljivo žalostinko. žalni spremili k zadnjemu počitku tov. sprevod Je nato krenil ob igranju Francko Kovač iz Srednje vasi. BI- neštetih žalnih koračnic v oddalje-la je zadnje dni v Ljubljani na no Travo, do zadnjega prebivališča operaciji, ki pa je ni prestala. Po- pokojnice. Ob odprtem grobu se je , ™ vnlSe kotoa Francka je bila članica ZKS, od nje poslovilo 5 govornikov, mno- naikasncie"do Skritem« v člaStea upravnega odbora Kmetij- žične organizacije pa so položile plača ske zadruge v Dragi, SZDL, ZB, vence na njen £ob Pevci so za- najkasneje do 6. ju„ja 1958 vse 71 £^^1 fs£ ° Pohitite z vpisom! Člane vpisuje- leg velikega števila domačinov in segajočo »Vigred«. Okrajni odbor jo poverjeniki Prešernove družbe, zastopnikov raznih organizacij je ZKS je zastopal to'v- Pcter_,6obar’ ki so v vseh šolah ln večjih pod- dala pogrebu velik poudarek ude- občinsko Zvezo borcev pa večja de----------------------------------------- - . H|h kntiearne in podružnice ležba Sodražanov s pevskim zbo- legadja s praporom. Veličastni porno nikoli pozabile. Ljudje šobili z Jakšičev. Vsem žeton srečo in dosti »j™ Sevalca toLjnd- ram in z godbo. Pred hišo žalosti je greb zaslužne pokojnice h, nami zelo prijazni in dobri. Oblju- zdravja v letu 1958- ^ rava v Ljubljani, zapel sodraški pevski zbor »VI- ostal vedno v spominu, bile smo, da jih čez nekaj let po- ske pravice m np ■*“ p ^ novno obiščemo. Ni nam bilo žal, Ohio, ZDA Erjavčeva c. a. gieu«, guuuvu —S nam bo I. 45. V neprehodnih gozdovih, nekaj stie-ljajev nad izvirom Kamniške Bistrice so imeli rokovnjači svojo postojanko. Sem ata se napotila Boječ In pisar še tisto noč. Pred ozkim skalnim prelazom ju je ustavil stražar: »Kdo volha?« »Ferlahara!« odgovori čevljarček in stražar »pusti puško ter ju pusti mimo. Ko sta talko prišla še mimo dveh straž, stopita na jaso, kjer je gorel ogenj, na JOSIP JURČIČ KERSNIK PRIREDIL BIKE MILAN BATISTA JANKO KDO ROBLEK katerem se je pekel janjček. 46. Okoli ognja pa je bila zbrana vesela druščina in najglasnejši med njimi je bil mešetar Tonček, ki se je prav nocoj vrnil z izleta z oskrbnikovim konjem. Nocoj se je spravil nad pobeglega lerne-natarja Petra, ki so ga pa raje klicali Toča, ker je menda,neki babi, M ga je ob grdem vremenu od hiše spodila, točo na polje priklical. Bojca so rokovnjači poznali, zato so tembolj buljili v tujca. Toda ta dva sta se odpravila naravnosti proti poglavarjevi koti. 47. Groga, ki je menda že čul korake, je stopil iz hišice In povabil pisarja s seboj. Ta mu je povedal zadnje novice iz doline, pravil mu je o Mozolovem izdajstvu in rokovnjaškem maščevanju nad njim. Groga je težko skrival svojo razburjenost, vendar se je premagal in z mirnim glasom pobaral pisarja po Francozih, ki bi imeli priti po Črnem grabnu. 48. »Torej čez tri dni?« vpraša ponovno Groga, »še kaj?« »Da, to francosko četo spremlja neki Veroazz.« »Kakšno zvezo ima ta človek s tem?« »Mogoče ga boste bolje poznali, če povem, da je to avstrijski izdajalec in da se je nekoč pisal Bmjač.« Te besede so kot strela' udarile Grog«. Obledel je kakor stena, oči so mu stopile izpod čela to krčevito se je moral prijeti mize. »Bmjač! Lopov Bmjač!« je stkal to šele čez čas se je pomiril.