V wie€< :etn »rajm ... Roman iz sovjetskega kmetskega življenja Utifenila eta in prishihnfla. Staht sta na kraju. kjer je tnla voda eelo plitva. Stopila sta v vodo, da bi po plitvi strugi prehodila zadnji košfieh poti, ker sta biLa tara bolj skritau Previdno sta se plazila od grma do grma. Do skrrrališča sta Se iraela k«.kih trideaet korakov. Krilov je naglo obstal in vzfcliknil: »Oh!« Njegovih prsi ae je dotikala konica kopja, kl Je štrlelo iz grma. Preden se je Olgopor zavedel, kaj se je s tovarišem zgodilo, je tudi on čutil na svojih prsih konico kopja. Moža sta izpustila košaro. Nagonsko sta ae okr«nila., da bi jzbežala. V tem trenutku «ta np.d seboj na bregu zaališala prhanje konj, topot kopit in človeške gfasove. V naslednjem trenutku so ju obkolili vojaki, oblečeni v dolge plašče, pokriti 3 visokimi kučmami, ki jih je krasila rdeča zvezda, ln obuti v bele čižme. Obrazi vojakov so bili divji. »To sLa tatova!« se je oglasil starejši vojak, kl je aosil na rokavu srp in kladivo ter je bil vodja patrulje. >Nisva tatova!« je precej odločno odgovoril CMgopor. »Midva sv* te ribe nalovilalc >A zakaj sta jih hotela skrivaj odnesti?« »Najine so!« »Niso vajine! Vse prlpada sovjetskl zadrugi!« je ostro odgovoril vodja. >To sta sovražnika sovjetske republike,« Je zaklical neki mlajši vojak. »Tako je!« so pritrdill drugl. »Ne smemo imeti usmiljenja z beftmi razbojniki!« »Naprej, lopova!« je zavpil vodja. »Nesita košaro! Peljita nas tja. kjer so ladje!« Nato se je obrnil k vojaku, ki je bll njegov namestnik in mu je naročil: »Marakov, vzami s seboj dva tovariša in odjezdite k pred3edniku va^ega sovjeta ter mu ^x»- ročile, ua so republiKanski konjeniki zasačili dva lopova, ki sta kradla ribe.« Krilov in Olgopor sta dvignila košaro. Stopila sta na breg in zavila proti pristanišču. Vojaki so jima sledili in ju suvali. Ko se jim je zdelo, da moža ne stopata dovolj hitro, so ju zbadali s kopji. Skozi raztrgane hlače se je prikazala kri. A moža nista dala glasu od sebe. Grizla sta ustnice in goreče moliJa, ker sta bila prepričana, da jima je smrt blizu. Medtem so prispeli do malega pristanišča. »Kie je tvoja ladja?< je ostro vprašal vodja posadke Krilova. »Tam!« je Krilov pokazal svojo ladjo. »A tvoja?« se je vodja obrnil k Olgoporu. »Ista je!« »Dobro, torej sta skupno kradla. Izročili vaju bomo predsedniku vaškega sovjeta. Naj stori z vama, kar hoče!« Moža sta postavila košaro na tla in sta stala poleg nje sklonjenih glav. Od časa do časa sta se pogledala, a le za hip. Ko sta zazrla drug drugemu v očeh grozo in žalost, sta spet naglo sklonila glave, ker sta se bala, da bosta zajokala. Ko sta doznala, da ju bodo vojaki izročili predsedniku Subinu, sta naredila križ čez svoje življenje, ker sta bila prepričana, da ta divjak ne bo poznal usmiljenja. Vojaki so posedli okrog svojih jetnikov in se polglasno pogovarjali. Ribiča sta slišala, da so se menili o Kijevu, kjer je sedež njihovega polka. Ko so za hip utibnili, se je najmlajši vojak obrnil k poveljniku in ga prosil: »Tovariš, pripoveduj nam o svojih bojnih činib!« Možu, ki se je rad bahal b svojimi »junaštvi«, je laskala vojakova prošnja. Nasmehnil se je in vprašal: »Boste poslušali?€ >Bomo, bomo!« so vsi zavpili. V njihovlh žilah i'e vzplamtela divja tatarska kri in so si rea želeli bojnih pripovedk. »Bilo je pred petnajstimi leti,« je začel vodja, »v časih, ko smo se rdeči v Sibiriji borili zoper bele trupe atamana Semenova. Bili smo na obrežju reke Jenise.i?, kakor smo zdaj na bregu Dnjestra. Po reki so plavale velike plošče leda. Plošče so nosile trupla belih, ki smo jih postrelili in pometali v vodo. Mnogo jih je bilo. Med njimi so bili kozaki, častniki, vojaki, civilisti. Stal sem na bregu in gledal, kako je plavala ta mrhovina. Bilo je na stotine trupel.« »Ti si to videl?« je vprašal vojak krvoločnih oči. >Videl. In veruj mi, da je bil lep prizor. Razbite lobanje, trupla na pol zgorela, ali brez glave, rok, nog. Vse to je plavalo na ploščah in med ploščami, reka pa je prevzela dolžnost, da uničene sovražnike komunizma pokoplje na svojem dnu ali jih odnese v morje. A tudi na obali so bile priče našega junaškega dela. Vsa drevesa so bila okrašena s trupli belih psov.« »Ko bo prišlo do boja z onimi na oni strani reke — Romuni — bodo tudi po Dnjestru plavala trupla sovražnikov svetovne revolucije!« je pripomnil vojak s krvoločnimi očmi. »Bodi brez skrbi,« se je hudobno zasmejal vodja. »Ko bo napočil pravi čas, bo dovolj dela za naša kopja.c >Kakor psom, jim bomo iztrgali srca!« »Grizli jih bomo kakor naši tovariši na Jeniseju medvedja srca!« je dodal krohotaje vodja. »Ali sta slišala,« se je obrnil eden izmed vojakov k jetnikoma, >mi jemo srca belih sovražnikov boljševiške revolucije.« »Srca teh dveh bi mi bila ogabna,« je dejal drug vojak. Vsi vojaki so prasnili v smeh, nesrečna jetnika pa sta še bolj aklonila glave. 2. Balta je pred revolucijo bila zelo bogata vas. V njej so stanovali ne samo ribiči, katerim je Dnjester dajal obilen plen, temveč tudi kmetje, ki so imell velika žitna polja. Pomanjkanja ni nikdo trpel. Ribiči so prodajali odvišne ribe, kmetje pa zrnje, katerega so imeli v izobilju. Baltske ribiče in kmete so poznali v vseh sosednih trgih. Danes Balta umira v nemoči in zapuščenosti. Na stenah nekaterih hiš se še dajo čitati zabrisani stari napisi, ki pričajo, da so tam stanovali ali mesarji, ali trgovci, ali obrtniki. Danes vsa vas proži sliko zapuščenosti, nereda, žalop+i ATn mnogih hišah ni vrat. na mnogih n^ <~'- Po ulicah se podijo bledi, suhi, umazani otroci. Njihova obleka so same cunje. Tudi odrasli so zaviti v cunje. Svetle bluze, lepe čižme, nove kape so pridržane za tovariše boljševike, brezsrčne izkoriačevalce te bede. Tu tn tam srečaš iako žensko, oblečeno v boljšo obleko. To so žene in hčere današnjih gospodarjev. Oni in one imajo okrogle, rdeče obraze in rejene trebuhe. Z njibovih lic odseva zdravje. Mnogi nosijo na njih rdeči pečat preobilnega uživanja alkohola. Sredi vasi je hiša predsednika vaškega sovjeta. Tam je prej stanoval vaški starešina. S pročelja visi rdeča zastava s črnim srpom in kladivom. Trije jezdeci, z dolgimi kopji v rokah, so v diru Jezdili skozi vas. Topot konjskih kopit je čudno odmeval med hišami, okrog katerih je vladala tihota, kakor da žive duše ne bi bilo v njih. Ljudje so se poskrili v hišah. Ali ti konjeniki, ki 8O tako naglo pridirjali, niso prinesli kake nove nesreče v vas? Ali bodo spet morali gledati, kako bodo oboroženi divjaki vdirali v hiše in premetavali vse, da bi našli kake skrite predmete, ki bi pričali loper hišne gospodarje, katere bi potem lahko od- vedli s seboj na prisilno delo ali v zapore? Ali pa prihajajo zato, ker se bo začela mlačva in bodo kakor običajno vojaki obkolili vas, da si Jjudje ne bi pridržali žita. Jezdeci so bili ponosni, ko so videli prazno ulico.! Vedeli so, da so se ljudje poskrili ^pred njimi m njih je veselila zavest, da so vzbujali v ljudeh strah. Vsak izmed njih je hnel samo nejasen pojem o komunizmu, sovjetizmu in svetovni revoluciji. Vse njihovo teženje je šlo samo za tem, da bi strahovali in mučiH Ijudi, ki so jih jproglasili za sovražnike ruske sovjetske republike. Konjeniki so se ustavili pred hišo vaškega so-l vjeta. Vaški sovjet je tvorilo deset Ijadi, ki so bili člani komunistične stranke. Vsi so bili znani revolucionarji, Ijudje, ki jih je boljševiški prevrat rešil vešal. Sovjet je imel vso oblast v svojib rokah: upravo vasi, nadzor kolhoza (poljedelske zadruge), kateremu je izročena vsa zemlja, ki je nekdaj bila last bogatih gospodarjev. Najuglednejši med vsemi gospodarji je bil Aleksej Andrejev. (Dalje sledl)