MNritt plsüm ▼ cotorbL Leto XL, št. 53 Ljubljana, sreda s* marca 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25-— Din, za inozemstvo 40 — Dia Uredništvo: LjmWjana: Knafljeva ulica 5- Telefon it 3122, 3123. 3124. 3125 te 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Те^ lefon št 440 Celje: Kocenova ul 3 Telefon St 190 Rokopisi se dc vračajo - Oglas) pc tarif j Upravaiitvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. - Telefon St 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Preien nova ulica 4 — Telefon St 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13 — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub* Ijana št 11.842: Praha čislo 78.180; Wien št 105 241 Češkoslovaška slavi predsednika Masaryka Govor predsednika češkega deželnega zbora Kubate -Ustanovitev Masarykovega sanatorija za pljučno bolne Praga, 4. marca, d. Uvod v ve'ike vsenarodne svečanosti v >roslavo ř0. rojstnega dne velikega predsednika Masaryka je bila seja češkega deželnega odbora, ki jo je otvoril točno ob 1J. inri deželni predsednik Kubát, ki ..e v globoko zasnovanem govoru poveličeval delo predsednika Masaryka za blagor In napredek češkoslovaškega naroda in opozarjal na čase. ko je bil Masaryk eden prvih borcev za deželno samoupravo. Že pred 40 leti se je izjasnil za kar najvišjo avtonomijo ter ostal tej misli zvest tudi sedaj, kakor tudi načelu, da je treba izvesti popolno enakopravnost ter' osigurati mir z nemškimi soprebivilc.i Predsednik Masaryk je bil in bo najboljši učitelj vseh onih, ki se hočejo učiti in živeti pozitivno življenje. Njegovi učitelji so Mi Platon, Komenský, Kant, Herder, Dostojevski i-n Krsrus ter ne Cezar. Pobg tega pa je prežet tudi bojnega duha Žižke, cadar ie to potrebno. Masaryk j'e globoko veroval v svobodo človeškega duha in tudi doživel zmago tega duha po svetovni revoluciji. Po govoru predsednika Kubáte se ie dvignila vsa zbornica ter navdušeno vzklikala predsedniku Masaryku iti nato, po govoru Ksandara o stremljenjih predsednika Mas? 't za izboljšanje javnega zdravstva, sklenila zgraditi veliki deželni sanatorij za bome na pljučih, ki bo stal 25 m;!ijoncv Kč. Poleg tega se je pričela širom države cela serija Masarykovih proslav raznih korporaci], ki vse nudijo živo sliko neprimerne 'jubezni, katero goji in občuti hvaležni narod do svojega učitelja in vodnika. Praga, 4. marca. i. Danes je bilo na Gradu sprejetih več deputacij, Id so čestitale predsedniku Masaryku k njegovemu 80. rojstnemu dnevu. Med drugimi je prezident sprejel predstavnike Češke in Nemške akademije znanosti in umetnosti ter delegacijo Narodne banke. Minister za narodno obrambo je izdal dekret, po katerem se trije polki, po en artiljerijski, letalski in konjeniški imenujejo »Polk T. G. Masaryka«. Češka Obec Sokolská je v proslavo Masarykovega jubileja ustanovila fond v znesku 1ČO.OOO Kč, ki bo služil za potovalne usta-nove za proučevanje telesne kulture in telesne vzgoje v inozemstvu. Sprejem na čsl. poslaništvu v Beogradu Beograd, 4. ma,rca. p. Ob priliki proslave 80-! et.nice predsednika ČSR bo v češkoslovaškem poslaništvo dne 7. marca svečano sprejemanje. Sestanek delegacij na londonski konferenci Poročilo o določitvi maksimalne tonaže vojnih mornaric Omiljenje vojne s podmornicami London, 4. marca, AA. Davi so se sestali v Saint Janeski palači vodje delegacij na pomorski razorožitvem konferenci. Francijo je zastopal francoski poslanik de Fleuriau. Sestanek je bil določen že prejšnji teden, ko se je računalo, da se bo francoska delegacija vrnila v London in da bodo voditelji delegacij lahko razpravljali o poročilu odbora strokovnjakov glede metode določitve pomorske tonaže za države zastopane na konferenci. Poročilo vsebuje načrt za določitev vrste kategorij vojnih ladij. Ta načrt smatrajo za kompromis med angleškim in francoskim stališčem v vprašanju omejitve tonaže vojnih ladij. Strokovnjaki predlagajo, naj bodo gla^e kategorije vojnih ladij oklopni-ce. ladje-matice za letala, križarke z več ko 6 pafčnimi topovi, križarke s šestpalenimi topovi in rušilci in podmornice. Za Francijo in Italijo bodo lahke križarke in rušilci predstavljali eno sa-jno kategorijo. Poročilo strokovnjakov MAKEDONSTVUJUŠČI ŠE NE MIRUJEJO Nov zločin bolgarskih komitov v Pirotu — Z bombami in krvjo hočejo preprečiti sporazum med Bolgarijo in Jugoslavijo — Besedo ima sedaj bolgarska vlada o ladjah, ki ne spadajo v nobeno kate-gorjo, je istotako končano. Tudi v vprašanju posebnih ladij je dosežen zadovoljiv napredek. O nekaterih načelnih vprašanjih bodo sklepali vodje delegacij. Problem humaniziranija vojnih operacij podmornic proučujejo še vedno strokovnjaki. O nekaterih vprašanjih v zvezi s tem problemom so razpravljale sinoči delegacije britskega imperija. Končno je bilo sklenjeno, da se bo vršila seja prve komisije konference v četrtek, кјет se bo razpravljalo o poročilu podkomisije strokovnjakom. Vodje delegacij se bodo ponovno sestali v petek. London, 4. marca, A A. Predsednik . Macdonald je razpravljal danes z ame- j riškimi, japonskimi in italijanskimi j strokovnjaki o vprašanjih razorožitve- I ne konference. London, 4. marca, AA. Francoski pomožni delegat Massigli je odpotoval v Pariz, da poroča predsedniku v.ade Tardieu ju. Beograd, 4. marca. AA. Na dan 3. tega meseca ob 18.30, v času, ko je bilo največ ljudi na ulici, so neznani storilci vrgli skozi okno hotela »National« v Pirotu bombo in takoj' nato dve drugi bombi na ulico pred hotelom, kj'er se je šetalo mnogo meščanstva. V hotelu ie bilo ranjenih 9, na šetališču pa 16 oseb, vse iz vrst meščanstva. Izmed ranjencev so Jih mOrali 8 prepeljati v bolnico, ostale pa so samo obvezali in jih po zdravniški pomoči napotili v domačo nego. Od onih 8, ki so morali ostati v bolnici, je Vlada Mitic, ključavničar iz Pirota, podlegel ranam. Zaradi velike množice ljudi in nastale panike je atentator lahko pobegnil iz mesta proti bolgarski meji. Po »dosedanjem poteku preiskave je gotovo, da so bili atentator ali atentatorji bolgarski ko-miti. Beograd, 4. marca. M. Večerni listi objavljajo poročila o drznem atentatu, ki so ga izvršili sinoči makedonstvu-jušči v Pirotu ter poudarjajo, da smo doživeli novo razočaranje več in novo nepotrebno bolest. Bolgarski make-donstvujušči skušajo z vsemi sredstvi onemogočiti izvedbo nedavno sklenjenega sporazuma med jugoslovensko in bolgarsko vlado. Ni brez vzroka, da so si makedonstvumšči izbrali za svoje dejanje baš Pirot. Přrot je kraj, kjer so se nedavno z uspehom pričela pogajanja za ureditev dobrih odinošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki so se kasneje končala s sporazumom v Sofiji. Skrajni čas je in upamo, da bo bolgarska vlada s svoje strani ukrenila vse, da makedonstvuiiušči ne bodo v bodoče več kalili naših dobrih odinošajsv. Jugoslovenska javnost pričakuje, da bo bolgarska vlada podvzela vse ukreoe, da razžeme gnezdo makedorastvujuščih v Džumaji in napravi konec njihovim zločinom. Vsekakor se ne sme dopustiti, da bj Džumaja diktirala Beogradu in Sofiji. Jasno je, da delajo makedon-stvujušči posebne poskuse, da bi z bombami pokvarili, kar se ie ustva:ilo z dolgotrajnim trudom. Kakor se doznává, bo naša vlada ukrenila vse potrebne korake za zaščito naših тЫ? sov v duhu nedavno sklenjenega sporazuma z bolgarsko vlado. Beograd, 4. marca. M. Vedno, kadar pride do boljših odnošaiev med Jugoslavijo in Bolgarijo in kadar se pričenja med obema državama razčiščati atmosfera, se pojavljajo gotovi bolgarski makedonski krogi, ki skušajo onemogočiti prizadevanja, ki streme za tem, da se preprečijo vsi spori. To so storili makedonstvuiiušči doslej vsakokrat, ko je došlo med Jugoslavijo in Bolgarijo bodisi do kakega delnega sporazuma ali pa do možnosti za kar najširši sporazum. S svojimi zločini niso uspeli in ne morejo preprečiti, da ne bi moglo priti med Jugoslavijo in Bolgarijo do gotovega aranžmana g.ede na obmejna sporna vprašanja. V tem oziru so bili doseženi sporazumi tako v Pirotu, kakor v Sofiji. Ti sporazumi konvertirajo Jugoslaviji in Bolgariji ter vsemu prebivalstvu obeh držav. Ne konvenirajo pa onim, ki žive samo od nemira in medsebojnih sporov, ne konvenirajo m a k edons tvu ju ščim. Zato so, čeprav naknadno, sklenili, da z umori vlijejo v doseženi sporazum kapljico sitnupa v nad;i, da bodo na ta način mogli onemogočiti nadaljnje posledice ustvarjenega sporazuma in da bi se na ta način ustavila vsaka akcija za sporazumevanje med obema državama. Makedonstvujušči so si izbrali za svoj zločin hotel »National« v Pirotu. Hotel «-National« je oni hotel, v katerem so se vršila pogajanja za sporazum med Jugoslavijo in Bolgarijo. Po atentatu je bila uvedena stroga preiskava in od njenega uspeha bo odvisno naše nadaljnje postopanje. Preiskava pa je med tem že ugotovila, da so zločin izvršili makedonstvujušči, kar je razvidno iz tega, da so takoj po izvršenem atentatu pobegnili iiz Pirota proti bolgarski meji. Jugoslavija je še nadaije popolnoma miroljubna in upa, da bo bolgarska vlada uporabila vso svojo avtoriteto za najstrožjo pozornost na vse elemente, ki jim je dajala zatočišče in ki ogražajo dobre odnošaje ter mir med Jugoslavijo in Bolgarijo. Tudi med seboj se koljejo Sofija, 4. marca. s. Pnblicist Tnndev hi neki mladeniř, ki ga je spremljal, sta bila umorjena. Tundev se je v mladosti udeleževal makedonskih bojev in je vodil nazadnje list »Vardar«, ki je širil ostro kampanjo proti Mihajlovemu krilu makedonske organizacije. Policiji se je posrečilo prijeti oba storilca Angelova in Ivanova, ki $ta dejanje priznala. Sofija, 4. marca. AA. Danes ob 13.30 popoldne je bil v Sofiji ubit znani pro-togerovce Vasil Tundey, urednik »Var-darja« ter eden najbolj znanih bolgarskih književnikov. Rodom je iz Besara-biije, njegova rodbina pa živi v Stari Zagori. Ž njim vred je bil ubit njegov osebni tačnik Stojan Dimitrov Stojanče, ki je zapustil pet otrok. Oba sta bila ustreljena od zadaj z več streli. Umor je bil izvršen v ulici Hinska med ru-munskim poslaništvom in univerzo. Morilci, trije po številu, so bili tako? aretirani. Tundov in Dimitrov sta ležala na kraju umora pol ure zaradi preiskave oblasti na licu mesta. Dr. Beneš o nalogah in ciljih Male antante Mala antanta ima trajno politično vrednost in vodi h konstruktivnemu gospodarskemu, političnemu in kulturnemu delu Beograd, 4. marca. M. Povodom konfe renče dijaške Male antante je zunanji mi nister dr. Beneš izjavil Mislim, da ni bilo nikdar mogoče govoriti z večjim zadovoljstvom o sedanjosti in z večjim zaupanjem v bodočnost Male antante, kakor v tem času. Ta zveza je To ojačuje moje prepričanje, je beležiti veliko ba;sse v rži in panáci. Včerajš-$1,1 i tečaj? so znašaM povprečno 75 za pšenico in 55 za rž, kar pomeni 5 odst. padec. Današnje pene so znašate napram žitnim cenam pred kitom dni, komaj nekaj več kot polovico. Vzroki (ega padca so baje borzno tehničnega značaja. Grško-avstrijska prijateljska pogodba Atene, 4. marca. s. Vladi blizu stoječi list »Hestia« poroča, da je zvezni kancelar dr. Schober izrazil grškemu poslaniku na Dunaju željo, naj bi se med Avstrijo in Grčijo sklenila prijateljska in razsodiščna pogodba, kot jo je nedavno sklenila Avstrija z Italijo. Grčija je ta predlog sprejela s posebnim zadoščenjem. Kakor zatrjujejo se bodo tozadevna pogajanja v kratkem pričela z avstrijskim poslanikom v Atenah. Rakovski hudo bolan Berlin. 4. marca s. -»Berliner Tageblatt« priobčuje vest komunističnega opozici onal-nega tiska, da je baje bivši sovjetski poslanik v Parizu Rakovski v življenski nevarnosti. ker ije obolel na malariji in mora kliub temu preživeti sibirsko z.imo pod najtežjimi pogoji. Zdravniki so ugotovili pri Rakovskem težko obolenje srca in odredili, da bo odšel na Kavkaz m odmor. jelne težkoče, ki so rešili vprašanje svojih reparacij in ki so s to rešitvijo dobili podlago za boljše vzajemno življenje, gredo in morajo iti dalje h konstruktivnemu ust-varjajočemu gospodarskemu, političnemu in kulturnemu delu. V sintezi se mora iskati nova oblika skupnega življenja in skupnega sodelovanja. V tem konstruktivnem delu bo Mala antanta v srednjeevropski sferi vedno važen element, ker je njena vodilna ideja vedno podrejena interesom miru, skupnemu sodelovanju in konsolidaciji. Mala antanta ni bila nikdar in bo tem manj v novem položaju ovira kakršnemu-koli sodelovanju za ohranitev miru. Po krivem se izgovarja kdorkoli na njeno eksistenco, ako se hoče res iskreno odločiti za sodelovanje. Praga je videla te dni več sto rumunskih in jugoslovenskih diiakov, ki so prišli, da spoznajo naše razmere in da se zlasti seznanijo s češkoslovaškimi dijaki v svrho izpopolnitve medsebojnih zvez, sporazuma o metodah in obliki svojega skupnega dela in da bi s svoiim nadaljnjim delom podprli plemenite ideje in metode Male antante. Tudi to je važen dokaz o čvrstem in globokem korenu naše zveze, ki ne te-melii samo na medsebojnih državnih interesih in potrebi, temveč tudi na čustvih in prepričanju vseh treh narodov držav Male antante ter njihovih najširših slojev. do razbili vsi navali anarhizma in destruktivnosti in ki se ne sme strašiti nobenih žrtev v energični obrambi svobode, pravice in časti. tolikokrat pokazala svojo življensko spo- Enianďi, ki je naglašal, da obstoja poleg sobnost, da bi bilo samo pri popolnem za- j solidarnosti politikov Male antante tudi eoli-nemarjanju posameznih važnih etap tega j darnost Male antante tiska. Male antante razvoja mogoče podcenjevati njeno poli- i žen, ki se ji je pridružil eedag' tudi kongres tično važnost za Srednjo Evropo. Najno- [ Male antante dijakov. Mala antanta dijakov vejši dokaz njenega proměna je bila haaška j mora postati dostojna sila. ob kateri se bo-konferenca, kjer Se je Mala antanta vnO- ' Hn rnr.hili wßi navali anarliirma in vič izkazala kot čvrsta zaslomba solidarnosti treh narodov in držav in kot značilni instrument srednjeevropske konsolidacije in pacifizma. Le tej solidarnosti narodov in držav Male antante se moramo zahvaliti, da so bili rezultati haaške konference dobri in da takozvana likvidacija vojne rti ostala omejena samo na zapadno, temveč je bila razširjena tudi na srednjo in jugozapadno Evropo. Od tega edinstva Male antante so imeli koristi tudi direktni interesi naših držav na ta način, da je bila oproščena njihova agrarna reforma tujega posredovanja. Ne more biti dvoma, da bosta enak skupen nastop in ista solidarnost prišla do izraza tudi pri pariških pogajanjih in da bosta tudi tu v korist. Zveza naše Male antante naravno ne bo izgubila svojega pomena po zaključku pariških pogajanj in po doseženem haaškem sporazumu prav zaradi tega, ker ima trajno široko politično vrednost. Po finančni in gospodarski likvidaciji vojne bo nastopila tem večja konstruktivna naloga srednjeevropskih držav. Narodi, ki so prebrodili svoje dnevne materi- to m o 4-o ■/ L-/ла L" i сл rvüili vnračanip svniih Jugoslovenski poslanik v Pragi gosp. dr. Grga Angjelinovié je podal izjava, v kateri izraža svoje veselje nad uspelim kongresom Male antante dijakov. Skupno delo pred vojno in skupne borbe med vojno so utrdile temelje, na katerih se razvija povojna skupnost in sodelovanje jugoslovenskega, češkoslovaškega in rumunskiga naroda. Mala antanta, je naglasal jugoslovenski poslanik, ni ničesar drugega, nego Tigotovitev skupnosti faktorjev dela in skupnih borb, ki so na eni strani nastale iz skupnih interesov, na drugi strani pa ustvarile mnogo novih. Železniške vozne olajšave za Sokolstvc Beograd. 4. marca r. Ministrstvo sao-bračaja objavlja dopolnilo k § 12. potniške tarife. Po tem dopolnilu uživa članstvo Sokola kraljevine Jugoslavije sledeče olajšave: pri potniških vlakih velja v II. in III. razredu za sokolské skunine. ki štejejo najmanj 10 oseb in za razdalje od 51 km naprej polovična cena: pri brzovlakih mora šteti sokolská skupina najmanj 15 oseb in polovična cena velja le za potovanje od 101 km dalje. Vsak član (nara^čajnik) se mora izkazati s člansko legitimacijo, na kateri je fotografija. ki mora biti žigosana tudi od pristojne železniške direkcije. Legitimacija veli a za 1 leto. Za vsako potovanje mora pristojno društvo izdati vodji skupine posebno uveremje v 2 izvodih po tarifskem vzorcu. Dr. Vladan Giorgjevič okreval Dnnaj, 4. marca. g. Kakor smo svojWasno poročali, je bivši srbski ministrski predsednik dr. Vladan Gjorgjevié resno obolel. Njegovo zdravstveno stanje je biío z oz i r от na visoko starost precej vznemirljivo. Sivolasi držovnik, ki je sam zdravnik, jii prenašal bolezni samo potrpežljivo, temveč tudi s humorjem. Ker ie telesno izredno dobro ohranjen, se je zdravstveno stanie dr. Gjorgje-viča zopi-t popolnoma popravilo, tako da je mogel danes zapustiti sanatorij. Odpotoval je na kratek oddih v Baden pri Dunaju. Banske gospodarske konference Sarajevo. '4. marca AÄ. »Jugoslovenski list« prinaša vest po kateri se bo vršila meseca marca v Sarajevu na inicijativo drinskega bana g. Velimirja Popoviča konferenca zastopnikov gospodarskih krogov iz vse banovine. V zvezi s tem je trgovska zbornica že začela izdelovati elaborat za to važno konferenco, na kateri se bo razpravljalo o problemih vse banovine. Po pisanju »Jugoslovenskega lista« takisto tudi banska uprava pripravlja material za to konferenco. Dva oddelka banske uprave pripravljata svoje referate. Posebno obširen bo referat tehničnega oddelka banske uprave, v katerem je govora o popravilu cest v banovini, dalje o vodnih potih, posebna pažnja pa je posvečena izgradnji novih cest, od katerih bi gospodarstvo drin-ske banovine imelo veliko korist. (Ali in kdaj se bo slična konferenca v smislu sklepa banske konference v Beogradu vršila za dravsko banovino, še ni znano. Op. ur.) Pastirsko pismo pravoslavnega natrijarha Beograd, 4. marca. r. Danes je bilo objavljeno pastirsko pismo patrijarha Dimitrija pravoslavnim vernikom. V nasprot-stvu s pastirskim pismom katoliškega epi-skopata je patrijarhova poslanica povsem nejrolitična in posvečena izključno verskim vprašanjem. Poslanica daje vernikom navodila o krščanskem življenju »Nič drugega ne zahtevam od Vas, nego da se skupno z menoj ravnate po zapovedih Kristo-vega evangelija.« Nato daje patrijarh obširno navodilo, kako naj verniki dobro opravijo velikonočno spoved in obhajilo ter zaključuje svoje pastirsko pismo z blagoslovom vsem vernikom za vse življenj«. Osnovanje danskega poslaništva v Beogradu Beograd, 4. marca. M. Danski Fčst »Trdende« iporoča, da je danski zraiamji minister Muri g predložil parlamenta preni ter utemeljilo oprostitev s tem, da je umrl Serič sicer brez dvoma nasilne smrti, da pa se sodišč« ni moglo prepričati, da bi ga bila usmrtila baš obtoženca. Katastrofalne poplave v jezni Franciji Veliko število smrtnih žrtev - Deroča voda je porušila nebroj stavb in pretrgala vse prometne zveze Izgredi proti mitropolitu Sergiiu Berlin, 4. marca. s. »Lokalanzeiger« poroča iz Moskve, da je prišlo v neki cerkvi do nezaslišanih izgredov proti mitropolitu Sergiju. Ko je stopil Sergij pred oltar, da bi čital maso, je pričela množica žvižgati ter vzklikati proti njemu: »Izdajalec!«. »Rojazljivec«, »Judež!« itd. Ropot je bil tako velik, da mitropolit ni mogel nadaljevati svetega opravila, temveč je stopil med množico, da bi jo pomiril. RazgTeti verniki pa so trgali raz njega obleko, mu pljuvali v lice ter mi-mive komunistične dokumente, iz katerih .ie razvidno, da je pobegnil iz Zagreba na Dunaj, odkoder je odšel v Berlin, kjer se ie sestal z neko elegantno damo v hotelu »Evropa«. Tu je izginila za njim vsaka sled m so jo našli šele v Parizu. Pri umorjenem so našli tri jutroslovenske liste, v katerih so bili podčrtani citati vesti o nameravanem atentatu na voditelje hrvatske poklo-nitvene deputacije, ki ie šla v Beograd. Poleg tega so našli tudi sliko nekega obtoženca iz Zagreba po imenu Močnaj, ki ie zelo sličen umorjenemu. Francoski list »Liber te« piše. da je bil umor tega človeka izvršen točno na isti način kakor jih izvršuje GPU. »Liberte« je celo mnenja, da obstoji zveza med umorom tega Hrvata in izginotjem ruskega generala Kutjepova. Pariška policija se je brzojavno obrnila za pojasnila na zagrebško in sarajevsko policijo, da bi se ugotovila točna identiteta umorjenega. Kritičen dan za Tardieujevo vlado Pariz, 4. marca. AA. Kabinet Tardieu se bj jutri predstavil parlamentu ter prečital minifterijalni program, v katerem bo govora o nadaljevanju sedanje zunanje politike in o francoski davčni politiki. Takoj po glasovanju v parlamentu se bo francoska delegacija podala na razorožitveno konfereuoo v London. Pariz, 4. marca. s. Radikalna zbornična frakcija je danes soglasno izrekla izključitev obeh frakcijskih članov, mornariškega ministra Dumésnila in državnega tajnika v ministrstvu za javna dela Falcota, ki sta vstopila v drugo Tardieujevo vlado. Pariz, 4. marca. AA. Danes se je vršila seja ministrskega sveta. Na seji je Tardieu govoril o deklaraciji v parlamentu, posebm o novih davčnih merah in gospodarski politiki. Neprijetne utrdbe Beograd, 4. marca. M. »Giornale ď Italia« piše v uvodniku o raznih utrdbah, ki jih gradi Francija na meji proti Švici in Italiji ter ugotavlja, da gradi Francija svoje utrdbe ob vsej meji proti Italiji. List objavlja tudi načrte teh utrdb z imeni, iz katerih je razvidno, da so usmerjene proti Piemontu in da se nahajajo na vznožju Montblanca. Naravno je, pravi list, da se Francija pripravlja na ta način, da bi dobila kompenzacije zaradi obmejne cone. Najzanimivejše pa je, zaključuje svoja izvajanja, da je glavni francoski generalni štab pred vsem zahteval izvršitev novih utrdb zaradi skrajšanja roka službe v stalnem kadru na leto dni. »II Resto del Car-lino« se istotako bavi z omenjenimi utrdbami ter navaja slične očitke proti Franci ii Mir v Šr»aniii? Madrid, 4. marca. AA. Minister notranjih zadev polkovnik Marso je izjavil, da vlada v vsej Španiji popoln mir. V La-guntu traja stavka sicer še dalje, vendar je tudi tam popoln mir. Lloyd George ne odstoni Pariz. 4. marca AA. »Havas« doznava iz Londona, da je Lloyd Georee kategorično demontiral vest. ki se ie razširila na hodnikih zbornice, da namerava odložiti vodstvo liberalne stranke. Darilo Rothermera regentu Horthyiu Budimpešta. 4. marca. s. Lord Rotihermere je podari! resen tu tforflhyíu za desetletni Jubilei dragoceno sliko kralia Mat'je Korvins, ki jo ie sV-kal Da Vinciev učenec Oiovani Boltraifio in je vredna 30.000 funtov šterlingov. Desetletnica zbornice za TOI ▼ Vel. Bečkereku Beograd. 4. marca. č. Predsedstvo zbonrice «i TOI iz Vel. Bečkereka je posetiio danes ministra ■trgovine in industrije dr. JuraJa Demetroviča v nekiii vprašanjih svoje zbornice, ki slavi prihodnji mesec 10-letinico svojega obstoja. Pustno veselje v mestnem zavetišču Qos'podi.njs'ka šola Mladike v Lj-rtbfam se je včeraij spommlia tudi mestnih revežev v mestni hiralnici in zavetišču ter jih je obdarila z тагшяй prřbotjški, slaščicami, tonta.mi in drugimi sladkarijami. Onemogli starčki in sitarke so se grnjem zahvaljevali za to pozornost in izraža-M svoje ve-sel'je nad tem, da se jih je na dan splošnega ves<-1 ja če reja, k.i vzbuja tudi marsikateremu med njimi spomine na najboljše dni, spomni г baš mladina. Rokoborbe v Unionu Ljubljana, 4. marca. Sedmi dan vedno bolj popularnih roko-borbnih tekem v Unionu je privabil v dvorano zopet številno občinstvo; vsekakor pa poset ni dosegel včerajšnjega. Novost današnjega večera je nastop domačega amaterja Šiškarja Šotlerja, ki je za krst dobil kot nasprotnika celjskega amaterja Do-berla. Boj je bil tipično amaterski in j« končal po 25 minutah neodiočeno. Šotler je morda nekoliko močnejši, kar pa je mali Doberl nadomestil s tehniko. Kot drugi par sta nastopila Jugoslovwi Pero Kop in Slovak M та. Tudi ta boj po 25. minutah rednega poteka ni prinesel odločitve. Pero Kop je očividno boljši, dočim razpolaga njegov nasprotnik z veliko silo. V ostalem borba ni nudila lepe slike, ker je tudi Kop polagoma povzel ostre mere svojega vis-a-visa. Odločilna borba med Nemcem Wehr a» тот in Mazurcem Budrusom je končala po 13. minutah z efektno zmago Nemca. Borba je bila silno ogorčena; Budrus je ЬЯ. sprva razmeroma enakovreden in je s spretnimi paradami večkrat položil Wehra-ma na deske. Po'agoma je Budrusu pojemala moč in pričel se je braniti surovo. Wehram je čakal na ugodno priliko, ki se je končno tudi ponudila in jo je izrabil za svojo zasluženo zmago. Večer se je zaključil z zanimivo осГЬ> Čilno borbo med Itali ianom Equatorem in črncem Johnsonom. Zamorec se je tudi topot izkazal kot nevaren nasprotnik. Italijan ga je skušal večkrat dobiti v svoj posebni dvojni nelson, vendar se irni je opětováno izmuznil. Končno ga je Equatore vendar dobil v dvoini neslon. v katerem ie »p'a val« R minut. Po skupni borbi 53 minut ie Johnson končno le podlegel Equatore ju. Naši krajt In ljudje Poziv p. t. javnim korpora-cijam in narodnim društvom V petek, 7. t. m. ob И 17. bo priredil podpisani odbor baktjado in svečanostim sprevod po mestu v proslavo oU-letoice prezidenta češkoslovaške repu-jbliike dr. Toma Masaryka. Dr. Masaryk je poglavar bratske zavezniške države m eden največjih sedaj živečih Slovanov, zato je pač samo prijetna dolžnost narodne Ljubljane, da ob izrednem nje-govem jubileju dostojno počasti tega velikega slovanskega državnika m ira- 5Јеса V to svrho vabimo vse naše narodno občinstvo, pred vsem pa vse naše javne korporacije (zbornice, gremije itd.) in vsa narodna društva brez razlike, da se korporativno ali pa vsaj po močnih deputacijah udeleže slavnostnega sprevoda. Naj ne bo nobene javne korporacije, nobenega društva v Ljubljani in njeni bližnji okolici, ki ne bi bila zastopana pri tem sprevodu! — Zbirališče je ob ц 19. pred Mestnim domom, kjer bode» reditelji razvrstili sprevod. Med prevodom bodo igrale štiri godbe. Prosimo vse korporacije in društva, da sporoče, da-li se udeleže slavnostnega sprevoda in s kolikimi člani, vsaj do četrtka 6. t. m. do 17. na naslov: Pasto Pustoslemšek, podpredsednik Jugosiov ensko - češkoslovaške lige, Knat-Ijeva 5, II. nadstr. Prepričani smo, da se bo našemu ape-fti z navdušeni jem odizvaio vse nase narodno občinstvo. V LjHibliaini, 4. marca 1930. Širši narodni odbor za Masarykovo proslavo. Dr. Albert Kratner, predsednik Jmgoslov.-dešlkoslov. Fige. Evgen Jarc, podžupan. Tujski promet in vozne olajšave V -zadnjih letih kažeta turistika fn zimski "sport pri nas izredno razveseljiv napredek. V zimskem času prej ni bilo izletnikov, dandanes pa se ob nedeljah vsujeiio iz večernih vlakov trope turistov in smučarjev. Vse hoče v naravo, da si utrdi živce in okrepi zdravi e za nadal jnje delo. Razumljivo, da ob sobotnih popoldnevih po končanem delu posebno mladina rada hiti v planine. Pa tudi starejša generacija se poslužuje ugodnosti in pridno prireja izlete na deželo. Za državo sta turistika fei zimski siport glede na tujski promet z narodtno-gospodar-skega in zdravstvenega stališča izredno važna činitelja. Dočim svoj čas razen Cehov skoro ni bilo tujcev, ki bi se zanimali za naše kraje, beležimo sedaj od leta do leta posebno velik obisk Nemcev in Avstrijcev. Zanimivo je dejstvo, da ravno Nemci delajo doma največjo propagando za naše kraje z raznimi predavanji in članki, kjer opisujejo lepote in zanimivosti naše zemlje ter posebno poudarjajo, da so naše Planinske koče vzorno urejene. Naši kraji po lepoti ne zaostajate prav nič za tujimi. V gorskih kraljih pa imamo <še rremalo hotelov in večjih zgradb, ki bi nudile tujcem dovolj udobnosti. Vendar je tudi v tem pogledu stalno bolje. Gotovi kraii so danes pri nas skoro edino navezani na tujski promet. A če pogledamo statistiko posameznih turističnih in zimisko-sportnih društev, opažamo porast na članstvu za preko 100 . Slovenija ima vse po- goje tujskega prometa, turistike in zimskega športa, da se razvije do najvišje stopnje. Gotovo bo imela tudi država od tega lepe dohodke. Zanimiv je pregled tujskega prometa na posameznih železniških postajah. V letu 1925. ie izkazala Boh. Bistrica 49.500, Kranjska gora 30.000, Tržič 51.000, Jesenice 219.000, Kamnik 47.000 potnikov, dočim jih je glavni kolodvor v Ljubljani imel v tem letu preko 300.000 več kakor Beograd. Če pa primerjamo še statistiko iz 1927, opazimo velik porast na navedenih postajah: Boh. Bistrica 55.000, Kranijska gora 38.000, Dovje-Moistrana 37.000, Tržič 54.000, Jesenice 318.000, Skofja Loka 144.000, Kranj 243.000, Kamnik 78.000. V letih 1928 in 1929 je bil seveda promet še znatno večji. Dosedaj je tudi država kazala v polni meri razumevanje za razvoj tujskega prometa, turistike in zimskega športa. Ze 1922 je prometno ministrstvo dalo članom turističnih društev ugodnosti polovične vožnje, uvedli so se tudi izletniški vlaki z znižanimi cenami, kar je zelo vplivalo na razvoj tujskega prometa, turistike in zimskega športa. Najširši sloji ljudstva so lahko pohi-tevali v naravo. Sedaj pa je prometno ministrstvo izdalo nov pravilnik, s katerim preneha veljava ugodnosti polovične vožnje. S tem so prizadeta tudi vsa turistična društva. Ta nepričakovana odredba močno prizadeva razvoj naše turistike zimskega športa in tujskega prometa. Popolnoma smo prepričani, da se je pri korekturi pravilnika izvrr.ilo črtanje teh ugodnosti pač le pomotoma. Zato upamo, da bo prometno ministrstvo uvidelo potrebo in upravičenost dosedaj dovoljenih olajšav turističnim in zimsko-sportniin društvom ter jih ohranilo še nadalje v veljavi. M. H. Josip Daneš-Gradiš Dne G. t. m. Ьэ slavil 251etnico svojega umetniškega delovanja gledališki igralec g. Josip Daneš - Gradiš, član Narodnega gledališča v Mariboru. Proslavil bo evoj jubilej v igri »Naš gospod župnik:. Gosp. Daneš je po rodu Ljubljančan (roj. 1. 1882.). Od leta 1899. do leta 1904. je potoval z raznimi gledališkimi družbami ix> Srbiji, kjer so mu bili šefi popularni Cirič, Protič, Milosevic, Ilicic in dr. Kljub mizer-nosti tega и dejstvo vanj а ее je razvil Dane-šev talent tako, da je mogel L 1904. nastopiti prvič v ljubljanskem gledališču v ulogi Aljoške (Na dnu življenja). Рэ tem uspehu je ostal zvest slovenskemu odru in je deloval v Ljubljani, Trstu, Mariboru, nekaj časa tudi v Osijelcu. Igral je v prvi vrsti salonske komične uloge, pa tudi karakterne. V 1. 1918. je bil gledališki tajnik v Ljubljani, od tam pa je 1. 1921. organiziral turnejo pianista C. Ličarja in tenorista Rijavca рэ Evropi. Od 1. 1927. je v Mariboru. Tu si je pridobil kot nedosežen komik širok krog oboževalcev, zlasti med najširšim občinstvom. Njegov Švejk In »namišlje- nim, ki Je navdušil vso LJubljano! Ob S., IШ 9. url! The Singiiig Fool Pozor! Jutri t četrtek za podeželane predstava ob 3. nri popoldne. Pismeno ali telefonsko naročeni sedeži bodo rezervirani! KIM» ogromnim nabavram stroškom м aparaturo Western Electric селе nizke Din б.— 8— 10.— 12.— 15.— m IS.— lože Din 20.— in 24.— zvočni velefilm AL J0L80N govori in poje božanski Mager »Sonny Boy» Kot uvod: ameriški tenorist William O* NeHle Elitni kino Matica Tel. 2124 ni bolnike v »Radikalni kuri« sta značila pravcato senzacijo. Odlično je podal svojo favoritno ulogo v Hlestjalovu (Revizor), pa tudi v Flore Briga v ?Dveh bregovih« A. Le-skovca. Za mariborsko gledališče je Daneš-Gradiš danes nepogrešljiv sodelavec. Daneš je za g. Danilom torej najstarejši slovenski igralec in eden najboljših naših komikov. Ima vso kulturo rutine, ki jo vidimo pri igralcih starega rodu, a tudi notranjo svežost in življenje, ki ga navadno pri teh igralcih ne čutimo več. Zato se čudimo, da ie ta zunanje, in notranje mladostni umetnik že jubilant. Mariborsko občinstvo želi videti še mnogo njegovih veselih ulog. M. Šnuderl. I). Jos. C. Oblaks R. Badjura: „Sto izletov vodnik št. 9* Najlepši izlet je oni, ki si ga pravi popotnik sam skombinira, ali ki hodi po Goethe-jevo: »so für mich hin«. Zato za svojo ose-lw ne potrebujem nobenih kažipotov in vodnikov. Kaj misli moja malenkost o raznih vodičih in kažipotih, sem že večkrat ob raznih prilikah razodel, pa tudi svoje mnenje o onih popotnikih, ki hodijo z Bädeckerjem v roki po tej lepi božji zemlji. To je bilo tedaj, ko sem pisal o Kugyju, torej raz gotov, če hočete — višji vidik. Danes je izšlo »Sto izletov« Badjurinih kot vodnik št. 9. Krivico bi delali Badjuri, ako bi tako stvarico. kakor je ta kažipot hoteli meriti po nekem višjem, recimo absolutno literarnem merilu, kajti bi raz to stališče v marsikateri smeri bila sodba morda celo negativna in bi oni, ki išče v taki knjigi kaj drugega nego malo informacije ali orientacije za svoj izlet, ne prišel na svcfl račun. Ker je večina nedeljskih izietnikov. rekel bi popotnikov — abecedarjev takih, ki nimajo onega daru in volje, da bi sami ho- * R. Badjura je ravnokar izdal Vodnik št. 9: »Sto izletov« po Gorenjskem, Dolenjskem. Notranjskem. — Cena: 55 Din. Ne mučite svoje dece z ribjim oljem, er prašek, prirejen iz ribjega olja, vsied svojega posebno prijetnega okusa izpodriva dajanje običajnega ribjega olja. Dobiva se v vseh lekarnah, v malih omotih po Din 25.—, v velikih omotih po Din 42.—. dáli brez »vodičev« ie vprašanje o potrebnosti take knjižice, ki se je pojavilo, rešeno njej v prid. Pota, ki jih opisuje Badjura, so večinoma bolj ali manj znana, so običajna in premnogo jih je zaznamovanih. Po takih potih jaz na primer ne hodim, oziroma grem samo enkrat, potem si po-iščem drugih. Na primer na Jančje me vede vodnik mimo te in te znane kmetije, zdaj na levo zdaj na desno, točno v tem in tem času, da prideš na cilj. Jaz pa si poiščem vedno drugo, in verjemite mi, da je ona nezaznamovana in neopisana vedno lepša, je čisto moja pot, nad katero imam svoje dopadajenje. Tudi jaz pridem na Unajnarje, toda čisto po drugem grebenu, mimo samotne kmetije, ki je ne omenja noben zemljevid in ne beleži noben kažipot. Potikam se po najskrivnejšib kotičkih doline potoka Gostince, ki jih nikdo ne pozna. Zame bi izgubila pot svoj čar, ako bi jo našel v kakem »vodiču«. In so to posebnosti one vrste popotnikov, ki me edina more razumeti. In bogme, te moje poti, ki gredo večkrat kar čez drn in strn, so mnogo lepše in zanimivejše kakor vse one zaznamovane, oni same. rekel bi poliza-т,е! »Po nemarkiranih neuhojenih pot'h« je deviza te vrste popotnikov, ki se jim hoče neoskrunjene božie prirodc. Tem taka knjiga v obče ne služi, pač pa se najde v njej mars-ikaka informacija in opozoritev na to in ono umetnino, zgodovinsko znamenitost, Žalosten povratek iz tujine Jesenice, 4. marca. Preko obmejnih postaj, zlasti še preko Jesenic, se često vračajo rojaki, ki so v mladih letih odšli na tuje, kjer so zapravili svoje moči. Ko jih je tujina popolnoma izčrpala, nam jih pošilja nazaj bedne in bolehne. Janez Župevc, ki se je rodil 1881 v Lokvah, občina Senovo pri Rajhenburgu, se je že pred vojno podal v Ameriko za kruhom. Težavno in nevarnosti polno delo je moža tekom let popolnoma izčrpalo. Ležal je polnih 15 mesecev v bolnici. Ameriške oblasti so ga končno kot izčrpanca, ki nikomur ne more več koristiti, odpravile nazaj v domovino. Na vožnji po morju do Hamburga mu je bil dodeljen za spremljevalca ameriški varnostni organ, od Hamburga do Jesenic pa nemški. Tu je Janez Župevc dobil zopet novega spremljevalca, ki ga je povedel v njegovo domovinsko občino. íDelavec Franjo Kneževič iz Modruške v savski banovini se je nedavno napotil preko Švice v Francijo, da najde zaslužek. Da-si je imel potne liste v redu, so ga švicarske oblasti vrnile nazaj v našo državo z motivacijo, da nima dovolj denarja za bivanje v Švici in za nadaljevanje poti v Francijo. Kneževič trpi zaradi brezuspešnega potovanja najmanj 2000 Din škode. Primeri pa se seveda prav često, da sosedne države poženejo s svojega ozemlja nadležnega tujca. Tako je neki Alojzij Lovko iz Cerknice pri Logatcu nedavno ušel preko avstrijske meje brez vsakih potnih listov. Tam je pohajkoval brez dela in avstrijske oblasti so ga seveda hitro prijele ter ga preko Jesenic pognale nazaj v našo državo. Prevzeli so ga obmejni organi in ga oddali v zapor. Ugodne posledice mile zime Ljubljana, 4. marca. Hvala Bogu, vremenski preroki so se zaenkrat zopet temeljito zmotili. Zalivski tok, ki so ga smatrali za glavnega krivca izredno hude žitne, teče svojo pot. On se ne briga za mnzli val in mrzli val ne zanj. Mi pa smo ugodno preživeli zimo. Ni izključeno, da se splaši celo konj sv. Jurija in zajaše v snežne poljane, ali kakor že bo, najhujše je přestáno. Zanimivo je premotriti, kake slabe in kake dobre posledice je imelo zimsko vreme. Uradniki in delavci, ki nimajo posebno sijajnih dohodkov, so zadovoljni, ker ni bilo ne mraza ne pretirane mokrote. Nekoliko ozlovoljeni so smučarji, ki pa so za glaje-nje snega vendar tudi imeli priliko, le v nekoliko oddaljenejših krajih. Ugodno smuko so imeli v Bohinju, v Kamniških planinah, v Kranjski gori, najboljšo pa v Planici, kjer je bilo sleherno nedeljo vse živo. Prav tako so prišli na svoj račun tudi prijatelji drsanja, in sicer kar doma, v Ljubljani. Najvažnejše je seveda za nas gospodarsko vprašanje, ki je baš v Sloveniji zelo odvisno od naklonjenosti zime. Ali tudi to je bilo letos ugodno rešeno. Pc naših planinskih gozdovih posekajo sleherno.leto velikanske količine lesa. Pri tem imajo zaslužek drvartji in vozniki, dočim zaslužek trgovcev mnogo zavisi od zime. V ugodni zimi, če zapade primerno snega, les spravijo iz gozdov z malimi stroški, dočim ob prevelikem obilju ali pomanjkanju snega stroški zelo narastejo. Dogodilo se je že, da posekanega lesa v oddaljenih krajih, po globokih planinskih dolinah, sploh niso mogli spraviti in je moral ostati preko poletja v gozdu. Prihodnjo zimo je bil les že ves črn in je zgubil nad polovico vrednosti. Letos pa je bilo precej ugodno. V višinah do 900 metrov je sneg zapadel že 26. in 27. oktobra. V tem snegu so imeli priliko spraviti mnogo lesa do večjih potov, po katerih so ga brez posebnih naporov izvozili ali v dolino, ali pa do žičnih vzpenjač, ki jih imamo danes že več na Gorenjskem. Velike količine lesa so ostale nad strmimi pobočji. Pri vsaki priliki, ko je sneg le malo pobelil, so se požurili vozniki, saj tak sneg ni dolgo trajal. M nosi lesni industrijalci so bili v skrbeh, kako les spraviti na žage. Ugoden čas za transport lesa je nastopil v februarju. Dočim je v dolini deževalo, je v planinah snežilo in zapadlo precej snega. V višini 1000 m ga je bilo 80 do 100 cm. V nekaj dneh je bil ves les v do- lini. ... Posledice mile zime so nekoliko občutili mlinarji, kakor tudi vsi tisti, ki uporabljajo vodno silo za gonilno moč. Precej prizadet ie bil radovljiški okraj, ki ima električno razsvetljavo iz Završnice. precei elektrike pa porabi tudi za industrijo. Parkrat v tekoči zimi so zaradi šteden.ia za razsvetljavo stali stroji na električni pogon. Mnogo je odvisno od zime tudi nare poljedelstvo. posebno jesenski posevki. Lam, ko je pokrivala polje skozi dobršni del zime debela snežna odeja, je polje dobro obrodilo. Radovedni smo. kako bo letos. Kakor ie doslej podoba, ne bo baš slabo. Brez-snežne zmrzlině, ki dvigajo zemljo in trgajo korenine, posebno v mokrih tleh. in pa led na niivah naiveč škodujejo ozimi nam. Letos tega ni bilo. Prav tako kakor od zime ie dobra letina odvisna od pomladi. Ce bo še ta ugodna, pričakujemo lahko ugotfno Izborno je letos prezimila divjad. Živali so imele zunaj dosti hrane, mraz jih tudi ni mučil, roparic pa je bilo zaradi mile zime tudi manj, kakor v drugih letih, ko jih prižene mraz vse sestradane od bogve-kod. ___ Razorava Plemelj - Pustoslemšek Kakor ie znano, ie lani ovadil mestni tržni nadzornik Slavko Plemelj ravnatelja g. R. Pustoslemška, češ. da ga je ob priliki intervenciie v zadevi Kendovega ribolova pri obl. komisarju dir. Natlačenu žalil kot uslužbenca oblastnega odbora, nakar je drž. pravdništvo vložilo proti P. tožbo po s 104. s k I* Pri prvi obravnavi v septembru je toženec izjavil, da nastopi dokaz resnice, kar mu ie sodišče dovolilo. Nato .ie toženec vložil obširen. 32 na stroj pisanih strani obse-gaioč obramben spis. v katerem .ie zbral silen dokazni materija! in navedel številne svedoke. izmed katerih so bili med drugimi že zaslišani graščaka Ivan Kenda in Fran Galle, bivši minister dr. Niko Zupanič, inž. Iv. Jelačim. Fr. Grebene ml., nač. v p. Iv. Sancin itd. Zaradi tega obrambnega smisa je vložil St. Plemeli novo, to pot zasebno tožbo zaradi razžalijenja časti. Toženec ie tudi na to tožbo nastopil dokaz resnice ter izročil sodišču mov obramibni spis. ki mu je priložil še 4 dokumente: 2 pismi tožit el j a Plem lia, ki jih je pisal kot tajnik »Slov. ribar skega drivtva« takratnemu najemniku Gal-letovega ribolova Tršarju na Vrlmiki. Tr-šariev odgovor in Galletovo-Tršarjevo pritožbo na vlado zaradi razveljavi j en ja mec Galletoim in Trsaném že sklenjene pogodbe za ribolov na Ljubljanici, ki ga je nato vzel v zakuri tožitelj Plemelj. Končno se je včeralj dopoldne vršila ponovna razprava, pri kateri ie sodnik dr. Bizjak odklonil vse nadaline dokaze, zaključil postonek ter razglasil sodbo, da sodišče zavrača tožbo državnega tožite! j a zaradi § 104 s. k. z. in tudi zasebno tožbo zaradi razžalienja časti, ker po novem kazenskem postopku ni pristojno, da sodi o teh tožbah. _ Policijska racija Ljubljana, 4. marca Ljubljanska policija je započela energično akcijo, da očisti mesto vseh suml.iivih elementov, ki ogražajo zlasti v zimskem času tujo lastnino, a so nevarni tudi v drugih pogledih. V ta namen je bilo prirejenih žo več racij, izmed katerih pa se nobena ni tako posrečila kakor sinočna. Ljubljana živi v pustnem razpoložen hi ki gre sicer h kraju, a je doseglo baš danes vrhunec. Od sobote, tekom nedelje in ponedeljka do torka so mnogi živeli kakor v megli. Med temi so bile tudi številne znane ljubljanske nočne ptičke, ki so s> skušale kar najbolj okoristiti na račun raznih veseljaških fantov. Največ ljudstva se je zbiralo po lokalih v Kolodvorski ulici Policija je s tem računala in včeraj z ju traj ulico od Kolodvora do Tavčarjeve uli ce enostavno zaprla. Nato se je pričel v ífte&tawacija fioteí Union Danes najboljše ?n najfinejše pr RIBE -m V veliki izbiri. Bok piva. K. RIST ki bi jo sicer prezrl, ali malo povesti го. Tu tiči vrednost knjižice, ki jo -nora priznati nepristranska sodba. Le taka sodba pa more knjižici tudi več Koristiti, kakor vse tiste tam-itam-reklame, ki govore o »šelesteĎih studencih in duh teči zeml.1*«. Kajti kočno odločajo o usodi take knjige vendarle čitatelji. Ako pa se jih zavede k temu, da iščejo v knjigi neKaj, česar jim naravno podajati ne more, so seveda potem razočarani, ako ne najdejo onega »obljubljenega šelestenja in duhtenja . . .«, ko so knjigi, ki se izrecno izdaja ko.'t »Vodnik št. 9«. stavljene gotove prirodne meje preko katerih zaradi svoje kvalitete naravno ne more. Vsako hvalisanje in podtikanje preko teh prirodno stavljenih mej obstoječih vrlin, more knjigi in avtorju več škodovati kakor koristiti. Zato mislim, da bodo te pošteno mišljene besede koristite delu več kakor razne t i rade. To sem že poudarjal tudi pri ocenjevanju dela dr. Tumovega ob njegovem jubileju, ko se je hotelo primerjati — njega, našega nomenklaturisti-avtodidakta in — če hočete — planinskega znanstvenika s — Kugyjem, ki je predvsem in v prvi vrsti — poet. ki se zgraža nad besedo sipoTt v zvezi z njegovim pojmovanjem planinstva, dočim proglaša dr. Turna isto kot sport, čeprav z epitetom »plemeniti«. Zato se je delala dr. Turni naravnost krivica, ko so ga silili v to primero. Na čelo svoje zna- menite umetniške knjige je Kugy napisal da njegova knjiga ni nikak kažipot, Bad-jurina na primer — je in hoče to tudi biti »Vodnik št. 9!« Badjura je — si licet parva compcnere magnis — recimo naš slovenski Bädecker. Nič več in nič manj! Da je opisanih ravno sto izletov po tej lepi naši zemlji in nič več, ki bi jih bilo vredno tako registrirati, se mi vidi nekam iskano in prisiljeno, toda knjiga sama na sebi je dober vodnik in je obogatila našo tako zvano turistično literaturo, ako jo moremo tako imenovati. Eminentno zaslugo pri tem ima — kakor omenja Badjura v predgovoru v svoji knjižici — predvsem g. dr. Ivan Tavčar ki je prevzel poroštvo za poplačilo tiskar-nišldh in knjigoveških stroškov. Mora imeti dokaj idealizma dotičnik. ki je premi-čan o potrebnosti takega dela, da je izda v samozaložbi, ko ni misliti, da bi mu knjižica. ki razmeroma ni draga, prinesla m a terialnih koristi. Tudi to štejem delu v do- ) ro. Najmanj všeč pa mi je priloženi zemljevid. ki ima sicer v goriškem delu Slovenije nepopačena slovenska imena, v korošk Sloveniji razpn Sel — nekako pricioiielno — niti enega. Tako se blesti poleg Rosenba-cha Windisch Bleiberg in poleg Ferlacha Weizelsdorf itd. Ne vem, zakaj je sploh priložen, ko za izlete v detajlu ne more služiti. Na splošno željo občinstva še danes zadnjikrat ob 4„ Vi7., И 8. in 9. ITA RINA v filmu mladosti, veselja in zablod Pomlad se budi Tel. 2730 KINO »DVOR« kalnih vodah lov na težke in lažje ribe. V zgodnjih jutranjih urah, ko je bilo še vse nekam utrujeno so spravili policijski organi na cesto in pozneje na policijo okrog 8 žensk in večje število moških. Istočasno so delali drugi stražniki ter detektivi v raznih predmestjih. Do 6. zjutraj je bilo zbranih na policijski direkciji 32 oseb, od tega 9 žensk in 23 moških. Med njimi so že poznani tipi, navadni vlačugarji, tatovi, vlomilci, priložnostni uzmoviči in pa njihove prijateljice ljubljanske prostitutke, ki pa so bile to pot v družbi drugih moških. Vso pisano družbo so na policiji zasliševali ves dan. Razjasnilo se je marsikaj novega in je na podlagi zaslišanja nekaterih tičkov pojasnjena marsikatera tatvina ali kak drug prestopek, o katerem se je že sodilo, da bo ostal nerešen. Hude so bile ženske. Ni čuda, kajti morale so v zapor ravno ob času, ko je zunaj najbolj veselo... nepTemišljencem to gotovo ni v škodo, kajti nad polovico ne-srečnic je moralo zaradi bolezni v bolnico. Med aretiranci so se nahajati tudi trije krošnjarji, ki so opravljali ta posel brez dovoljenja oblasti. Zagonetno izginotje moža Zagorje, 4. marca Prebivalstvo zagorskega okoliša zanima izginotje 41-letnega ožem.ienega čevljarskega mojstra Jožeta Prašnikarja iz Mlinš v občini Kolovrat. Prašnikar se je v nedeljo 23. februarja udeležil občnega zbora čevljarske zadruge v Litiji. Z večernim vlakom se je z drugimi tovarni pripeljal do Zagorja in so nato tudi skupno šli do Toplic. Tod dalje je Prašnikar sam nadaljeval pot proti domu, a od tega časa je za njim izostala vsaka sled. Doma ga je žena pričakovala vso noč m naslednji dan. bila pa je uverjena, da se je zadržal pri kakih prijateljih. Koncem preteklega tedna pa je le začelo ženo skrbeti in je pričela po vsej dolini poizvedovati za njim, a nihče ga ni videl. Zadnji petek je šla Prašnikarjeva hčerka v Zagorje, pa jo na Lokah ustavi neki moški ter ji pravi: »Kako pa to, da nimaš črne rute na glavi, ko ti je oče utonil?« To žalostno novico je hčerka sporočila materi, ki je vso zadevo prijavila orožništvu. Glede Prašnikarja. ki se do danes še ni vrnil, se zato upravičeno domneva, da je na njem bil izvršen zločin ali pa, da se je sam ponesrečil. Prašnikar je male postave, ima nekoliko skrivljeno hrbtenico, je plavih ias in ima nekaj brčic pod nosom. Orožništvo, ki preiskuje zadevo zagonetno izginulega moža. do sedaj še ni moglo ničesar ugotoviti. Pri želodčnih in črevesnih težkočali, izgubljenem teku, zagateniu, napetosti, zgagi, vzpehavanju, tesnobi, bolečinah v čelu. nagnenju k b luv an ju, učinita 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode, temeljito iztrebljenje prebaviL Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prišja voda. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Prometne razmere v šentjanšld pokrajini Št. Rupert, v ma,rcu Šentianška lokalna železnica te vodi po lepi, tipično dolenjski zemlji, a ko prideš' do končne postaje Krmelj, doživiš v lepoti kraja popolno nasprotje. Pred teboj leži kotlina, obdana z gozdnatimi hribi, po njej se vali dim iz rudnikovih šahtov in sepa-racije. Tu je narava skrila svoje bogastvo vase za ceno zunanjega bogastva rodovitnosti in lepote. In prav ta lastnost notranjega bogastva je rodila šentjanško lokalno progo, ki zadovoljivo posreduje gospodarski in osebni promet že skoro 20 let. Žal je ta prometna zveza le enostranska, to se pravi, ureja ves promet le proti severu, skoro izključno vse preko Ljubljane. Nima pa potrebne zveze proti jugovzhodu. Na primer: zračna črta od nas do Zagreba je skoro ista kot do Ljubljane, železniška razdalja, ki gre preko Ljubljane, pa je trikrat daljša. S podaljšanjem lokalne proge Trebnfle-Št. Janž za okrog 15 km dio Sevnice bi bila ta ovira odstranjena in bi gotovo povzročila precejšen gospodarski razmah v velikem delu Dolenjske, ker so danes, v nasprotju z razmerami pred 12 leti, vsi državni in politično-upravni — sedež sreza je v Krškem — kot tudi gospodarski interesi usmerjeni proti jugovzhodu in bodo zado-bivali sčasoma vedno večji pomen. Prepo-trebnost take zveze je bila že večkrat do-gnana z raznih strani, saj se je o tem že veliko pisalo in govorilo tudi na merodajnih mestih. Pozdravljamo korak avtonodjetja Babnik" iz Šiške, ki je pred kratkim ustanovilo avtobusno zvezo Bistrica-Mokronog-Trži-šče-Sevnica. S tem bo v precejšnji meri ustreženo osebnemu prometu. Z zadovoljstvom se prebivalstvo poslužuje novega avtobusa, ki je na mah odstranil precej upravičene predsodke na to 3 do 4 urno pusto pot ob Mirni skoro med samim gozdom. Vsi, ki gredo proti Mariboru ali Zagrebu, s tem prav mnogo prihranijo na ča«u in na Potnih stroških. Doslej se je ta prehod imenovane avtobusne proge vršil takorekoč ▼ 3 razredih. Prvi razred se je vozil z vlakom skozi Ljubljano, drugi z vozom, oni ki so bili v tretjem razredu pa so hodili peš. Zdaj pa je vpeljan ameriški demokratični prevozni sistem in smo zdrknili vsi v en razred. Zaenkrat pasira avtobus bo progo tja in nazaj samo enkrat dnevno: zjutraj ob odhodu vlaka z Bistrice proti Ljubljani, to je ob 5.45, odpelje avtobus proti Sevnici in se od tam vrača ob 13.15. 89-letnica predsednika Masaryka Vse šole in društva opozarjamo, da je danes izšla MASARYKOVA ŠTEVILKA »ŽIVLJENJA IN SVETA« z uvodnim člankom v. d. prosvetnega načelnika v Ljubljani dr. Dra-gotina Lončarja. Nadaljnji članki obravnavajo življenje in delo velikega državnika in slovanskega misleca: njegovo mladost, njegova profesorska leta, njegovo vlogo v dunajskem, zagrebškem in beograjskem procesu, njegov prelom z Avstrijo, osvobojevalno delo v inozemstvu in končno zmago njegovih idej: propad Avstrije in Nemčije, ustvaritev samostojne Češkoslovaške in drugih držav zatiranih narodov. Nadalje pripoveduje Masaryk o svoji ljubezni in ženitvi, ki je bila prav tako nenavadna kakor ves ostali potek njegovega življenja. Masarykovo številko »Življenja in sveta« krasi izvirna naslovna slika velikega slavljenca. »Življenje in svet« se dobi po vseh trafikah. Cena številke samo 2 Din * lzpremembe v državni službi. Kakor javljajo > Službene No vrne« sta reaktivirana spokojena podšuniarja Franc Škrlec v Kostanjevici in Vinko Avsec v Bohinjski Bistrici * Osebne vesti s pošte. Premeščeni so pb. uradniški: Amalija Pondeiak z Maribora 2 na Maribor 1> Leonija Lampič iz Celja na LiuMiamo 1, Vida Kušar z Ljubljane 1 v Radovljico in pogodbena poštarica Zora Benkovič iiz Trojan v Slivnico pri Celju. Imenovani so za pogodbene poštarje: Ana Staut pri Sv. Petru v Savinjska dolini, Anton Petriič v Kötljaih, Marica Jeraj pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru. Mara Rov-šmk v Trojanah, Marija Baumam v Bland in Marija Miklavc v Petrovčah. Izpit za vodstvo pogodbene pošte je napravila Milka Bračun. * Spremembe v železniški službi. Upokojeni so: No vili au Franc, komerciijalni uradnik, Celje; Velušček Roderik, komerci i aíud uradnik, Ljublana gor. kol.; CermeLj Ivan, premakalm nadzirate!», Ljubljana gor. kol.: Saitter Josip, strojevodja, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Kraner Ivan, strojevodja, kurilnica Maribor; Zevnikar Danijel, eleik-tro-revizo* strojno odeljenje; Pogibov Jernej, vozovni mojster, kurilnica Ljublana I. glav. kol.; Kovic Anton, delovodja, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Pavlinič Franc, administrativni uradnik, progovna sekciia Celle; Hamrosch Josip, nadspre vodnik, Maribor gl. kod.; Iskrač Mihael, prem. nadzár., Maribor gl kol.; Vidovič Peter, vozovni mojster, kurilnica Maribor; Kutin Franc, administrativni uradnik, Ljubljana glav. kol.; Rajnar Jožef administrativni uradnik, Ljubljana glav. kol.; Potočnik Franc, pre-jnikaíiři nadzärateij, Tezno. Za uradniška I. (kategorije, 7. skupine je imenovan dir. Ben-ko Leopold, pri gradbenem od eleu ju; III. kategorije pa Bizilj Josip, vlakov od; a, Ljub-f-\ "iir bol in Magister Gustav, poslovodja kurilnice Ljublana II. gor. ko!.. Stalnost je priznana zvaničnikom Maček Fr., vozovni zapisovalec, Postojna; Ajdovec Iv. prenuikač, Kranj; Medved Alojzij premikač Zidani most; Matijažič Karol, premilkač Ljubljana glav. kol., Berlot Filip, vratar, Maribor lcor. kol.; Begeš Andrej, kr etnik, Dobrava-Vintgar. * Nov tolmač za nemški jezik. Višje deželno sodišče je imenovalo odvetniškega pripravnika v Mariboru dr. Antona Zniderš ča za tolmača nemškega jezika pri okrožnem eodišču v Mariboru. * HJradní list kraljevske banste «prave Dravske banovine« objavlja v 36. številki pravilnik o opravljanju državnega strokovnega i®pita pripravnikov II. in III. kategorije v resoru ministrstva za notranje posle; naredbo o službenih razmerjih, dolžnostih, področju in pooblastitvah za strokovno, administrativno in pomožno o-sobje centralnega higijenskega zavoda; odločbo glede 20% kronskih priznanic, izdanih izven mej današnjega državnega ozemlja ter določbo, da ob izvozu vina ni treba zavarovati valute. * I. skupščina Udruženla jugoslovenskih muzickih avtora ss je vršila minulo nedeljo v Zagretu, v prostorih avtorske centrale. Za predsednika udruženja je bil izvoren Krešimr Baranovič, za podpredsednika Ivo Muhvič. za tajnika Žiga Hlrschler, za odbornika F. Lučič, za beograjsko grupo Peta r Krstič, Kosta Manojlovič in M. Vukdra-govič, za ljubljansko grapo Emil Adamič. Zorko Prelovec in L. M. Škerjanc. K udru-ženju pristopi vši avtorji dobe v kratkem v podpis in izpolntev sezname svojih del. Slovenski avtorji naj se za morebitna pojasnila obračajo na tajnika grupe Zorka Prelovca * Zračna zveza Paris-Beograd. Počenšii s 1. majem t 1. bodo potniki iz Pariza v enem dnevu lahko prispeli v Beograd. Francoska zrakoplov na družba »Sidna« ustanovi novo brzozrakoplovno linijo »Du-nav-Ekspres«. od Pariza do Beograda. Beo-grad dobi s tem najkrajšo direktno zvezo s Parizom. Polet bo trajal 17 ur. * Zbor Jugoslovenskih turistov. V Beogradu se je preteklo nedeljo ustanovil Zbor jugoslovenskih turistov. Za predsednika ie bil izvoljen Dragiša Matejič. za podpredsednika pa Ljuba Saračevič. * Smrtna kosa. Po daljši bolezni je umrl v Ljubljani g. Rudolf Müller, hotelir in posestnik. Pogreb pokojnika bo v četrtek ob 15. — V 86. letu starosti je preminula v Ljubljani ga. Ana б e v a r j e v a. Pokoj-nioo so položili v rodbinsko grobnico v Zagorju ob Savi k večnemu počitku. — V Veliki Stari vasi ie umri g. Franc Drobnic, lesni trgovec in posestnik. Pogrelb po- kojnika bo v četrtek ob pol 10. na pokopališče na Polico. — V Ljubljani je umri g. Anton K i u n sprevodnik državnih železnic. Pokopali ga bodo v četrtek ob pol 17. uri. ■ Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Oddaja restavracije na postaj! Novo mesto. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje natečaj za oddajo kolodvorske restavracije na postali Novo mesto v triletni zakup. Dražba se bo vršila 13. t. m ob 11. dopoldne pri omenjeni direkciji (»Ljubljanski dvor«, soba štev. 197 v III. nadstropju). Uporaba se prične 1. aprila. * Ponovna oiertafna dražba za oddajo velikoprodaje tobačnih izdelkov, cigaretnega pap'rta in vžigalic v zakup za čas od 1. aprila 1930 do 31. marca 1933. se bo vrsta 12. marca t. 1. prj oblastnem monopolskem inšpektoratu v Zagrebu. Na področju Dravske banovine se bodo oddale še naslednje velikoprodaje: rajon štev. 1 — Brežice, rajon štev. 2 — Sevnica, rajon št. 6 — Vrhnika, rajon št. 7 — Vel. Lašče, rajon št. 11 Lukovica, rajon štev. 13, — Radeče, rajon št. 16 — Rogatec, rajon štev 17 — Cerknica, rajon št. 20 — Trebnje, rajon št. 22 — Cabar, rajon št. 25 — Prevalje. rajon št. 26 — Marenberg, rajon št. 30 — Slov. Bistrica, rajon št. 33 — Šmarje pri Jelšah, rajon št. 34 Kozje. — Interesenti se opozarjajo na tozadevni razpis v -'Službenih novinah« štev. 48 od 1. marca 1.1. Ob 4., Уј6„ Ул. in 9. nrl. Novo! <Únevniše raazbofttHea KINO IDEAL * Dražba lova. V četrtek, 17. aprila ob 9. se bodo pri sreskem načelstvu v Ljubljani v sobi štev. 1. na javni dražbi oddali v zakup lovi občin Vič. Medvode in Horjul za čas od 1 junija 19Э0. Dražbeni pogoji so ob uradnih urah pri sreskem načetlstvu vsakomur na vpogled. * Zeilelsova podružnica v Novem Sadu. Beograjske novině poročajo, da namerava Zeilels v Jugoslaviji zgraditi svoj sanatorii in to v Novem Sadu, kjer ima med zdravniki več simpatlzerjev. V stalni zvezi s Z eilet som srtoH zdravnik dr. Sil asi. * Popis kmetijstva v Italiji. S 1. t. m. se je pričelo uradno popisovanje kmetijstva v italijanskih provincah. Kmetski posestniki so dobilj vprašalue pole. ki ji!h morajo izpolniti do 21. t. m Dognati hoče točno stanje sedanjega kmetijstva in število kmetijskega ljudstva * Divji prašiči na Goriškem. Iz Gornje Trilbnše poročajo, da se pojavliaio divji prašiči po vseh tamošnjib gozdovih. Kmetje se bojfofo velike škode na polilu. Hotel Union 8.15 zvečer DANES V SREDO 4 VELIKE BORBE proti protí VELIKA BORBA proti NAPETA ODLOČILNA BORBA proti Vstopnina: Din 10.—, 15.—, 20.—. So ti er Ljubi Doberl Celje Eqnatore Italija Johnson Afrika P.u drne Mazuři ja Mrna SioTa-šba Web ram Nemčija Kop Jugoslavija * Pri požaru s© je ponesrečil. V hiši se-Ijaika Marka Krasoje v selu Cetingrad pri Karlovou je preteklo soboto izbruhnil požar, ki se je kmalu razširil tudi na hlev in na gospodarsko poslopje. Bila je nevarnost, da mu zgori tudi živina. Planil je v hlev, da da bi rešil živino. Tedaj pa se je zrušil hlev. Marko je bil smrtnonevarno poškodovan in prepeljan v bolnico, kjer se bori s smrtjo. * Samomor v duševni zmedenosti. V gozdu na periferiji mesta Karlovca se je v ponedeliek zjutraj obesili nezaposleni delavec Peter Tožič, ki je bil duševno zmeden in močno vdan pijači Preje je pripovedoval da bo v kratkem odpotoval v Ameriko, kjer bo izvoljen za predsednika Zediinjenib dr žav, ker bodo odstavili sedanjega predsednika zaradi »suhega režima«. * Podpirajte Ciril Metodovo družbo, ki je edino slovensko obrambno šolsko dru št v o v Jugoslaviji! * Miren spanec in občutek svežosti pri zbujenju sta najboljši dokaz dobrega zdrav- te pctrebřSoí па;1о«веЦ т drogeri.ah KAN C, LJUBLJANA in КАЯС fWotiram , MARIBOR CENIK UKAT1S! ja. Dnevno vživanje Ovomaltine zjutraj in popoldne nam varuje zdravje in krepi živce. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Lftibljane u— Someščani! Dne 6. in 7. t. m. se bo vršila v Ljubljani slavnostna proslava SO lletnice rojstva víHkega prezidenta bratske češkoslovaške republike. Vabim vas, da razobesite v teh dneh na vseh svojih hišah državi:e zastave ter se v velikem številu udeležite svečanih prireditev in manifestacij. — Župan dr. Dinko Puc. u— Proslavo 80 letnice predsednika češkoslovaške republike Masaryka proslavi Radlo-Ljubljana v četrtek 6. t. m. ob 17.30 Slavnostni govor bo imel konzul g. Resi, na kar zaigra orkester češkoslovaško državno himno. Malček bo čestital v češkem jeziku predsedniku Masaryku, nato sledi slavnostni koncert s solo-spevi. Vse točke programa so vzete iz češkoslovaške glasbene literature Ob 19.50 bo prenos slavnostne predstave »Libuša« iz Prage. V petek 7. t. mč bo prenos bakljade in slavnostnega govora, ki ga bo imel župan dr. Dinko Puc izpred mestnega magistrata. u— Odličen češki novinar v Ljubljani. Te dni je prispel na študijskem potovanju po Balkanu v Ljubljano g. V. Červinka, urednik »Narodnih Listov v Pragi. G. Červinka je znan iz znamenitega veleizdajniškega procesa proti dr. Karlu Kramafu, dr. Raši-nu in tovarišem v katerem je s tema dvema tudi on obsojen na smrt. Ugledni češki novinar je izvrsten poznavalec Rusije im baltiških držav. Dragemu gostu, ki se danes vrne v domovino, želimo, da bi odnesel iz naših krajev kar najlepše vtise. u— Veliki plakati po mestu javljajo, da bo v ponedeljek, pomemben in važen simfonični koncert v Ljubljani. S tem koncertom ki se vrši pod protektorátem ge. Gabrijele Sernečeve, soproge bana, se bo proslavila 10 letnica plodonosnega in uspešnega delovanja orkestralnega društva Glasbene Matice. Program izvaja orkester, ki sestoji iz članov orkestralnega društva, gojencev konservatorija, opernega orkestra in godbenikov dravske divizije. Kot solist nastopi g. Ivan Noč. koncert dirigira L. M. Šker-janc. Předprodala se že vrši v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah. — Pevski zbor GM ima drevi db 20. skupno vajo. u— Predstave zvočnega filma za deže-lane. Na mnogoštevilne želje z dežele priredi Elitni kino Matica jutri v četrtek, ob 15. predstave zvočnega filma Singing Fool s prav posebnim upoštevanjem obiskovalcev z dežele. Gostje naj pismeno ali telefo-roono (st. 2124) sporoče svoje želje, navedejo število žel jenih sedežev in uro predstave, nakar Hm bo uprava kina 'brezpogojno zahtevane sedeže rezervirala. Od krošnjarke do ruske carice Pride! Pride! KINO »D VOS* u— Zlata mladina. V petek bo predvajala ZKD ob 16. 17.30, 19.30, in 21. v prostorih kina Ideal izredno lep kulturni film, ki nam prikazuje gojitev športa v Ameriki. Vse panoge športnega udejstvovanja mladine so v filmu zastopane. Film je vzbudil v Zagrebu splošno zanimanje in tudi Ljubljana bo gotovo polnoštevilno pošetila predstave. Kakor smo že poročali, namerava odslej ZKD stalno enkrat v tednu prirediti dan kulturnega filma in s tem omogočiti ogled takih filmov vsem onim, ki so bili dosedaj pri običajnih nedeljskih predstavah zaradi zaposlenosti odsotni. u_ iz gledališča. Drevi bo gostoval na opernem odru bavarski ljudski oder >Die Teger nsee r« To gledalsko družino, ki jo vodi ravnatelj Otto Lindner, je ustanovil ravno Dred 30 leti oče sedanjega glavnega igralca in režiserja. Prepotovala .ie vso srednjo Evropo in odigrala po vseh zname-nitej š:h mestih veliko število predstav. V ljudske igre je vpletla ljudske pevske nastope, tipične ljudske plese in pristno kmečko godbo. V Ljubljani igra dva večera in sicer drevi znamenito ljudsko dramo pisatelja T лоте »Magdaleno«, jutri pa prav živahno ljudsko igro »Trije vaški svetniki«. Uprava opozarja občinstvo, da ie še dovolj v •v"'-''-'-"' •'•ť i.-, j Ljubavno življenje Katarine I. Pride! Pride! '."•V .• :.\vr>«i••■' ./».•^j^piV,'- -VT \ 'V.vV.V '*. ' .: ■ -'*'.•• ' _ KINO »DVOR« Danes slanikova pojedl v restavraciji in kleti ,.ZVEZI>A" Jedila bodo razstavljena in p. n. občinstvu na vpogled od 17. do 19. ure v restavraciji V resta vraolf I in kleti Se priporočata svira prvovrstni orkester Fran in I?o?i Kra peš Se: dame Juvanova, Rakarjeva, Medvedova, Mira Danilova ter gg. Levar, Kralj, Plut in Jan. Režijo vodi avtor sam. u_ Fremijera izhorne veseloigre »Ognjenik« bo v soboto na Šentjakobskem odru. Nastopijo gdč. Wrischerjeva, Koščakova, Bučarjeva, Gorjupova, Pevalekova ter gg. Petrovčič, Moser. Čuk. Predprodaja vstopnic od četrtka dalje v trgovini Miloša Kar-ničriika, Stari trg. u— Udruženje jugoslovenskih jtiženjerjev in arhitektov sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek. 7. t. m. ob 20.30 v lastnem lokalu na Kongresnem trgu 1. Predaval bo inž. Stanko Dimnik o predlogu za poglobitev železnic in kolodvora v Ljubljani. Vabljenj so člani in vsi, ki se zanimajo. Ljubezen kneza Menjšikova Pride! Pride! KINO »DVOR« u— Društvo »Treznost« v Ljubljani vabi svoje člane in prijatelje na redni članski sestanek v sredo 5. t. m. ob 20. v glasbeni 'vorarn moškega učiteljišča v Ljubljani. Na dnevnem redu le razprava o izrednem občnem zboru Saveza Trezvemosti v Zagrebu ter določitev delegata. Za člane udeležba dolžnost. u— Oddaja ribolova v mestnem ribniaku pod Tivolijem. Ker je najemna doba ribolova, oziroma gojitve ribarstva v mestnem ribnjaku pod podturnskim gradom (Tivolijem) potekla, bo oddal mestni magistrat ribolov, oziroma gojitev ribarstva na dražbi v najem. Dražba bo 10. t. m. ob 12. v mestnem gospodarskem uradu. Dražbeni pogoji so na vpogled vsak dan ravnotam med običajnimi uradnimi urami. u— Zopet ukraden pes. Tatvina Rfiarje-vega psa na Vrhniki še ni pojasnjena, sedaj pa je neznan tat odpeljali lepega psa, nemškega ovčarja prof. Radu Prosenou na Vodovodni cestj št. 7. Ukradeni pes, precej velik in črne barve, ie vreden 2500 Din u— Obleko so ukradli Završanu Francetu, točilcu v »Zvezdk. V ponedeljek popoldne je opazil hišnik dva neznanca, ki sia trkala na vrata raznih pisarn v hiši. Neznanca sla našla odprta le vrata sobe, kjer spijo nekateri restavracijski uslu2benci. Odprla sta več omar, pobrala nekaj raznih malenkosti in si prilastila tudi temnorjavkasto Završanovo obleko, vredno 2000 Din. u— Nočen napad. Predsnočnjiim okrog 21.30 je našel pol. stražnik pred hišo št. 45 na Poljanski cesti neznanega moškega ležečega skoro nezavestnega na tlaku. Na vprašanje, kaj mu je. je mož odgovoril, da ga je malo poprej napadel neznan moški, ki ga je osuval in zbil po tleh. Stražnik je s pomočjo pasantov spravil napol onesve-ščenega moškega — 28 letnega brezposelnega delavca Alojzija Glavača, stamijočega v mestni ogrevalnioi na noge in ga skušal spravit domov. Pred ogrevalnico pa se je onesvestil in so ga morali z rešilnim vozom spraviti v bolnico. Kakor je stražnik pozneje ugotovil, se je bil Glavač ioffl hlapca Franceta Т., ki mu je prilhatjal baš nasproti. Po izpovedbi prič se je T. Glavača lotil šele, ko mu je ta grozil z nožem in ga podrl na tla. nakar ga je osuval tudi s čevlji. и_ Poskusen samomor. Predsnoönjiui so pripeljali v bolnico ťrzežz " kS je v samomorilnem namenu izpila osminko litra Ii-zola. Imenovana je bolehala že dalje časa na živčni bolezni. Nezavestno je našel v stanovanju njen soprog, ki je takoj obvestil rešilno postajo. Gospa Fr.vh je izven vsake nevarnosti. „_ Opozarjamo na današnjo pojedino slanikov v restavraciji »Slon«, u— Namořena polenoma se dobi pri J. BUZZOLINIJU, delikatesni trgovini Za škofijo. Iz Celja sedežev vseh vrst na razpolago. — Ljubljanska drama ostane zaprta do sobote. Slavnostna akademija v proslavo Masarykové 80 letnice se bo vršila v operi z že naznanjenim sporedom v četrtek ob pol 20. uprava prosi dame, da pridejo v večernih toaletah, gospodje pa vsaj v lože in parter v temnih oblekah. Veljajo znižane cene. u_ Glavni dobitek. Dramski igralci študirajo kot tovariši avtorja Frana Lipaha s p> sebno vnemo ter prijateljsko ambicioznostjo to zabavno in prijazno komedijo, katere premijera bo v soboto ob 20. Komedija je tako rekoč že naštudirana, sedaj se le бе pili in cizelira. Nositeli glavne uloge, gosp. Ce#nr, glumi profesorja, ki zadene glavni dobitek.' Sirer pa v komediji glavne uloge ni. ker so tako rekoč vse glavn«. Napisal jib je igralec, ki vé, kaj je uloga. Zapoeleai so e_ Tujski promet v februarju. V preteklem mesecu je obiskalo Celje vsega skupaj 1300 tujcev, ki se dele do narodnosti: 1135 Jugoslovenov, 120 Avstrijcev, 18 Italijanov, 15 Nemcev, 6 Čehoslovakov, 2 Nizozemca, 2 Madžara, 1 Švicar in 1 Belgijec. Po poklicu je bilo- 387 trgovskih potnikov, 310 delavcev, 118 obrtnikov, 64 uradnikov, 45 Midustrijcev, 18 dijakov, 13 zdravnikov, 345 oseb pa je bilo brez poklica. e— Triglavanski sestanek starešin za marc bo v petek 7. t. m. ob 18. v käubovi sobi Celjskega doma. e— Danes je zadnji dan za obnovitev srečk III. razreda 19. kola državne razredne loterije, ker bo jutri zjutraj že žrebanje. Zato nai vsakdo obnovi svoje srečke v podružnici >Jutra«. ker bomo sicer srečke prodali drugim interesentom. e— Sprememba posesti. Svoje vinograd-no posestvo na Starem gradu je prodal g. R. Sal-máč tamkajšnjemu gostilničarju g. JjclM, ki bo dokupljeno posestvo uporabil za razširjenje gostilniškega obrata in za letovišč a rje. e— Drevi ob 18. bo seja slavnostnega odbora za prireditev Masarykové proslave v Celju v rdeči sobi Narodnega doma. e— Umrl j|e v Gozdnem delu v Celju zidarjev sin Viktor Podgoršek. e_ Dve kandidatki smrti. Včeraj proti jutru sta bi'li v celjsko bolnico sprejeti кат dve mladi samomorilki Pri svoji sestri v Benjamin Ipavčevj ulici je stanovala 15 letna Trida F. V ponedeljek sta se sestri sprli in je odšla Prida nenadoma na cesto v sme-ro proti Ostrožnému kjer žive njeni starši, Dekletce ie vzelo s seboj steklenico lizola. ki ga je v nekem gozdičku pri Ostrožném izpilo in se vlcglo na tla. čakajoč smrti. Ponoči pa si je Frida premislila in je potrkala pri starših, ki so otroka nemudoma odpeljali v bolnico. Deklica je bila v obraz že popolnoma višnjeva. Druga kandidatka smrti pa je 25 letna dninarica Marija S., rodom od Sv. Vida pri Planini, kj je zaradi nesrečne ljubezni in osamljenosti popila precejšnjo količino ocetne kisline. Obema samomorilkama so izprali želodec in sta zaenkrat že izven nevarnosti. e— Obstrelil ga je. Pred dnevi se je vračal neki večer 24 letni posestnikov sin Ivan Cuješ, doma iz Lekmarja, iz vinograda domov, nenadoma je v njegovi bližini zagr-mel strel ter je Cuješ začutil bolečine v desnj nogi. Baje ga je obstrelil neki hlapec, ne ve pa si poškodovanec razložiti, ali po nesreči ali namenoma. Cuješ se nahaja v celjski bolnici. e— Žrtev kart. Včeraj je bi! sprejet v celjsko bolnico 30 letni delavec Franc Gori čar iz Malih Braslovč. t_ ičarju je neki Japec, ki je kvartal s tovariši v gostilni v hipni jezi, ker je ta nenaprošen komariJ, zadal z nožem zevajooo rano na levem licu, segajočo od oči preko ustnic do brade. Iz Marlbs-ra a— Proračun mestne občine mariborske bo, kakor je razvidno iz tozadevnega poročila, te dni potrjen brez bistvenih sprememb in bo stopil v najkrajšem času v veljavo. a— »Naš gospod župnik* v gledališču. Premiera te veseloigre bo v četrtek, 6. t. m. kot proslava 25 letnica nad vse uspešnega umetniškega delovanja priljubljenega komika g. Jos. Daneša. Za deco neprimerno. a— Ljudska univerza v Studencih pri Mariboru. V četrtek 6. t. m. bo predaval ob 19 na Ljudski univerz? v Studencih šolski upravitelj g. Viktor Grčar o problemu štednje. a— Zaključek kmetijskih tečajev v mariborski okolici. Pretekli petek je srezki načelnik za Maribor levi breg zaključil veliká, kmetijski tečaj v Sv. Marjeti ob Pesnici, bi se ga je stalno udeleževalo okoli 150 ljudi Tečaj je bil zaključen s slavnostnim nagovorom sreskega načelnika ter s petjem, ki ga je priredil šolski upravitelj g. Vavda. Dne 2. t. m. je bil zaključen tudi drugi kmetijski tečaj v Sv. Petru pri Mariboru, bi se je vršil oib nedeljah od 18. januarja dalje. Tudii ta tečaj je tmel stalno lep obisk. V tečajih so predavali: Zupane, Fer-linc itd. S tečaji m predavanji se bo nadaljevalo. Kako je postala Katarina I. Џ ruska carica Pride! Pride! KINO »DVOR« а— Vokalni koncert v Mariboru. V soboto bo koncertiraJ v veliki unionski dvorani pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice pod vodstvom zborovodje ravnatelja Mirka Poliča. Pevski zbor nastopi v istem številu kakor je bil na francoski turneji in tudi z docela istim programom ki Obsega najznačilnejše zborovske komade za mešani zbor iz naše, od nosno jugoslovenske literature. Mariborski koncert se bo vršil pod Okriljem aigiilne mariborske Ljudske univer-ze. a— »Feuerwehr« v Bistrici pri Rušah. Težko verjetno, ampak vendar resnično. V Bistrici pri Rušah je razpošiljalo tanrošnje Prostovoljno gasilno društvo« naslednja vabila za svojo veselico, ki se je vršila 19. januarja leta 1930.: »Einladung zum Feuerwehr - Kränzchen mit Glückshaien, welches am 19. I. 1930 bei H. M. Rotter stattfindet« itd. — Edino štampiíjka na vabita je slovenska m se glasi: ^Prostovoljno gasilno društvo v Bistrici pri Rušah«. a_ Nov požar v Mali Nedelji pri Ljutomeru. V noči od резка na soboto je pogorela stiskalnica trgovca in posestnika Pre-aca v Mali Nedelji pri Ljutomeru. Pretekle dni je v istem kraju dvakrat zaporedoma gorek). Kakor poročajo, so otroci na poti v šolo našli listke, s katerimi neznani požiga! ec grozi, da bo še gorelo in sicer v najkrajšem času. Razumljivo je, da Sva zaradi tega prebivalstvo v velikem strahu. Orožniki poizvedujejo za zločincem. a— Poneverbe v mestnem pogrebnem zavodu pred sodiščem. 3. t. m. se je vršila pred okrajnim sodiščem kazenska razprava proti bivši uradnici mestnega pogrebnega zavoda Mar® Lozcj zaradi poneverb pri mestnem pogrebnem zavodu v višini 35.000 dinarjev. Obtoženka je priznala svojo krivdo. Obsojena je bila na poldrago leto strogega zapora. a— Nesramen zvodnik se je pojavi! v Studencih in izsledil komaj 18 letno Ido N., ki je brez vednosti svoje matere dobila od njega dosedaj na še nepojasnjen način in brez pristanka roditeljev potni list za Dunaj. Šele v zadnjem trenutku se je posrečilo materi, da je preprečila ves načrt. Dunajski agent pa je kmalu izginil kakor kafra, Zadeva postaja tem boli zagonetna, ker se je v soboto zvečer v Studencih zgodil še naslednji primer: Na plesni zabavi Pri Gačniku je bila obenem z dvema sestrama 19 letna delavka Marta Leber iz Beograjske ulice št. 28. Pred lokal so se nenadoma pripeljali v avtomobilu trije mo-§ki, prišli v lokal ir. z navedeno plesali. Nato na so jo odpeljali iz lokala na avtomobil in z njo izginili. Mati še do dnes nima glasu od hčerke, oblast pa preiskuje obe zadevi. »JUTRO« št. 53 — - 5 - Sreda, 5. ITI. 1930 Pomlad prihaja! Oglejte si ravnokar došle no-oosti A. <$ E. Skaberne Ljubljana a— Obsojeni vlomilci v šolo. V lanskih velikih počitnicah ie bil izvršen vlom v stanovanje učiteljice gdč. L. Cončcve pri Sv. Juriju v Slav. Goricah. Odnesli so ji vse do golega lesa in sten, celo šivalni stroj, vse perilo in druge stvari, kar si je štedISvo zbrala tekom petih let. Lopovom so končno prišli na sled in so te dni pred tukajšnjim okrožnim sodiščem bili obsojeni: Lozinšek na 10 let (5 let težke ječe, 4 leta pridržanja v zaporu íti 1 leto prisilne delavnice), Bunderle 7 let (3+3-fl), Lindic 1 leto težke ječe in eno leto prisilne delavnice, domačin čevljar Brus pa, pri katerem so se vlomilci shajali, posvetovali in shranjevali ukradeno blago, na 1 leto strogega zapora. Gospodična Cončeva je dobila nazaj samo šivalni stroj, ki je bil zaplenjen v Murski Soboti, pa še ta je poškodovan. с— Dvoje lepo uspelih predavanj. Podmladek RK tržiške meščanske šole je priredil v šolski telovadnici predavanje v torek, in sicer je predaval ravnatelj meščanske šole iz Zgornje Šiške g. Pavel Kunaver, znani vodja slovenskih skavtov, o skavtski vzgoji m o svetovnem kongresu skavtov 1. 1929. v Londonu. Zanimivo predavanje je spremljalo 85 skioptičnih slik in je predavatelj na podlagi teh razlagal vzgojo skavtov in njihovo stremljenje za stalnostjo svetovnega miru. Drugo lepo predavanje je priredila tržiška podružnica Kola ju-goslovenskih sester v četrtek. Ga. Marija Skuškova iz Ljubljane je predavala o težnjah in nalogah japonske žene. Začela je ' svoj e predavanje v slovenščini, nato pa se je oprostila in nadaljevala v nemščini, predavanje pa je sproti prevajala gospodična Doklerjeva na slovenščino. Predavanje so obiskale tržiške žene v prav lepem številu. Iz Kranja r— Zadnja pot pok. Jakoba Bajžlja. Predvčerajšnjim so v Stražišču pokopali gospoda Jakoba Bajžlja, očeta sinov Jakoba, posestnika in podjetnika, ter Ivana, gimnazijskega profesorja telovadbe, obeh odličnih javnih delavcev. Naravnost ogromna udeležba prebivalstva je pokazala, kako priljubljen je bil pokojni 841etTii Jakob Bajželj. Združeni pevci so mu zapeli pred hišo in na pokopališču več pesmi. Častno so bila zastopana tudi gasilna društva. r—• Pouk francoskega jezika v Kranju. Francoski krožek organizira centralizacijo celotnega pouka francoščine za mesto z okolico. Za enkrat obstojajo: 1. tečaj za začetnike, 2. tečaj za dijake in 3. tečaj za ob:skovalce iz meščanskih krogov. Tečaji se vršijo v petkih ocl 15. do 18. v gimnaziji, III. b razred v prvem nadstropju. Konver-zacijski tečaj pa se vrši v sredah ob 18. v Kocbekovi sobi. Pristojbina znaša za člane, njih rodbinske ude in dijake mesečno 20 LHn in se plačuje v naprej; ostali plačajo dvojno pristojbino. Prijave novih interesentov sprejemata tajnik ali gimnazijski sluga. Tajnik je na razpolago glede vseh informacij tudi za posebne ure. Krožek priredi nadalje tudi več predavanj za široko publiko. r— Izreden dar. G. Ivo Bakovnik, rotsr v Kranju, ie daroval tukajšnji Dijaški kuhinji 1000 Din. Iskrena hvala! ka— Opozorilo. Skozi Kamnik vozi dnevno mnogo avtomobilov, ki so prav brezobzirni, posebno v času, ko je cesta polna blata. V nedeljo je neki tovorni avto, katerega številke žal niso ugotovili, vozil po Sutni in to po najožjem delu ceste s prekoračeno brzino in seveda brizgal na levo in desno blato. Nekaterim pasantom je precej onesnažil in poškodoval obleko! Proti takim brezobzimežem naj bi se energično postopalo. Iz Novega mesta n_ občni zbor podružnice Kola jugo-slovenskih sester se je vršil ob obilni udeležbi članstva. Predsednica ga. Olga Ska-licka je podala obširno poročilo o delova- nju podružnice ▼ preteklem letu, blagaj-ničarka ga. Marija Turkova pa o denarnem stanju. Podružnica je imela dohodkov 7854 Din, izdatkov pa 7547 Din. Njeno premoženje znaša: v blagajni 306 Din, pri Mestni hranilnici pa 17-510 Din; ta znesek je namenjen za zgradbo mestne ubožnice. Občni zbor je izrekel odboru zahvalo za njegovo humanitarno delovanje, nakar so se vršile volitve, pri katerih so bile izvoljene: za predsednico Olga Skalicka, za podpredsednico Zinka Marinčkova, tajnico Mara Agnitscheva, blagajničarko Marija Turkova, gospodarico Ivanka Mikoličeva; za odbornice Pavličeva, Pickova, Rom hova, Rež-kova, Luia Klemenčičeva, Marija Klemen-čičeva, Borštnikova, Potočnikova, Urbaso-va, Eklova in Globevnikova. Iz Kočevja kč— Delo na rudniku. Po izvršeni redukciji, po kateri je bilo reduciranih štirideset delavcev, povečini Ličanov, rudnik kljub temu ne dela redno. Poleg nedelje se praznuje tudi ob ponedeljkih, kar spravlja marsikaterega delavca v obup, ker s tem izgubi lep del rednega zaslužka. kč— Redne avtomobilske zveze Zaradi žametov ob zadnjem sneženju je bil ustavljen za nekaj dni ves avtomobilski promet Sedaj je posijalo toplo solnce, ki je sneg hitro odpravilo. Vsi lastniki avtobusov so začeli zopet z rednim prometom. Iz Litije i— Opereta v Šmartnem Pevsko društvo v Šmartnem »Zvon« bo priredilo v nedeljo ob 15. opereto »Mežnarjeva Lizika«. i— »Šola v nebesih« bo v nedeljo ob 15. v litijskem Sokolském domu. Igra litijska šolska mladina. Iz Zagorja z— Popravek. V poročilo o zagorskih občinskih zadevah se je vrinila pomota, češ, da se je sklenila izvršiti revizija izdanih podpor. Glasiti bi se moralo, da se izvrši temeljita revizija vseh oseb, ki prejemajo ubožno podporo. To pa zaradi tega, da se zlorabe občinskih podpor preprečijo. z— Novo trgovino in zalogo različnega stekla je otvoril gospod Otmar Ranzinger v hiši mesarja g. Štefana Koširia v Zagorju. Iz Trbovelj t— Končni obračun občinskih izdatkov in prejemkov za leto 1929. izkajzuje 122.859 Dyn 29 par prebitka. V splošnem se vidi, da so se gibali vsi izdatki v okvirju proračuna, dohodki pa so v nekateri'h postavkah večji, nego so bili preračunani. Glasom inventarja znaša občinsko premoženje v premičninah in nepremičninah 15,715.049 Din To premoženje je obremenjeno za 5,796.061 dinarjev. Cisto premoženje občine Trbovlje je tedaj 9,918.986 Din. Mimogrede lahko omenimo, da se ie cenilo vse premoženje precej nizko, tako da so n. pr. zemljišča censeina na 1 do 4 Din za kvadratni meter. t— Pevsko društvo »Zvon« je na zadnjem občnem zboru izvolilo nov odbor i,n sicer: za predsednika g. Ivo Pleskoviča, častni predsednik g. Festajn, podpredsednik g. Tone Ličar, tajnica ga. Dragica Gril če-va, njen namestnik g. Trne Flegar, arhiivaT g. Eirem Pauliič, namestnik g. Gustav Sip, odborníka g. Jože Tori in gdčna. Ema Stah, pregledovale! računov pa gig. Alfred Rogl in Adolf Jesi'h. — Sklenjeno je bilo prirediti koncert z go. Lovšetovo in g. Betettom Društvo bo prirejalo redne mesečne dru-žaibne večere. t— Roditeljski sestanek na meščanski šoli. Za nedeljo popoldne je sklical ravnatelj meščanske šole g. Albin Zavrl prvi roditeljski sestanek, katerega se je udeležilo lepo število staršev. G. ravnatelj je pojasnil v lepem in stvarnem pozdravnem nagovoru pomen takih sestankov in izrazil svoje zadovoljstvo nad zanimanjem, ki ga kažejo starši za razna šolska in vzgojna vprašanja. Pri razgovoru o organizaciji rednih roditeljskih sestankov je predlagal g. Slokan, naj bi se vršili vsako prvo nedeljo v mesecu, po potrebi pa jih lahko skliče g. ravnatelj, kadar se mu bo zdelo to potrebno. Vsi navzoči so se strinjali s tem predlogom. Govorilo se je tudi, o čem naj bi se razpravljalo na teh sestankih. Za prvi sestanek predlaga g. Kuhar, naj bi predaval g. ravnatelj Zavri o ustroju in smotrih meščanske šole, za drugo predavanje pa razgovor o izberi poklicov. Obenem izraža željo, da bi prevzel kako predavanje na roditeljskih sestankih tudi kateri izmed staršev, da povedo tudi oni svoje mnenje. To bi vez med šolo in domom, ki je za dobro vzgojo in tudi za dober uspeh v šoli tako zelo potrebna, samo še utrdilo. Končno se je g. ravnatelj v lepih besedah zahvalil staršem za številni poset in jih prosil, naj se drugega sestanka udeleže še v večjem številu, kar bo v prid samo njihovim otrokom. Iz Šoštanja š— Osebna vest. V Kočevje je premeščen uslužbenec tukajšnje ekspoz. Ó. U. Z. D. g. Tone Bajt. Odhajajoči ее je ves čas svojega bivanja v Šoštanju aktivno udeleževal v naših društvih, posebno še pri Sokolu. Bil je igralec, režiser in predsednik dramatskega odseka. Da znamo njegovo društveno delovanja ceniti, se je videlo na njegovi odhod-nici v nedeljo 23. febr. v Sokolském domu, kjer je režiral zadnjo dramsko predstavo »Graničarji« za mest. gasilsko društvo. Poslovilne nagovore so govorili za kolege-di-lentsnte g. Tarkuš, za Sokola starosta br. Vrečko, za Primorce g. Rejec in za mestno Vremensko poročilo Meteorološki zavod т Ljubljani. 4. marca 1930. Višina barometra 308.8 m Kraj Cas Opazovanja Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik Skoolle Split 8. 7. Barom. 772-8 771 0 771-2 771 2 773-2 774 0 773-3 Temper 4-1 6-4-3 « M ra и СИ 85 90 75 65 75 90 Smer vetra in brzine V m in ьек. mirno NW 2 NW 8 mirno NE 4 mirno mirno •o 2 Ii 10 Padavine vrsta Dež t mm do 7 ure Г-1 gasilsko društvo g. Jakob Volk. Vsi so na-glašali, da bodo odhajajočega težko pogrešali. Podarili so mu primerna darila, njegovi soprogi, zvesti soigralki, pa krasen šopek iz samih nageljnov. Na novem mestu v novem kraju želim i g. Bajtu srečo in zadovoljstvo. Iz Prekmurja pk— Rop. Poštnega sla Janeza Horvata, ki je v soboto bil na poti iz Martjancev v Prosenjakovce, sta v gozdu napadla dva neznanca, ga pobila na tla in mu ugrabila 26.300 Din, ki jih je Horvat nosil od poštne blagajne v Murski Soboti poštnemu uradu v Prosenjakovcih. Zločin je bil takoj prijavljen orožništvu, ki vodi obsežno zasledovanje. Iz Ljubljane je od poštne direkcije prispel višji uradnik, da preišče zadevo, ki je v mestu in okolici vzbudila precej razburjenja. V dežju, vetru In snegu NIVEA-CREIiK Veter in slabo vreme, mrzlota in vlažnost ч odvzemajo vaši koži trajno za kožo važne \ \ hranilne sestavine in pospešujejo s tem pre-^ \ * rano nagubanost obraza. Vaša koža pa potrebuje svežega zraka. Tu vas varuje N1-VEA-CREME pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Samo NIVEA-CREME vsebuje EUCERIT. Ta obvaruje nežno kožno sta-ničje osušenja in prepreči nastajanje gub in rug. — Doze po 3, 5, 10 in 22 Din. — Tube po 9 in 14 Din. NTVEA-CREME pronikne v kožo in ne ostavlja nikakega bleska. Trgovina v Jugoslaviji: P. BEIERSDORF & CO., o nekaterih znakih. Trgovina se ni mogla vidno povzpeti, predvsem zaradi tega, ker je nazadovanje cen agrarnim proizvodom zaradi pretežnega agrarnega značaja naše države, preprečilo, da bi se splošno stanje našega gospodarstva v večji meri zboljšalo. Izredno ogodno stanje državnih financ. Iz tabelaričnega pregleda o državnih financah je razvidno, da во ее lani državni dohodki občutno dvignili, in to ne samo pri davkih, temveč sorazmerno §e občutneje pri dohodkih državnih podjetij (železnice, rudniki, šume, posestva itd.). Ce primerjamo te dohodke v devetih mesecih tek. proračunskega leta (an ril - december 1929) z odgovarjajočimi dohodki v istem razdobju predhodnega leta, tedaj dobimo naslednjo sliko (v milijonih Dui): april - december 1929 1928 neposredni davki 1715 1448 + 267 posredni davki 2789 2578 + 161 monopoli 1843 1826 + 17 razni dohodki_99 62 + 37 skuDaj 6396 5914 + 482 dohodki drž. podjetij 2703 2293 4-401 Državai davčni dohodki so se torej v tem razdobju povečali kar za 480 milijonov Din na 6400 milijonov Din, istočasno pa opažamo pri dohodkih dižavjiih podjetij prirastek za 410 milijonov, ki seveda ne prihaja v celoti v prid državni blagajni, kei so se tudi izdatki državnih podjetij povečali. Poostreno tolmačenje trošarinskih predpisov za vinogradnike razveljavljeno Kakor znano, je generalna direkcija davkov v januarju izdala tolmačejje trošarinskih predpisov za vinogradnike, po katerem bi moral vsak vinogradnik, ki prenaša svoje vino za domačo potrebo iz vinograda na svoje stalno bivališče, plačat? državno in oblastno trošarino, če je bivališče v drugi občini nego vinograd. To tolmačenje je med vinogradniki povzročilo veliko vznemirjenje, saj ima veliko število naših vinogradnikov svoje vinograde daleč od stalnega bivališča v drugi občini. Da to tolmačenje ni v duhu trošarinske-ga zakona, ki daje vinogradniku pravico, da trosi svoj pridelek doma brez plačila trošarine. je uvidel tudi oddelek za davke pri finančnem ministrstvu, ki je izdal nov razpis, odurno pojasnilo, kako je postopati z vinogradniki, ki žele prevoziti svoj pridelek vina za domačo potrebo iz občin, kjer ni njih stalno bivališče. S tem novim razpisom (öd 21. februarja, št 13.700) se razveljavlja razpis od 16. januarja 1930, št 3076. Novi razpis vsebuje naslednje določbe. Lastniki vinogradov ali vinogradniki, ki obdelujejo vinograde sami ali s plačanimi dninarji, a niso pod kontrolo (po čl. 108. troš. prav.), ker niso trgovci z alkoholnimi pijačami in tudi ne izdelovalci alkoholnih tekočin za trgovino, morajo, če žele, med letom za domačo potrebo prevoziti gotove količine vina na dom v drugi občini, prijaviti, ko so vino pridelali izza 20. novembra, toda najkasneje (če ga pretakajo pozneje) do 31. januarja ves pridelek vina pristojnemu oddelku finančne kontrole, ki preskusi prijave, ugotovi količino vina ter vnese vse to v posebno knjigo. Ti vinogradniki morajo obenem s prijavo o pridelku vina vložiti prošnjo (kolek 5 Din), naj se jim dovoli prevažati vino na dom in v koliki množini na mesec. Oddelek finančne kontrole pošlje prošnjo s svojim poročilom finančni direkciji, ki sme dovoliti prevoz vina iz ene občine v drngo brez plačila državne in oblastne trošarine za vinogradnikovo domačo potrebo do 100 litrov na mesec. Dovolilo se vpiše v knjižico, ki jo oddelek finančne kontrole izroči pneilcu proti plačilu odrejene cene za knjižico. Vinogradnik mora prevoz vsake količine na podlagi tega dovolila prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole, ki količino vpiše v kontrolno knjižico. Prevoz grozdja in mosta med trgatvijo iz občine, kjer во vinogradi, je vsakomur proet brez prijave in dovolitve, ker grozdje in mošt nista trošarinska predmeta. Prav tako ni vino iz tako prevoženega grozdja in mošta zavezano plačilu trošarine, če jii lastnik vinograda obenem trgovec z vinom ali predelovalec alkoholnih pijač. Vinogradniki, ki prosijo za trošarine proet prevoz vina v občino stalnega bivališča, pridejo torei pod kontrolo in njih pridelki vina se morajo točno kontrolirati, pri čemc.r se vračuna izguba pri ležanju vina po veljavnih predpieih. Ta kontrola seveda ne velja za vinogradnike, ki imajo evoje vinograde ▼ isti občini, щ zet vinogradnik^ ki ves pridelek za domačo porabo prevozijo v občino svojega bivališča v obliki grozdja ali mošta. Za vse ostale vinogradnike veljajo predpisi člena 108. trošarinskega pravilnika. Rentabilnost gorskih vzpenjač Maribor, 3. marca. Glede na priprave za gradbo pohorske vzpenjače je zanimivo poročilo, ki ga je prejelo tajništvo Pohorske vzpenjače glede poslovanja vzpenjače »Kanzelbahnt na Koroškem (Osoisko jezero). Ta vzpenjača je imela lani pri investirani glavnici 600 000 šilingov (4.8 milijona Din) nič manj kakor 120 tisoč šilingov (960.000 Din) čistega dobička, kar odgovarja 20 % glavnice. Vzpenjača pa je bila zgrajena šele pred dvema letoma in je tako rekoč šele lani vzbudila pozornost tujcev. V Avstriji je sedaj že 10 gorskih vzpenjač, ki vse ugodno poslujejo. Tudi za bodočo pohorsko vzpenjačo lahko brez pre-tiranja računamo, da nam bo prinesla ugodne rezultate. Ker Koroška ni tujskopromeba dežela za mednarodno publiko (kakor n. pr. Solnograd, Tirolska, Semmering), zato lahko tudi za pohorsko vzpenjačo, ki бе je bodo posluževali predvsem naši državljani, računamo, da bo prav tako dobro uspevala kakor omenjena koroška vzpenjača, ki je dosegla ogromno frekvenco pri ceni 5 šilingov ali 40 Din za vožnjo gori in nazaj. Pohorska vzpenjača pa namerava vožnjo še bolj poceniti (20—25 Din za vožnjo gori in nazaj) in dati svojim članom primeren popust, ker bodo investicijski stroški za 30 % nižji nego pri koroški »Kanzelbahn«. Ne glede na obljubljene subvencije ie pričakovati prav ugodno rentabilnost podjetja in во nasprotne trditve brez vsake podlage. Pohorska vzpenjača je danes povsem sigurna stvar in je namen raznih govoric le, škodovati tej občekoristni akciji. Ko bodo letni zaključki drugih avstrijskih in italijanskih žičnih železnic na razpolago, bodo objavljeni tudi podatki teb vzpenjač. Ker bo pohorska železnica velikega tujek op ro motnega pomena, so vabljeni najširši krogi, da podpišejo deleže. Oni, ki pa so deleže že podpisali, se naprošajo, da vplačajo deleže na račun pri Mestni hranilnici v Mariboru. Podpisovanje deležev sprejema tajništvo, Maribor, Jurčičeva ulica 8; Putnik, Aleksandrova cesta; Bizjak, menjalnica, Gosposka ulica; Wieixl, Jurčičeva ulica in Oset, hotel Mariborski dvor. = Nazadovanje konkurzov v Srbiji, naraščanje v ostalh pokrajinah. Jugosloven-sko društvo za zaščito upnikov je objavilo statistiko o gibanju konkurzov za mesec februar. V tem mesecu je bilo zabeleženih 71 konkurzov napram 62 v januarju. Če primerjamo februarsko število konkurzov s številom registriranim v februarju preteklega leta (106), vidimo zmanjšanje za 33 odst. in tudi napram februarju 1938 je zabeležiti nazadovanje od 15 odst. To nazadovanje pa odpade predvsem na Srbijo in Črno goro, kjer je bilo letos v februar ju zabeleženih le 41 konkurzov napram 90 v februarju preteklega leta. V ostalih pokrajinah je bilo zabeleženih: v Hrvatski in Slavoniji 11 konkurzov (lani 8), v Sloveniji in Dalmaciji 7 (3), v Vojvodini 9 (5) in v Bosni in Hercegovini 3 (0). — V prvih dveh mesecih tekočega leta smo imeli vsega 133 konkurzov napram 188 v istem razdobju preteklega leta, to je za 22 odst. manj, in sicer se je v Srbiji in Črni gori število zmanjšalo za polovico, od 164 na 82, medtem ko se je v ostalih pokrajinah povečalo za preko 100 odst. od 24 na 51. Seveda pa je število konkurzov v Srbiji še vedno zelo visoko v primeri z ostalimi pokrajinami. V Hrvatski in Slavoniji je bilo v januarju in februarju zabeleženih 16 konkurzov (lani 12), v Sloveniji in Dalmaciji 17 (6). v Vojvodini 12 (5) in v Bosni 6 (1). — Hmeljarsko društvo proti obveznemu signiranju hmelja. Prejeli smo: Hmeljarsko društvo za Slovenijo objavlja v zadnji številki »Kmetovalca^ poročilo o seji glavnega odbora društva, ki se je vršila 7. m. m. in "katere se je navzlic važnosti razprav udeležilo le 11 odbornikov. Na tej seji se je glavni odbor soglasno izrekel za neobvezno signiranje hmelja. Mnenja smo, da spadajo tako važna vprašanja na občni zbor društva, ki se bo vršil 25. t. m. = Vse imetnike 2.5% rente za vojno škodo opozarjamo, da je uradna lista izžrebanih dobitkov objavljena v 36. številki »Uradnega lista« od 3. t. m. Pripominjamo, da dobitki zapadejo tekom enega leta. = Vprašanje nakladalnih in razkJadalnih rokov. Iz Beograda poročajo, da bo generalna direkcija železnic te dni rešila vprašanje delne uvedbe normalnih nakladalnih in razkladalnih rokov. BORZE 4. marca. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet manjši in je bilo le v devizah Dunaj in Praga nekaj več potrebe. Ker se je švicarski frank intervalutarno nekoliko okrepil, so tudi pri пав tečaji deviz za malenkost popustil. Med efekti je bil zaključek v 7% Blairovem posojilu po 83. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala za aranžma po 403. za kaso po 403 — 404 in za marc po 403. V ostalih državnih papirjih je tendenca dalje zelo čvrsta in je bilo investicijsko posojilo zaključeno po 83.5, 1% Blairova posojilo pa se je trgovalo po 82.5 — 82.75, ob sklepu pa po 83. Med zasebnimi vrednotami so bili zaključki le v Jugobanki po 87.5 — 88, v Slaveksu po 84 — 85 m v Isisu jx> 26. Devize in valute. Ljubljana. AmsteTd. 22.77, Berlin 13.535 —13-565 (13.55), Bruselj 7.9124, Budimpešta 9.9288, Dunaj 798.5—801.5 (800), London 27552—276.32 (275.92), Newyork 56.58 —56.78 (56.68), Pariz 222.20, Praga 167.77— 168-57 (168.17), Trsi 297.54. Zagreb. Pariz 221.20 — 223.20, London 275.92, Nevj-ork 56.85 — 57.05, Bruselj 791.24. Milan 296.465 — 298.465, Amsterdam 22.7325 — 22.7925, Berlin 13.535 — 13.575, Dunaj 798.5 — 801.5. Curih 1094.4 _ 1097-4, Curih. Zagreb 9.1275. Pariz 20.265, London 25.17, Newyork 518, Bruselj 72.15, MIlan 27.125. Madrid 62, Amsterdam 207-65, Berlin 123.58, Dunaj 72.95, Praga 1534. Budimpešta 90-575, Bukarešta 3.08, Sofija 3.75, Efekti. Ljubljana. 8% Blair 94.5 blago, 7% Blair 83 bi., Celjska 170 den-, Ljublj. kreditna 125 den., Praštediona 930 den., Kreditni zavod 170 den.. Vevče 132 den.. Strojne 75 den., Ruše 250—260. Zagreb Državne vrednote.: Vojna škoda 403 — 403.5, kasa 403 — 403.5, za marc 402.5 — 404, za december 409 — 411, investicijsko 83.5 — 81, agrarne 51 — 53. 8% Blair 92.75 — 93, 7% Blair 82.75 — 83.75; bančne vrednote: Praštediona 930 — 935, Union 208 den., Jugo 87.5 — 88, Srpska 163 den., Zemaljska 137 — 140, Narodna 85CQ den., Ljubljanska kreditna 125 den.; industrijske vrednote: Narodna šumska 40 bL, Našička 1600 bi., Gutmann 1S5 - 190. Sla-veks 84_86, Slavonija 200 den., Drava 265 do 295, Šecerana 385 — 390, Vevče 20 den-, Brod vagon 108 — 115, Isis 26 — 27. Lje-vaonica Osiiek 190 bi.. Dubrovačka 430 do 440, Trbovlje 465 _ 470. Beograd. Vojna škoda 403 zaklj., investicijsko 83.75 — 84.5, Narodna banka 8520 Blagovna tržišča Les + Ljubljanska borza (4. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona hrastovih tramov. Povpraševanje je za večjo množino madrijerjev (75 X 225 mm, od 4—8 m, monte) ter za 100 komadov te-sanih tramov (16/21 cm, 11 m dolžine). Žito. + Žitni trg (4. t m.) Glede na včerajšnjo oslabitev tečajev v Chicagu (od 111% na 108 in pet osmink) so danes cene pšenici na budimpeštanski borzi zopet močno popustile na 19.50 za marc, kar je najnižji po vojni zabeležen tečaj. Na našem domačem tržišču pa je položaj ostal skoro nespremenjen, le blaga je prišlo nekaj več na trg. V koliko bo to bistveno vplivalo, se bo pokazalo prihodnje dni, če se bo sedanja mlačna tendenca uveljavila. 4- Ljubljanska borza (4. t. m.) Tendenca za pšenico in oves stalna, za koruzo in rž mirna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšemca (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačljiva 30 dni): baška kg težka 266 do 268.5, 78 kg po 262.5 — 265, 77 kg po 26f> do 262.5. moka: »Og« fco Ljubljana, plač. po prejemu po 415 — 424; koruza: baška, sušena, navadna tarifa po 180 — 185, mlevska tarifa 170 — 175, času primerno suha po 157.50 _ 160. — Ječmen: baški 63/64 kg 170 — 175; oves: baški navadna voznina 205 — 210; rž: 72/73 kg 207.5 — 210. + Novosadska blagovna borza (4. t. m.) Tendenca nestalna. Promet: 6 vagonov pšenice, 24 vagonov koruze in 4 vagone moke. Pšenica: baška 77 kg 205 — 2Ö7.5; 78 kg 2O7.5 — 210- gornjebaška in banaška Tisa slep, 78 kg 210 — 212.5; sremska 77 kg 192 do 195. Koruza: baška in sremska 97.5 do 100; za april - maj 102.5 — 105; za junij-julij 105 — 107.5. sušena 100 — 102.5. Ores: baški 137 — 140. Ječmen: baški, sremski 137 — 140. Moka: »00r in »O« 345 — 355; „2? 305 — 315; 245 — 255; »6: 180 do 190; »7z 140 — 150; »8« 97-5 _ 100. Otrobi: baški 82.5 — 85. + Somborska blagovna borza (4. t. m.) Tendenca nestalna. Promet 159 vagonov. Pšenica: baška, Tisa, šlao in žel. postaja 202.5—2i)7.5; Sombor 77 kg 200—205 ; 78 kg 205 — 210; sremska 190 — 195. Koruza: baška 92.5 — 97.5; za april - maj 102.5 do 107.5. Moka: >00« 335 — 345; >.0 : 330 do 340; »2« 305 — 315; »5«: 235 — 245. + Budimpeštanska terminska borza (4. t. m.) Tendenca zelo mlačna; promet živahen. Pšenica: za marc 19.5 — 19.55, za maj 20.35 — 20.36, za oktober 20.31—20.32, rž: za marc 10.80, za maj 1J.25 — 11.26; koruza: za maj 12.05 — 12.06. za julij 12.40 do 12.41, tranzitna za maj 11.30. NOGAVICE 2 ŽIGOM Najboljše, najtrafne/se. zato Iz življenja in sveta Nemčija gradi naše lokomotive Pogled ▼ delavnice т Borsigu pri Berlina. Naročenih je več težkih lokomotiv za brzovlake. Kolumb - Napoleonov rojak Abbé Castengue, dolgoletni raziskovalec Kolumbovega življenja, je sporočil, da je našel nove listine, ki baje ne-pobitno dokazujejo, da je bil Krištof Kolumb na Korziki doma, torej rojak velikega Napoleona. Zagledal je svet v mestecu Calviju kot sin ubogega tkalca Do 10. leta je pomagal očetu, nato pa so ga dali v samostan, kjer je bil za ministranta in se je naučil pisati. Z 20. letom je za vselej zapustil rodni otok in odšel v Milan, pozneje pa v Genovo. Italijani so v srednjem veku zelo sovražili Korzičane in so jih smatrali za nekakšne divjake. Abbé Castengue je našel v arhivu genovskega senata Kolumbu sovražne izjave. Nekdo ga je označil naravnost za »Korzičana«. Tudi tedanji historik Dionisio de Corte natančno imenuje Kolumbov rojstni kraj: »Calvii natum Columbum«! Iste podatke vsebuje »Velika enciklopedija« iz XVII. stoletja. In končno ie našel tudi princ Pierre Bonaparte na potovanju okoli sveta kamen z latinskim napisom, ki ga je postavilo po Kolumbu na otoku Haitiju izkrcano moštvo. Napis veli: iBodi proklet, o Korzičan. ki si nas zapeljal v to puščavo.« V neki latinski pesmi nepoznanega pisatelja iz XVI. stoletja govori Kolumb sam: »O, Calvi, moja edina ljubezen! Genovi sem sporočil, da grem iskat nov svet. Zavrnili so me. ker — o, grozna napaka — bil sem rojen v Calviju.« Vsi ti podatki bi dokazovali, da ie bil Kolumb na Korziki doma. Tako bi bilo razumljivo, zakaj so tako surovo zavrnili njegove načrte v Genovi in ie moral oditi na Špansko. Ce bi našel veliki mož več umevanja v domovini, bi bila Južna Amerika zdaj nemara italijanska namesto španska in bi imela navodobna Evropa povsem drugačno zgodovino: samo Kolumb je Španski pripomogel do bogastva in prvenstva med tedanjimi državami! Žrtev papagajske psihoze Tudi na Francoskem je povzročil strah pred papagajsko boleznijo prav* cato psihozo. 52 letni Avgust Bonnet iz Le Havra se je s svojo svakinjo spri, ker se je branila zapreti svojo papigo v kletko, čeprav jo je svaril pred nevarnostjo papagajske kuge. Ona se mu je smejala. Bonnet je zas čel na svakinjo vpiti in jo obkladati z vsemi mogočimi priimki — ki jih je nesrečna papiga ponovila, besedo za besedo. To je Bonneta še bolj razdra? žilo, pozabil je na papagajsko bole« zen in na vse drugo in je začel loviti ptico po sobi, pri čemer je padel. Ves iz sebe je tedaj planil na svakinjo, jo vrgel na tla in ji s peto zdrobil lo« banjo. Ko je dospela policija, jo je sprejel naslednji prizor: Bonnet je če« pel ob truplu svoje svakinje in mrmral nerazumljive besede predse. Od raz« burjenja je bil znorel. Pri kletki pa je sedela papiga in kričala in klela še dalje. Nesrečni oče Ta priimek zasluži predsednik fran« coskega senata Doumere, ki je med vojno izgubil vse štiri svoje sinove. Prvi, topničarski poročnik, je padel že leta 1914., dva druga, letalca, sta se razbila v bitkah leta 1917. in 1918., če* trti sin, zdravnik, je podlegel zastrup« ljenju s plini na fronti. Zdaj hoče pa* riškj magistrat počastiti njih spomin in bo preimenoval neko ulico v »Ulico štirih sinov«. Čudna dvojica Mehanični človek, robot, ki hodi in govori. Izdelal ga je angleški kapetan Richards in bo ž njim nastopil v Berlinu, da pokaže občinstvu svojo umetnost. Malce neroden je pri objemu mlade dame, kar mu kot začetniku radi oproščajo. Tutankamnovo maščevanje Dočim so angleški listi ob priliki sa« momora lorda Westburyja, adoptivně* ga očeta enega izmed članov Carter« jeve ekspedicije, zavzeli ostro stališče proti praznoverni domnevi, da se fas raon Tutankamon strahovito maščuje nad vsemi, ki so bili neposredno ali posredno v zvezi z izkopavanjem nje« govega groba, sta se ponovno pripe« tila dva čudna slučaja, ki napeljujeta praznovercem vodo na mlin. Pogreb« ni avtomobil, ki je prepeljal truplo lorda Westburyja, je namreč na pred« mestni cesti povozil in usmrtil osem« letnega dečka, a skoraj istočasno je umrl od kapi preparator, ki je v Brit« skem muzeju urejal zbirko nosil in drugih predmetov iz Tutankamonove« ga groba. Spričo teh novih dogodkov so utihnili celo tisti, ki so najbolj za« smehovali praznoverne glave. Najboljši zaslužek Polkovnik Kreepps, drugi sin lorda Palmoorea, ie pred revolucijo bival na Ruskem, kjer je vodil neki rudnik na Uralu. Pod sovjeti ie vse izgubil in se je izselil v Indijo. Tam je začel zbirati bisere in je kmalu postal zopet bogat, a pozneje ie tekom 3 mesecev izgubil vse svoje imetje na borzi. Zdaj je v Londonu in je postal brivec. Pravi, da je to najboljša in najkrajša pot do bogastva. Polkovnikovi aristokratski sorodniki seveda zelo obsojajo ta nazor, a polkovnik se ne da motiti. Najel je lepo brivnico v centru Bondstreeta, najbolj elegantne 'londonske četrti, in prav rad pripoveduje o svoji preteklosti in načrtih onim novinarjem, ki si pri njem pustijo ostřiči lase ali se dado obriti. Nemški boksač kot filmski igralec gSemi fnaafc ▼ Stan »Huda skušnjava« hi Olga Čehova, aoeHefJica giavae ženske vloge. Sika ваш prikazuje prizor h cokolada za odpiranje SPORT Smučarski tekmi pri Mariborski koči Zimskosportm odsek SPD. Maribor -Ruše priredi ob zaključku letošnje sezone v nedeljo 9. t. m. prti Mariborski koči dve tekmi in sicer: Skupinski tek na 8 km. Vsaka skupina sestoji iz 3 smučarjev istega kluba. Tekmuje se v dveh kategorijah: junaorjev do 18 let in senior jev preko 18 let. Pravico tekmovanja imajo vsi v JZSS verificirani člani. Tek se vrši od Ruške koče preko razglednega stolpa k Mariborski koči. Start ob 8. uri. Skupine startajo v татташ treh minut. Prijave se sprejemajo pri g. Vetribu v trgovini Stoječ v Jurčičevi uilici do 8. marca 1930 do 17. nre m zvečer na Mariborski. oziroma Ruški koči. Prijavnima za Obe kategorfiji Din 5, za dijake Din 2. Poznejše prijave proti dvojni prijavnimi. — Vodstvo tekme: predsednik: g. dr. Bergoč, tehn. vodja; g. inž. Rungaldier, startér pri Ruški koči: g. Maijer, Časo me rilec pri Ruški koči: g. Rottet, časomerilca na cilju: g*g. dr. Sekula in Gajšek. sodnik: g. Vagi ar, zapisnikar na oiliju: gdčna. Gingerli, zdravnik g. dr. Sekula, nadzornik proge: mž. Rungaldier. Prva skupina v dbeh kartegorijaih dobi po en umetniško izdelan pokal, ki postane last dotričnega kbuba. Člani zmagovalne skupine pa diplome. Darila so razstavljena v modni trgovini Baibč v Gosposki ulici. Objava rezultatov řn razdelitev nagrad ob 14. uri pri Mariborski koči. Šaljivo stafetno tekmo na 6 ten s 5 predajami. Vsaka štafeta sestoji iz 5 članov, ki jih določi žreb. Pravico tekmovanja imaio vsi smučarji in smučarke vseh starosti. Prijavnim kakor pri prvi tekmi. Rok prijave pa do samega začetka tekme. Start in cilj pri Mariborski koči. Start pol ure po končanem skupinskem teku. Prve tri štafete >praiktična« darila. Objava rezultatov in razdelitev nagrad ob 14. uri pri Mariborski koči. Ker sneg vidno jemlje slovo, je upati velike udeležbe. Tekma v smuku jeseniškega Bratstva V nedeljo je priredil SK Bratstvo med* klubsko tekmo v smuku na gorskem grebenu Kočna nad Jesenicami. Tekme se je udeležilo 30 tekmovalcev. Od zunanjih klubov so se borbe udeležili le Smučarski klub Ljubljana z enim, SK Dovje-Mojstrana s tremi in Sokol Kranj z enim tekmovalcem. Zaradi južnega vremena je bila smuka zelo neugodna. Proga je bila okrog 6 km dolga in precej težka. Doseženi so bili naslednji rezultati: Prvo mesto si je priboril Jakopič Albin (Sm. K. Dovje-Mojstrana) v času 13:35 ter je prejel kot darilo smuči. Drugi je bil Tar-man Albin (SK Bratstvo) v času 15. minut, kot tretji pa je prispel na cilj Lakota Ciril (SK Dovje-Mojstrana v času 15:55. V kratkim presledkih so sledili ostali tekmovalci, ki so prispeli na cilj vsi razen dveh, ki sta morala na progi odstopiti zaradi defektov. Prve mednarodne nogometne tekme v Ljubljani. ASK Primorje je povabilo za soboto in nedeljo Grazer Sportklub iz Gradca na dvodnevno gostovanje. Športni publiki se bo tako nudila prilika, da skoro po dveh letih vidi enga izmed najboljših graških klubov, kjer se je športni niveau v zadnjih letih zaradi dobrih zvez z dunajskimi profesionali zelo dvignil. ASK Primorje v Beogradu. Kakor doznává m o bo ASK Primorje gostoval 15. in 16. t. m. v Beogradu, kje bo nastopil proti BSK in Jugoslaviji. ASK Primorje (nogom. sekcija). Trening za I. in II. skupino danes v sredo in četrtek ob 15. dalje na igrišču. Treninga se morajo vsi igralci udeležiti. — Načelnik. Tenis sekcija SK Ilirije. Sestanek rednega članstva teniške sekcije bo 6. t. m ob 18.30 v kavarni Emona-I. Dnevni red: razgovor o otvoritvi sezone, konstituiranje sekcijskega načelstva, predlogi članstva. Seja načelstva nogometne sekcije SK Ilirije bo danes točno ob 18.30 v kavarni »Evropa«. Tenis sekcija SK Tltrlje sklicuje za četrtek 6. t. m. ob 18.30 v kavarni Emona, damska soba, sestanek. Predvsem se naprošajo sigurne udeležbe gdč. Boža, lna Šaplja ter gg. Novak, Kmet, Koželj, Pogačar, Šte-pic, Hitzl, Zaje, Bagrov, Stojan. Slalom tekme. Danes v sredo dne 6. t m. ob 19. uri v kavarni Evropa (klubová soba — vhod Dunajska cesta — dvorišče) sestanek zastopn.kov zavodov, ki so se prijavili za slalom tekmovanje. — Sestanek važen, zato točno in vsi. — SK Ilirija. ZSK Hermes. Občni zbor kluba se vrši v nedeljo dne 9. t. m. ob 9. dopoldne v salonu pri »Štepicu« z naslednjim dnevnim redom: poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročila načelnikov sekcij, poročilo gospodarja, poročilo revizorjev, volitve novega odbora, slučajnosti. V primeru nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure kasneje ob vsaki udeležbi so najlažji pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Deco, ki pohaja šole, obvarujejo najzanesljiveje prehlada, nahoda in influence ANACOT-PASTILE dr-a Wandera. Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se preparatov, ki v poslednjem času posnemajo Anacot-pastile! SOKOL Godbeni odsek Sokola 1 na Taboru poživlja vse člane pihalne godbe k izredni vaji, ki se bo vršila v četrtek ob 20. Pridite vsi in točno! — Kapelník. Tudi v Sloveniji, kjer je Sokolstvo zaenkrat najgoetejše, imamo še zelo veliko trgov, velikih vasi in celo mest, ki nimajo svojega sokolskega društva, četudi so marsikje podani za to vsaj delni pogoji. Koliko sokolsko vzgojenih uradnikov, učiteljev itd. službuje po takih krajih. Ali se ne bi dalo polagoma pokreniti akcije za ustanovitev so-kolskih društev tudi po teh krajih, da se taka v vseh večjih naseljih prebrodi sedanjo letargijo, ki postaja takorekoč že znamenje naše dobe pri nas? — So tudi kraji, kjer so sokolská društva že bila svoječasno obnovite jih! Ne čakajte, ne odlašajte! Uspehi drobnega niostarske župe v pogledu organiziranja spiskih sokolskih čet po Hercegovini v krajih kjer zaenkrat ustanovitev pravih sokolskih društev iz raznih razlogov še ni mogoča, so prav vidai. Medtem, ko je bilo leta 1928. samo 25 sel-skib čet, se je njihovo število pomnožilo v naslednjem letu za devet, kar je mnogo. Nekatera društva so imela kar po troje in celo v Čapljini četvero čet. Koncem L 1929. je bilo torej 34 selških čet s 1616 člani, 1S3 naraščajniki in 16 dece. imovinsko stanje vseh čet znaša nad 56.000 dinarjev, kar je sam droben denar, nabran tekom dveh let takorekoč od najrevnejših ljudi ter darovan za povzdigo narodne izobrazbe. V vseh selskih četah se vrše poleg sokolskih vaj in predavanj tudi vsesplošna predavanja iz kmetijstva; četa deluje kot nekaka zadruga ter preskrbuje članom tudi razne gospodarske zadeve. Telcn'adne in športne organizacije štejejo na Češkoslovaškem skupno 5375 telovadnih društev s 748.493 pripadniki, od katerih je seveda največje število združeno v Češkoslovaški Obci Sokolski, ki ima 3139 društev in 547.235 pripadnikov ali preko tri četrtine organiziranih telovadcev. Nemške telovadne zveze so tudi tri in si-ced naeijonalna, krščanska in delavska. Skupno štejejo češkoslovaške in nemške telovadne zveze okrog milijona pripadnikov. Glede športnih zvez se lahko trdi, da imajo razni strokovni savezi skupno okoli pol milijona pripadnikov. Češkoslovaški Orel pripravlja novo organizacijo, ki ne bo imela več pokrajinskih zvez aH podzvez temveč bo sličná sokolski, t. j. zveza bo imela kot članice samo župe, v župah pa bodo udružena direktno društva. Novi reorganizačni načrt ni našel pravega odmeva med Slovaki in Čehi, ki vsi hočejo imeti pokrajinske pod-zveze, vendar pa Moravska forsira novo organizacijo. Bolgarski olimpijski odbor se je v svojem zadnjem zasedanju konstituiral pod predsedstvom V. Lazova in St. Čaprašiko-va, ki ga bo zastopal tudi v mednarodnem odboru. Sklenjeno je bilo, da se prične po vseh športnih in telovadnih organizacijah v Bolgariji s pripravami za XI. olimpi-jado, ki se bo vršila 1932. V Los Angelesu v Severni Ameriki. Obenem pa se je pričelo izdelovati tudi delovni načrt za prireditev balkanske olimpijade. Državni urad za telesno vzgojo na Poljskem ima svoj sedež v Varšavi ter ga vodita polkovnik Vladimir K Hin ski. Urad izdaja svoj list Wychovvanie Frzyczne, kateri prinaša redna poročila o delovanju te ustanove, ki traja sedaj šefle tri leta. Tako je bilo lani organizirano mnogo letnih bivališč in taborenj, ki se jih je udeležilo skupni 38.385 oseb. Ena glavnih nalog omenjenega urada pa je tudi predspri.pravljan.ie poljske mladíme za vojaško službo. Zato se prireja zelo mnogo topogflednsh tečajev. Hadio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV: Sreda. 5. marca. LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 17.30: Konf-ert radio - orkestra. — 18.30: Oiroški kotiček. — 19: Podobe iz slovenske literarne zgodovine. — 19.30: Francoščina. _ 20: Večerne resne glasbe (gdč. Mara Pirčeva). — 21: Koncert radio - orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. Četrtek. 6. marca. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana gla?ba. _ 13: Napoved časa, borza, reproducirana slasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — Í7: Dekliška ura. — 17-39: Masarykova proslava (govori g. konsul Resi). — 18.30: Industrija v svetovnem gospodarstvu. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Prenos iz Prage. — 22: Napoved časa in poročila. — Lahka godba. BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba. _ 12.40: Koncert radio - orkestra. — 17-05: Narodne pesmi na gusle. — 18: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Masarykova proslava. _ 21: Poročila. — 21.15: Koncert radio- kvarteta. _ 22.15: Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Reproducir. glasba. — 17.15: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos iz Ргазе. — PRAGA 16.30: Koncert komorne glasbe. — 19.30: Prenos iz Narodnega gledališča: Smetanova opera »Libušac. — BRNO 16.30: Koncert komorne glasbe. — 19.30: Prenos opere iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Prenos koncerta iz Krakova. — 19.25: Reproducirana glasba. — 20.30: Koncert Wag-nerjeve glasbe. — 21.30: »Tristan in Isot-da-. _ DUNAJ 11: Dopoldanski koncert — 15.30: Koncert orkestra. — 20.40: Dramski večer. — Lahka godba orkestra. — BERLIN 16.30: Pevski koncert. — 16.55: Klavirski koncert. — 18: Mladinski glasbeni program. — 19.30: Spevoigra. — 21: Orkestralen koncert. — Godba za ples. — FRANKFURT 16: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Prenos prosrama iz Stuttsarta. — 21: Spevoigra. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert — 20: Koncert komornega orkestra. — 21: Sluhoigra. — Lahka godba. —. STUTTGART 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Koncert na citre. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert vojaške godbe. — 17-40: Koncert operetne glasbe. — 19.30: Prenos iz gledališča: Ponchiellijeva opera ~La Gio condac. — 22.20: Lahka godba. — LONDON 20.45: Koncert tria. — 21: Poljuden orkestralni koncert — Godba za ples. — Radio Beograd in Slovenci Beograjska radio postaja se v zadnjert času vedno lepše razvija. Število njenih naročnikov stalno narašča, zanimivo je pa da skoraj tri četrtine odpadejo na Banat Bačko in Vojvodino. Uredništvo tednika »Radio Beograd« je prevzel z novim letom znani književnik dr. Vinko Vitezica, ki je postavil revijo na popolnoma novo podlago. Ni samo radio revija, temveč prinaša članke iz vseh panog kulture, umetnosti in modernega življenja. Bogato je ilustrirana, a stane samo tri dinarje. Ni dvoma, da se bo razširila po vsej državi, tudi zaradi tega, ker prinaša programe vseh evropskih postaj v latinici, a Ie program beograjsk postaje v cirilici. Program postaje je na lepi umetniški stopnji in se tozadevno more kosati z vsako veliko evropsko postajo. Program pa ni omejen samo na srbski del naše države, temveč je popolnoma jugoslovenski: je v istini postaja jugoslovenske prestolice, koje program je namenjen vsej državi. S tem vrši ta postaja veliko kulturno nalogo zbliževanja. Tako bo prenašala dvakrat na mesec ljubljansko in dvakrat zagrebško opero. Prenos opere »Švanda dudak« 20. februarja je uspel izborno. Radio revija je prinesla ponatis slovenskega ljubljanskega gledališkega oznanila in slike gospe Poli-čeve, g. O. Župančiča in g. Janka. Slovenci in Slovenija so sploh dobro zastopani pri tem časopisu in pri radio predavanjih. V predzadnji številki so na primer tri slike iz Trbovelj. Dne 11. p. m. je imel gospod prof Pavel Brežnik predavanje o New Vorku, 15. p. m. pa g. dr, Leopold Lenard kulturno kozerijo o poljskem salonu. Tretji stalni slovenski predavatelj v radio Beogradu je g. dr. Ciril Žižek, šef odseka za turizem v ministrstvu za trgovino in industrijo, ki predava o turizmu in turistični propagandi. V spomin 81. obletnice Prešernove smrti je priredila beograjska postaja v petek 28. februarja ob 20. uri 15. spominski večer. Profesor na I. moški gimnaziji v Beogradu, g. Trifun Djukič, znani črnogorski pesnik, je govori! najprej o Prešernu, potem je čital svoje prevode iz Prešerna, ki so izšli deloma v literarni reviji »Misao^. Nato je zapel slovenski beograjski oktet več Prešernovih pesmi. Uvodni članek tozadevne številke radio revije je bil posvečen Prešernovemu spominu. Številka je ob-javila slike Prešerna, ljubljanskega Prešernovega spomenika, ljubljanske opere, grada in Stritarjeve ulice. Z veseljem in velikim zadovoljstvom so poslušali Beograjčani prenos koncerta ameriških pesmi gospe in gdč. Lovšetove. Uspeh tega koncerta pa bi bil pri občinstvu naše prestolice neprimerno večji, če bi bile pele te pesmi v izvirnem jeziku. Pe-sem, ki se poje v prevodu, vedno izgubi nekaj svoje originalnosti, prav posebno pa velja to za angleške pesmi, pri katerih je jezik nerazdružljivo zvezan z melodijo. Če še k sklepu omenim, da je bil poverjen tečaj nemškega jezika na beograjski postaji g. prof. dr. Pavlu Brežniku, mora-mo reči, da smo Slovenci na programu postaje številno in lepo zastopani. " Dr. P. B. PRAVI vedno odlična kakovosti Kulturni pregled Nova biografija Emila Lndwiga. Popularni г tuje jezike nmogo prevajam nemški bio-eraf Emil Ludwig je pravkar objavil pri svojem založniku Rohwolťu novo življenje-pisno delo г-Lincoln«. Ludwig je v tej knjiai obdelal življenje moža, ki je iz navadnega delavca poetal prezident Zedinienih držav ameriških, potem ko je dotlej zasovražené južne in severne dežele zeditiil v sedanja mogočno Unijo. Linc-oln \ieleša v sebi duha ameriške demokracije. Ludwigov spis je obežeň, po prvih ocenah pa smemo sklepati, da je izredno zanimiv. »jugoslovenska revija«. V Sarajevu je začel izhajati ..mesečnik za kulturne probleme« z imenom »Jugoslavenska revija«. Urejujeta ga N. Miličevič in I. Kecmanovié. Ti--ka se izključno v latinici in ekavščini ter kaže izrazito socialno noto. Med članki^literarnega in umetnostnega značaja je izšla v slovenščini Seliškarjeva pesem ^Sedmoro-ienčkit. ki jo je lani objavil »Ljubljanski Zvon4-. Med beležkami je posebno srečna tista o K?. Šandorju Gjalskemu in njegovem razmišljanju o skrivnostnih problemih ženske mode. Slovenci r nemški leodorini svetovnih •slovstev. V praški »Slavischč Rundschau« poroča L. Siíberstein o raznih zgodovinah svetovne literature, ki so izšle v nemščini. V 3. številki čitamo oceno Leiznerjeve »Geschichte der fremden Literaturen«. Tu pravi: Izmed Jugoslovenov so prišli do svojih pravic samo Slovenci, Srbi so obravnavani oopolnoma nezadostna, Hrvati samo z nekaterimi citati iz Haueerjevih prevodov lirikih pesmi, medtem ko Bolgari popolnoma manjkajo...< Toda — knjiga je izšla 1. 1898 '... Paul Morand, »New York«. Na francoskem knjižnem trgu zaznamuje izreden uspeh novi potopis znanega francoskega pisatel ia Paula Morand a. Knjiga je izšla 23. ja-nuarja t. 1. I)o 20. januarja so prodali 40.000, do 15. februarja 70.000 in do 22. februarja ino.ooo izvodov te knjige. Repertoarji LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20 Sreda. Ђ.: Gostovanje gledališke družine *Die Tegernseerc. Izven. LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Sre»la, 5.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda, 5.: Zaprto. Četrtek, 6.: Naš gospod župnik. Premije-ra. Proslava 251etnice gosp. Jos. Daneša. Izven. Petek. 7.: Zaprto. Sobota, 8.: Krog s kredo. Delavska predstava. Znižane cene. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Začetek ob 20.15. S >bota, 8.: Ognjenik. Nedelja, 9.: Ognjenik. Peki pozor! Farna pekarna v mestu Zagrebu, nova in dobro-idoča, z 10 letnim najemnim dogovorom, radi selitve na prodaj. Peče se 700 kg kruha in 1500 peciva, predaja pretežno v lokalu. Potrebna gotovina Din 100.000.—. Ponudbe na naslov »Paropeč« Zagreb. Ilica 69. 4506 Samo 49 Din 3264 v okvirju svoje potrebe kupuje ne izpod 72 % Pucka štediona, Osijek. Rok je kratek, kdor prej pošlje, bo prodal. Požurite ее! Milili Ii tf e js k smrekovih in Jelovih, za, mizarske potrebe, nekaj vagonov, ter nekoliko vagonov IV. vrste za stavbe, KUPIM. Ponudbe z ugodnimi cenami poslati na Zagreb I, poštni predal 299, 3781 I 4511 VsegamogoSni j« pokiica! k Sebi v lepše življenje našo dobro, Ijnibljeno mamo, staro mamo, teto, gospo ANO ŠEVAR rof. Feiktein dne 27. februar M v 86. Ыя ate- roeti. Dti« 1. marca 1930 smo V> роУойШ v rodbinsko grobnico v Zagorju ob Savii k počitku. Ъa obilno izraženo sočutje, kakor številno spremstvo na zadnji poti «-rekamo vsem ter čast. duhovščini neb lepšo zahvalo. Ljubljana - Zagorje, 1. marca 1930. HINKO in FRANC ŠEVAR, smova ter sorodstvo. 0.&K. VAG0NETI z- čvrsti i« praktični, zelo lahen tek s leža$ na valíce O. & K. Enostavno m zanesljivo sklopijanje, korita in vsi drugi posamezni deli popolnoma dovršeni. Stotisoče komadov ▼ dolgoletnem prometu. g t. 125 budilka, 16 cm visoka, dobro kolesje. 31etno jamstvo. St. 105, ista, 19 cm visoka, Din 64.20. Št. 106. ista, z radijskimi kazalci in urnikom, Din 76. št. 120, kovinska žepna ura, z dobrim kolesjem, poolje- na in regulirana, 31etno jamstvo, Din 44. št. 121, ista, z radijskim urnikom in kazalci, Din 58. Katalog gratis in franke! H. SliTTNER, bjnblfana 4 Prešernova ulica 4 Lastna protokolirai» tovarna nr т Š v I ci Orenstein i Koppel i. «L ZAGREB, Samostanska 2-П. Tetetoe 50-64. TetefcefiO-64. Pisalni stroj ra vse, samo »in 750*- ▼ključno kovčeg. Povsem brez konkurence! Vidna pisava. Normalni valjar. V par tednih na tisoče prodanih. Vele-odjemalci, razpošiljalnice, preprodajalci, zastopniki za lasten račun. NajviSji m-služek! Sijajna eksistenca! Puntifar, trgovina s stroji Zagreb, Ilica 50. Zahvala Za mnogoštevilne izraze iskrenega sožalja (povodom smrti mojega nepozabnega soproga, brata, strica in srvalka, gospoda «loiipa Skofica posestnika in gostilničarja za vse pokionjemo letpo cvetje ter za častno spremstvo s« vsera prav iskreno zaiivaihrjem. Osobito se zahvaljujem za častno spremstvo časr^ti duhovščini, gosfp. župa-nu Alojzu Vavpetiču in zastopstvu občine бтагса, osobtu tvrdke Romee & Co., domačemu gasilnemu društvu ter gasilnim društvom Kamnik, Komenda in Nevije. Posebno me pa veže dolžnost, da se zahvalim gosp. dr. Juliju Polcu za njegovo požrtvovalnost za čas bolezni mojega soproga in vsem prijateljem, ki so mi stali ob strani. Duplica, one 4. m*rca 1930. franCiška ŠKOnc Za mesto in vas najbolj odgovarjajo svetovno znana kolesa »Diirkopp«, »Orkan«, »Gloria« katera dobite najcenejše pri .Tehnik* J. BAMJAI Ljubljana, Miklošičeva c. 20, v palači Okrožnega urada. Pridite in oglejte si! Prodaja tudi na obroke! • T; .>• • .-..< i,- Krojača, samostojnega prvovrstno moč za damske plašče sprejmem Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod „Samostojen". Nc389/30 3. 4509 Edikt g еде proslov. Dražbe nepremičnin Na pTedlog tvrdke »Krim«, lesne industrijske v Preserju, po likvidatorju dr. Tommšdk Francetu, odvetniku v Ljubljani, se bo prodajalo na prostovoljni sodni dražbi zemljišče vložek štev. 908 kat. občine Kamnik s parno žago in inventarjem (pri kolodvoru Preserje) ter se vrši dražba dne 15. marca 1930 ob 9. uri dopoldan na licu mesta pri kolodvoru Preserje. Dražba se vrši na prostovoljno prošnjo lastnika ter da event. upnikom, ká bi imeli na nepremičnini kake vknjižene terjatve, njih zastavna pravica ostane nedotaknjena. Izklicna cena ie določena na Din 400.000.— ter se ponudbe pod to ceno ne bodo sprejemale. Vsi iradaljni plačilni in dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču ob običajnih uradnih urah. Okrajno sodišče na Vrhniki, dne 26. februarja 1930. Prave goizerje iz Juhtae Izdeluje po meri is ima t zalogi Zalokar Ljubljioa, Gosgjoevetaka 8. 440 Jazbečeve In lisičje kože ter T»efc dragili Ävjih Šivali kupuje etalc« Aozi celo leto D JMraviS, trg пвпја ▼ Ljubljeai, Ffcrljan-eba ulica 9. 1880-a t Občina Ljubljana M«ctal pejrebni z»to4 V stoboM řateetí masnanlan» pr&íwžno éa )e mí isfrreeo ipíMkrtí sopro« ki oče, gospod Anton Klun «prerodnik drž. Ш. dne 4. t Ш. po kratki, mvčnf bokvrk, preveden • тЫгЯМ avti» veje, вито r Go-spod« aaspsrf. Pogreb паро®аЬг«85в pokojnik« bo r četrtek, dr* 6. marca 1930 ob HS. nti popoldne iz hiše žafosti ZabSf« cest» št. 33 na pofcoj*a4?&če k Sv. Krřáu. IJubijana, dne 4. тяте* »30. Žalujoča soproga, s!« м ostali sorodniki. m t 4515 Tvrdka Henrik Kieffer. tovarna kos in srpov, naznanja v svojem in v imenu svojiih nas-tavljenoev žalostno vest o izgubi vele-čřslanega hi nepozabnega šefa, gospoda Friderika Kiefferja tovarnarja ki nas je v nedeljo, dne 2. marca 1930. prezgodaj za vedno zapustil. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 5. marca ob 4. uri popoldne iz kapelice Mariborskega mestnega pokopališča na Po-brežje. Dragemu pokoúnřku ohranimo časten spomin! Sv. Lovrenc na Pohorju» dne 3. marca 1930. HENRIK KIEFFER, tovarnar kos in srpov Brez posebnega пямам1ж Globoko potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je Bog vsemogočni poklical k sebi našega islkreno ljubljenega soproga, očeta, brata in starega očeta, gospoda FRANCA ORUT1CA lesnega trgovca in posestnika danes ob i. uri ponoči, pTe»videnega s sv. zakramenti za umirajoče, v 66. letu starosti. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 6. marca, ob pol 10. uri dopoldne iz hiše žalosti iz Velike Stare vasi štev. 10 pri Grosupljem na pokopališče na Polico. Blagega pokojnika priporočamo v prijazen spornim in molitev. Velika Stara vas, dne 4. marca 1930. HELENA, soproga; FRANC, dr, IVAN, sinova; MARIJA. HELENA, ALOJZI-JA, ANICA, hčere; P. Ambrož, brat; MARIJA, ALOJZIJA, sestri ter vsi vnuki in vnukinje ter ostali sorodniki. СЧ OMina Ljubljana Mestni pogrebai zsrod V neizmerni žalosti naznanjamo, da Je naš nadvse ljubljeni oče, brat, stric in svak, gospod adolf Müller hotelir in posestnik v torek, dne 4. t. m. po daljši, mukapolni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 6. marca 1930 ob 3. uri popoldne od doma žalosti, Sv. Petra cesta št. 7, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 4. marca 1930. Žalujoči ostali ■ 4*. - ■ ■-.•■- -i vj:,r> Vv .Гл.-v--'''?:''• ; ^ • ■ . Emerson řfougtí: 9IOŽJE Roman XII. POGLAVJE r »Lažeie,« mi je takoj zabrusila gospa Mc Governova, »mlade dame so edino, kar vas sploh zanima na svetu. Poročena ženska &em in poznam te znake. Ce bi bila ločena, bi bila nemara kar ljubosumna na tisto dekle tam v kajuti. Najzališa je, ki sem jo kdaj videla v svodem življenju. Ce bi bila vaša žena, ne vem, kaj bi storila, tako ljubosumna bi bila na vas. Sicer je pa mogoče, da postanem v doslednem času vdova. Dolgo ne more več trajati, da kdo razbije Dannyju Calkinsu glavo!« »Vidite, vidite! Meni se pa lahko vsak dan zgodi, da se oženim,« smeh orna odvrnil. »A zdaj še niste oženj eni?« »Ne, zdaj še ne,« sem odgovoril. »Nu prav, če se vam ponudi prilika, oglejte si ono dekle tam у kajuti.« Vend?>- sc mi ni ponudila inifkaka ugodna prilika, da bi bil ubogal vfjudji svet gospe Mc Governove, taiko da sem se predal enoličju potovanja po reki Missouriju in svojim mislim, ki niso bile Bog si ga vedi kako blažene. Dva dmi in dve noči strto- že pluli po gozdnati pokrajini, kjer je le tu pa tam kaka jasa pričala o napredovanju na-se'luiikov. Bili smo že daleč nad zlivam rek Missourija in Missi-sippija. Med nadaljnjo vožnjo ladje, ki se je vse bolj im bolj bližala prerijam, ležečim za missourskimi gozdovi, sem opazil v svoji «okolici le malo stvari, katerih bi se bila mogla misel oprijeti; zato sem bil na milost ю nemilost predan očitkom vesti, ki so me navdajali skoraj z grozo. Rad bi bil vedel, ali sem le količkaj boljši od te množice mormonskih mnogožencev, И so hiteli k svojim trhlim templom na Zahod? V sanjarijah, ki so me rade obhajale o somraku. sem se večkrat zalotil, kako mi stopa pred oči ženski obraz, a ne obraz moje neveste v Virgimfl, ampak obraz mladenke, ki sem jo bil srečal pozneje. Zastran deklice, katero sem bil videl na maškeradi, moram sicer priznati, da je spomin nanjo bledel; tem bolj jalovo pa je bilo moje prizadevanje, da bi se otepel prikazni one druge, krasoti с e v beli obleki, ki je bila kakor jezen kerub planila skozi množico i-n zmotila našo krvoločno zabavo. Sedel sem blizu svetiljke na palubi. V žepu sem imel pismo Grace Sheratonove. Nisem ga vzel iz žepa, niisem ga prebiral spet in spet. Zadovoljeval sem se s tem, da sem strmel na sence, ki so ležale preko brezovih gozdov, m sanjal sanje, ki sem jih sam obsojal kot neopravičljive in grešne. Tisto noč smo pluli v temi, pred vzhodom meseca, česar ne bi bili oprezni ladijairji nikoli storili, akoravmo je bil naš kapetan prepričan, da se nam ne more nič zgoditi. Za to predrzno zaupanje se je Missouri kmalu maščeval. Okoli polnoči, ko ie že večd-na potnikov ležaía na palubi, zavita v svoje odeje, se je pod nami nekai streslo; tik za tem »tresljajem smo začuli škripanje in pokanje lomečega se lesa. Še trenutek in »River Belle« se je zamajala in obstala na mestu, samo njeni stroji so še stokali in ropotali. V trenutku je sleherni izmed nas planil na noge in stekel k robu ladje. Tudi jaz sem se pridružili temu navalu, in ko sem se sklonil čez ograjo ladje, sem videl, da smo zadeli ob spodnjem koncu peščenega otoka na dno. Iz tega otoka je štrlelo dolgo, belo, podrto žn ogoljeno drevo, čigar veje so nas bile dobesedno objele. Odlomi je no deblo se je bilo zarilo v spodnji del ladje. Tako smo bili ujeti in smo se mirno zibali na mestu, na milost im nemilost v oblasti rumenih valov Missourija. 13. poglavje. Obraz v zarji ognja Za nepričakovano nesrečo navadno nastopi nenaden mir, oddih pred odločitvijo — ali pred obupom. V prvih trenutkih po trku ladje ob štrleče deblo sem neodločno stal na mestu; a malo po tem mi je bila glava že polna načrtov, kako bi se mogel rešiti Ko sem planil po lestvici, sem se našel sredi razburjenih pomor- ščakov. Večina niih je obenem z mnogimi potniki tiščala na desni bok ladie, odkoder je bilo videti temne očrte gozda, ki se je vlekel ob bregu. Ladiiska vrata na drugi strani ladje so bila odprta m ko sem pogledal skozi nje, sem videl dolge bele veje trstega ogromnega debla, ki so se širile vzdolž ladje. Ne da bi bil imel kak načrt ali utegnil premisliti, kaj hočem storiti, sem skočil venkaj, se ujei za najbližjo vejo in v svoje presenečenje začutil, da stojim komaj štiri črevlje globoko v vodi. , Ravno ko sem se obrnil, da bi poklical ostale, sem zajedal visoko postavo svojega znanca Auberryia, ki se je bila pokazaia med vrati. Tudi on je brez najmanjšega oklevanja skočil m se mi pridružil. »Tu je bolj varno nego na ladji,« je dejal, »zlasti če se potopi ali razleti — in videti je, da se bo zgodilo oboje.« Ko sva skušala priti do precepa dolge, gole veje, na kateri sva bila, sva začuia klicanje in zagledala nad seboj obraz ženske, ki se je sklanjala čez ograjo spodnje palube. Spoznal sem svojo prijateljico Mandy Mc Governovo. »Kaj delate tam doli?« je zavpila. »Počakajte, takoj pridem za vami.« Cez nekaj trenutkov se je pokazala v odprtini spodnje palube in iztegnila svoj dolgi vrat. Zraven ntie sem zagledal postavo mlade ženske z razpuščenimi lasmi, boso, s telesom komai za silo ogr-njenim v lahko svileno obleko, Id jo je bila v naglici vrgla nase. Tudi ona je pogledala v temo, a se je prestrašena umaknila. Mandy Mc Governova je zaklicala: »Hej, vidva, ujemita konec te vrvi!« Vrgla mi je konec ladijske vrvi, s katerim so spuščali m dvigali spolzki mostič, kadar je ladja pristala. Prestregel sem ga in ga privezal na enega izmed št r clij©v veje. »Nu, in zdaj potegnita zanj,« nama je velela. Tako sva storila in kmalu se je rob m o stroka dotaknil konca veje, na kateri sva sedela. Brez najmanjše vznemirjenosti je stopila gospa Mc Governova na zibajoči se mostič, nesoč svojo malho na hrbtu, in svojo dolgo puško v eni roki, med tem ko je z drugo vlekla svojega velikega sina Andreja Jacksona, ki je stokal od groze. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek *Jutra*K je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 Mdor hoče da ее mu posije po poeti naslov a K GaGo drufo informacijo ficoco ее malih oglasov naj priloii i ticer ne bo prejel ei nacije vicec« m v muun mnamßah £ (f%* govora / X^IIf CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. 4 ti Kuharico j*=rfektno, samoetojno sprejme gl. majem Pen-ion Graniič, Baška, otok Krk,. 8525 Mlajša kuharica pamost: jns in čedna, z zna-r j-ai nemščine. se ii6e га tikaj za Beograd. — Ponudbe e prepisi spričeval poslati na naslov: Gospa Г>". Celebonovits, Beograd. >uka Karadjiča £2. 0069 Strojnega mizarja «kbro izvežbaneca sp-ejme takoj tvornica pohištva I. Kp-oše, Ljubljana, Dvorni 1. SŠ1S Hišnika «ieicjenega išče podjetje rredi města Prednost ima ♦isti. ki zna nekaj mizarstva. Pismene ponudbe na o".as. oddelek »Jutra« pod »Hišnik 16«. S795 Služkinjo И sna dobro kuhati, spremne tričlanska družina v vilo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. S794 Periektno kuharico }~čem za graščino na deželi Do-piee na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kuharica«. 8787 Restavracijsko kuharico po« ter o, samoetojnu in dobro izvežbano. z daljšimi »pričevali, staro 30 let. iščem. Nastov v oglasnem oddelku »Jutra«. " S758 Kontoristinio v. znanjem slov., italijanskega in nemškega jezi'ka •v govoru in pisavi sprejme E Vajda, Cakovec. 874S Prodajalko risano stroke, z večletno prakso. zmožno slov. in řpmščine. snrejme trgovi-гя W. Zottl, Vojnik pri Celju. 8743 Кг«1. vajenca m Ljubljane ali bližnje ckollce sprejme t ako i F. Može, Ljubljana, Cesta v Koino dolino 12. 86S7 Hotelsko kuharico dobro izurjeno sprejjne v stalno službo hotel »BelTe-vue« v Ljubljani. 8641 Samo boljši mizar vešč stavbne in pohištvene stroke ter vajen vseh pri delu potrebnih et-ro-jev, dobi mesto delovodje Potsudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zvestoba«. S839 Iščem voznike za izvoz trdih drv is go^da Proti odslmžiku ее dobavi tudi senc za konje. — Ponudbe na »skrbništvo Loka pri Zuranu. 8834 Dobro kuharico samostojno sprejmem takoj ali s 15. marcem za trgovsko hišo izven Ljubljane. Mesečna plača 500 Din. — Predstaviti Ее je v Kne.f-Ijevi ulici 19/П levo, ali •nismrrne ponudbe na oglas. Gdidefek sJutra« pod šifro »Samostojna kuharica« z navedbo dosedanjega eJuž-bovanja. 8833 3 mizar, pomočnike za boljše pohištvo sprejme takoj v stalno delo Franc Goljar. Bled-Mlino. 8S74 Prikrojevalca panjih delov, za eksport čevlje iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod lifro »Prikrojevalec« 8709 Dekle ooSteiro in snažna, ▼ starosti 25—35 let, ki zna kuhati meščansko ћтапо in vsa v boljšo hišo spadajoča gospodinjska dela — sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod áifro »Pošteno dekle«. 8871 Kuharico popolnoma samostojno, prvovrstno, z letnimi spričevali i-z najboljših hiš, z znanjem nemščine, sprejmem taiko j za Beograd. — Ponudbe s prepisi sjpriče-vat na naslov: Gosp Dr. Jovana Celebonovits, Beograd, Vuka Karad-jiča 22. 8879 Vpokojence železničarje, ъ znanjem nemšikesa in grbohrvat?ike-ga jezika iščem za takoj. Tonudbe na oddplek »Jutra« pod šifro »Dobra služba«. C. Th. Rotman: Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa Po mnogih jalovih poizkusih, ko ju je ie »opuščal pogum, dobita — o. radost! — nekega теёега zaželjeni odgovor. Njiju trud po tem takem ni bil šamani »Halo! Z Martern govorite! Halo!« se je začulo iz radijskega aparata Vezflje za etrojno in rečno resenje dobijo delo. Celoletni zaslužek. Le dobro izurjene in d« 1000 Din kavcije zmožne naj se oglasijto na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jütra«. 8S83 potnikih Dva potnika ti bi obiskovala privatne stranke (biti morata, manu-fakturista) sprejmem proti visoki proviziji in fiksni mesečni plači. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« po-d »N"ajiboliiša eksistenca«. J " 6072 i* 4 i t f" Л d ** Prodajalka mlajša, dobro izurjena — sposobni in vajena samostojnega vodstva trgovine, želi premeniti mesto. Položi event. tudi kavcijc. Dopise na oglasni oddelek »Jiitra« pod »Marljiva in zanesljiva«. 8524 Korespondentinja slov., hrvatska in nemška, e prakso, konc-epta zmožna in izurj-ena Stenograf in ja išče stalno mesto. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstna moč«. 6124 V pokoj en orožnik trezen in energičnega značaja, išče službo občinskega stražnika, čuvaja, in-kaeanta» sliuge ali kaj slic-nega. Kastoipi lahko takoj Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Energičen«. 5Ö55 Velik zaslužek lahko vsakdo dobi v lastnem domn s pomočjo urnega pletilnega stroja. — Glavni zastopnik Puntijar k. d.. Zagreb, llica 50. 44S5 Zastopnike manufakturně stroke za obisk privatnih strank za Novo mesto in okolico iščem. Goepodje. s gedežem v Novem mestu, naj se oglasijo pri Otmar Habbe. Novo me,-=to 313. 8605 Postranski zaslužek nudimo našim provizijskim zastopnikom pri razpečevanju naših, v vsaki hiši nujno potrebnih predmetov. PonuJbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Velik uspeh št. 4000«. — Za odgovor priložite znamko 2 Din. 5&13 Fiksum In provizijo nudimo potnikom izvežba-nim v manufakturní stroki, za obisk privatnih strank — za Ljubljano io okolico. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 8845 Vsakovrstne vožnje izvršujem « paro« težikih konj. — Skladišče pri Fi-sovcu. SS11 Zastopnika za Ljubljano in Slovenijo iš6e velika tovarna zama-skov v Španiji. Ponu-dbe na naslw: Szerdahely, Bu d3i->eet Vm, Nemet utoa 38" 8S77 £ Trgovski pomočnik star 34 let, e sedemletno pomofnišbo prakso, agilen ter dober prodajalec, želi premeniti službo v mesto ali na d^oželo. — Prevzame tudi podružnico. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dober prodaja'ee«. 8579 Prodajalka zaSetmica. z višjo šolsko izobrazbo, izučena v trgo vini mešanega blaga, vešča tudi pisarniških del. želi službo v trgovini. Gre tu. di kot blagajmičartka. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prodajalka začetnica« 8564 Mesarski učenec Vi «e je že tfčiil io deta večinoma' vse, išče mesto v svrho izučenj». Naslov ▼ oglasnem odiJeliku Jutra 8878 Lesni strokovnjak i dolgoletno prakso ter obenem šofer želi síužbo pri vetjem podjetju. Zmožen je Din 250.00Ó kavcij«. Samo resne ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »1931«. 8765 Deček 15 let star. z dv o razredno meščansko šolo in enoletnim učenjem, želi vstopiti v kako večjo trgovino — kjer bi dobil tudi hrano in stanovanje Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8S49 Bivši orožnik star 33 let, išče statao nameščenje kot skladiščnik ali sluga. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 8835 Mlad trg. pomočnik ki govori rfov., ne-mřko in srbohrv., išče nameščenja. Cenjene ponuďbe na naslov: A. Spanič р. Max Bauer, Marenberg. 8854 Prodajalka dobro verzi-an a v 5ре<ч>-riji, manufakturi. železinini in usnju. 9 perfektním znanjem, eIov. in nemškega jezika v povorn in pisavi želi premeniti službo s 15. aprilom. Cenjena ponu«ibe na osrlasmi oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstna p-o-daWka«. 8837 Službo hišnika v vili na deželi, z velikim vrtom, kojega bi obdeloval išče oženjen železniški vno-kojenec brez otrok G-e za majhno plačo. Ponudbe do 10 marca na naslov, ki га pove oglasni oddelek »Jutra«. SS53 Natakarica T-avcije zmožna, i^če mesto za takoj. Naslov pove oglasni odidelek »Jutra«. 8851 Mladenič e Štirimi гаггечй realte, pozmanjem italijanščine — išče mešito praktikanta pri >snd iodustnji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Deiaven mladenič«. 88S6 Fina šivilja za köst-илпе. obleke in drugo. išče dela. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju 8891 Prodajalka mešane stroke, vajerna t.uem 5 15. anril-om. — Pojasnila daje Stanko Lenarčič, Nova vas pri Rakeiu. 8838 Lokal pripraven za urarja aB zlatarja. пз prometnem kraju blizu farne eeokve takoj oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 8753 Mlekarno ie vpeljano takoj prodam r Zidov.-lri stezi 6. 8852 Brivski lokal na prometnem kra!u Ježíce št. 56 oddam takoj v najem. 8S48 Skladišče (lokal) pripravno za izdelovanje pletenin ali druge obrti, z eleVtr napel'avo in vodovodom. sredi me^ta oddam s 1. malem. Na«lov v ogiasnem oddelku »Jutra«. 8804 Industrijske lokale s 4 prostori in pisarno, z vodino eilo na turbino, 22 HP oddam. — Prodam pa večjo množino najboljšega sena Z.al oker, Krakovski naisb žt. 26. 8840 Pisarniške prostore svetle in zračne takoj oddam v centru mesta. Naslov pove oglasna oddelek »J učna«. 8S57 Delavnico z speljanim vodovodom — no mcž-nostá z elektriko, v bližini Evrope iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod гпалк« »Dp-lavnica« 8873 Pozor radionlsti in elektrikář ji! Prostoren lokal na prometni točki Sv. Petra ceste, z 2 prostornima izložbama takoj oddam. — Pogoj je prevzem trgwsbe oprave in povrnitev adaptacije (Din 40.000). Nizka najemnina (300 Di.n mesečno) za veä let. Pismene ponudbe na Posredovalno pisa-no Priv-šefc. Dunajska ce6ta št. 7 ^ 8876 2 dijaka aH dijakinji sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v ogla«?, oddelku »Jutra«. 8S06 Dijaka fprejmem s 15. marcem kot sostanovalca. Naelov pove osrlasni oddelek »Jutr3«. 45 8836 Dijaka (injo) 1 aß 2 sprejmem na ets-n-ovamje in event. irts-f.rulk-cijo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8863 Stanovanje v Mariboru oddam v najem e 1. aprilom, 3 sobe. kuhinja v pritličju skupno z lokalom in velikimi skladišči ali delavnice. Naslov T o"-!, odd. »Jutra«. 5814 Stanovanje trisobno, solnčno, pa-lceti-rano. 6 kopalnico, predsobo in verando oddam za april ali 15. marcem »Stan in dom«. Tržaška cesta 36. —■ Vprašati r>ri tajništvu v Glinški ulici 9. 8790 Stanovanje v Kamniku lepo, n« novo urejeno, v pritličju. 2 sobi, 2 kabineta, kopalnica, elektrika in vrt. ob vodi, krasen raz-gled, oddam mirni franki. Informacije daje dr. Benkovič v Ljubljani. ATck-sandrova 2. ali Jarfko Stele v Kamniku. 8847 Stanovanje t—5 sob in pritiklin, euho in solično. samo v mestu išče dvočlanska rodbina za takoj ali koncem maja. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Točen plačnic in mirna stranka«. 4935 Stanovanje sobe in kuhinje alä vflfke sobe želim za mesec april v mestu ali oC-olici Naslov pove oglasni odd^eb »Jut-a«. «iti Sobo s hrano za 650 Din mesečno takoj ali d 15. marcem oddam 2 gospodoma Poizve se v gostilni »Soča«, Sv. Petra ceeta št. 8. 8603 Opremljeno sobo lepo in polnčno, z elektr razsvetljavo ter parketi. v centru mesta taikoj oddam solidni, stalni stranki. — Karlov v oglasnem oddeliku »Jutra^ 8872 Sostanovalko sprejmem. Kodeljevo, ulica ob Mladinskem d-o-nra št. 3 8865 Sobo e poe«fenim vhodom, v bližini gl. kolodvora oddam s 15. marcem solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelfcu »Jutra«. 8SG6 Opremljeno sobo oddam na Miklošičevi cesti. Naslov pove ogla-"ni oddelek »Jutra«. №70 Solnčno sobo z elektriko in posebnim vhodom i-z stormjišča oddam takoj 2 osebama na Rimski cesti 2Д. 8890 Solnčno sobo <1 souporabo kopalnice oddam blizu opere. Naslov v oglasnem odde?ku »Jutra«. 8889 Vino zajamčeno pristno štaj^rslro dolenjsko in dalmatinsko so toči v gostilni T. Mencinger. Ljubljana, Sv. Petra cesta 43. 5452 r'J> Kamnik »Reci aru, da Ti ne poreče« velja za citat v Tvojem p-vem řti zadnjem pismu. V skrbeh pričakujem sfko-rajšnje pojasnilo o vzrokm molčanja. 8857 Posestvo 100 Dvignite pismo. 8851 1826 Pr«*Hn, povej zakaj 7« ni bilo? Kedaj lahko pridem? Vroče poljube samo T^oja žalostna Muca 8844 Simpatičen gospod star 28 let, trg. naobražen, z večjim premoženjem — želi poznanstva e simpatično gospodično, ki poseduje tirgrmiko p>djetje ali večje posestvo. Samo roene ponudbe po možnosti e sliko na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Ekonomija — ideal«. Disfkreoija častna zadeva. S747 Dve mladenki v starosti 21 io 23 let, želita dopisovati z boijSi-ma gospodoma. Dopise, po možnosti s sliko na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Zvonček, Tdoh« SSr» Ti 4 i * Л lék Л - : Klavir USTOÍTSO prodam, evrrrt. тгд obroke. Naslov pove ogi. oddelek »Jutra«. 8813 Pisalni stroj »Re-mington« poceni naprodaj r.a Sv. Petra nasipu št. 43. 8850 DiesJOy motor 50 HP, z električno centralo, prodáme zaradi preureditve obrata. Naprava je primerna za privatno in javno električno centralo. Vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Nenavadno ugodna prilika«. 3727 Šivalni stroji Haid & Neu. na ugodne obroke »Centra«, Miklošičeva cesta 7/Ш, Ljublian* 57 Parno mlatilnico znamke »Hoffhei Schrants« 3 k. 6-, z Iokomobilo prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlatilnica« 5707 Elektromotor za istosmerni tok, 220 Voft 5.5 KW in s 1200 obrati, zelo malo rabljen, po zelo ugodni cenj prodam. — Ogleda in na zahtevo tudi preizkusi so lahko vsak dan pri obratovodji električne zadruge v Šmaren pri Kamnika. 8S09 Pletilni stroj 8/60. dobro ohranjen naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«'. 8643 Vezenje nerrest'nlh eprem, zavee pregrinjal izdeluje najceneje in najfinejše Matek & Mikeš, Ljubljana — poleg hotela Štrukelj- Entlanje. aiuriranje, predtisianje ta-feoj! 8727 2000 Din Vam plačam takoj, čim dokažete, da Nikoprost zoper kajenje ne učinkuje! Stane enkrat za vselej samo 56 Din. Neškodljivo, a. popolnoma učinkovito, cd tisočer preizkušeno sredstvo. Da ni dobro, ne bi prodajal. ker bi se samo blami-ral. Kdor naroči 5 steklenic, dobi poštnine prosto. Josip Lindič, Ljubljana — Komeas&ega ulica št. 17-a. Norost! Jf5»osM Žeferna shižinska Brezovič« patent postelja íjiva, s tapeciranim n» dracom, zelo praktični za vsako hišo. hotele, prenočiiča, nočne siui« be in za potujoče с se» ba stane Oin. 450.-» Raspošlljam po pošC nem psvzetiiL Lesena patent costeffä tložliiva, • tapeciranim madracom, rele prak« ťčna stane Din. 280.— tef atlřa te isunianje — (t-tft» gcstubl){ najnovije vrsti Din. ISC.— b. BROŽOVI^ Zagreb, tUea K. Kurja očesa Najboljge eredetvo proti kurjim očesom »GLAVEN« je mast Dobit« t lekarnah, d rogernah ali naravnost iz tvor-nice in glavnega skladišča M. Hrmak lekarnar — S i s a k Gostilno odda proti pogodbi v najem, ali sprejme družabnika (najraje oženienega) z osebno točilno pravico in z malo kavcijo Anton Galič, Tfvat-Boka Kotorská 4479 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za ioiseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.