m ajh n a pozornost družabnosti. V saka p o k ra jin a im a svoje posebnosti; za G oren jce p rav ijo , da p r i n jih d ružabnost n i n a p rv em m estu. Ponovno pa je treb a pohvaliti p r ip ra v lja ln i odbor ozirom a u red n ik a zbornika, da je bil zborn ik z re fe ra ti tiskan p red zborovanjem . M arijan K lem enčič Poročilo o 11. kongresu geogrofov Jugoslavije v Budvi od 28. septembra do 2. oktobra 1981 E najsti kongres jugoslovansk ih geografov bi m ora l b iti že v le tu 1980, v en d a r so ga zarad i črnogorskega po tresa p restav ili za eno leto. P rip rav ilo ga je G eografsko d ruštvo Č rne gore, k i pa se z organizacijo n i p reveč izka­ zalo. P redvsem smo udeleženci, k i nas je bilo p reko 400, p ričakovali, da bo­ mo izvedeli več o prem alo poznani črnogorski pok rajin i, tako iz refera tov črnogorsk ih kolegov ko t n a s trokovn ih ekskurz ijah . Po slovesni o tv o ritv i kongresa je do tedan ji p redsedn ik Zveze geograf­ sk ih d ru štev Jugoslav ije dr. M iljan Radovič p re b ra l poročilo o delu zveze m ed 10. in 11. kongresom . S ledili so tr i je re fe ra ti črnogorsk ih kolegov o .sodobnih družbenoekonom skih sp rem em bah v t r n i ,gori (M. R a d o v i č ) , o povojn i tran sfo rm ac iji črnogorsk ih naselij (B. P e j o v d č ) in o na jnovej- ših geom orfo loško-tek tonsk ih in seizm ičnih značilnostih Č rne gore (B. R a - d o j č i č). Popoldansk i del p lenarnega zasedan ja je bil posvečen teoretsko-m eto- loškim problem om sodobne geografije. U vodna re fe ra ta o specializaciji in re in teg rac iji v sodobni geografiji (S. I l e š i č ) te r o reg ionaln i geografiji (M. V a s o v i č ) sta p redvsem opozorila n a krizo v dan ašn ji jugoslovanski geografiji. N aslednji dan je b ila n a jp re j n a sporedu šolska p rob lem atika . N ajveč p rispevkov je govorilo o p renov i učn ih načrto v za geografijo v sredn jem usm erjenem izobraževanju , pa tu d i v osnovnošolskem in visokošolskem izobraževanju . P rev lad a l je vtis, da geografija v izobraževalnem procesu izgublja svoje n ek d an je pozicije, ven d ar pa smo m alo slišali o analiz i vzro­ kov, k i so do tega p ripelja li. O stalo delo kongresa je po tekalo v š tir ih sekcijah: fizičnogeografski, družbenoekonom ski, za ž iv ljen jsko okolje in kartografsk i. V f i z i č n o . g e o g r a f s k i s e k c i j i sm o poslušali 16 refera tov in korefera tov . Šest p rispevkov je govorilo o p roučevan ju recen tne erozije, s k a te ro se v n ek a te rih rep u b lik ah ak tivno u k v a rja jo n ek a te ri geografi- ap likativci, ven d ar je tu d i tu p rev ladovalo fak tografsko opisovanje današ­ n jega s ta n ja in posam ičnih uspehov v borb i p ro ti eroziji p rsti. Iz p rispev­ kov o te j p rob lem atik i, k o t iz n ek a te rih ostalih , je bilo ču titi izrazito tež­ n jo po k v an tita tiv n e m in bolj ap lik a tiv n em p ro u čev an ju fizičnogeografske p rob lem atike , zlasti v geom orfologiji (ap lik a tiv n a ali inžen irska geomor- fologija, k v an tita tiv n o p roučevan je erozijsko-denudacijsk ih procesov, upo­ rab a sa te litsk ih posnetkov p ri geom orfološkem k a rtira n ju , p roučevan je neo tek ton ike v k rašk em svetu , itd .). Veliko število in iz redna pes tro s t vseb in p rija v ljen ih re fe ra to v sta bili osnovni značilnosti dela v d r u ž b e n o e k o n o m s k i s e k c i j i . * R efe­ re n ti so p red stav ili rezu lta te p roučevan j z raz ličn ih področij, p redvsem na n ivo ju posam eznih rep u b lik ozirom a m an jših reg ionaln ih enot. Izjem o so p red stav lja li le n ek a te ri red k i re fera ti, k i so skušali podati kom pleksen p ri­ kaz določene p rob lem atike n a n ivo ju Jugoslav ije . P ra v tako sm o pogrešali p red stav itev raz ličn ih novejših m etodoloških postopkov, ki se v zadn jih le­ *P oročilo I. P iry ja tih m očneje u v eljav lja jo v d ružben i geografiji (upo raba k v an tita tiv n ih m e­ tod, računaln iške tehno log ije in u v a jan je teo rije sistem ov). Za velik del p red s tav ljen ih re fe ra to v v te j sekciji lahko nam reč trd im o, da so se om ejili le n a posredovan je in form acij o znan ih p o k ra jin sk ih in d ružben ih po jav ih te r procesih. R azpored itev posam eznih tem je nakazovala nekakšne vseb inske pove­ zave, m ed k a te r im i so b ila v o sp red ju v p raša n ja k m e tijs tv a in p ro izvodnje h rane , industria lizac ije in razv o ja energetike , tokov u rban izac ije , dem o­ g rafsk ih g ibanj te r tu rizm a. P ozornost so p riteg n ili p redvsem re fe ra ti M. B a j i č a o a k tu a ln ih p rob lem ih p ro izvodnje h ra n e v Jugoslav iji, I. V r i š e r j a o geografsk ih p rob lem ih industria lizac ije Jugoslav ije , Z. P e p e o n i k a o vlogi Jugoslav ije v m ednarodnem tu rizm u , p redvsem zarad i n iv o ja o b ravnavane p ro b lem atik e in zan im ivih , doslej n eznan ih po ­ datkov , ki iso b ili kom pleksno ‘prikazani. M etodološko zan im iv je foi'1 tud i p rik az m odela dostopnosti ve lik ih m est v SR H rv a tsk i, k i ga je p red stav il M. S i č . R azličnost vseb in posam eznih re fe ra to v n a kongresu n i dala celovite podobe o položaju družbenogeogratfskilh p roučevan j v Jugoslav iji. Poleg tega so izostali š tev iln i kom pleksn i p rik az i družbenogeografske p ro b lem a­ tik e n a n iv o ju Jugoslav ije . Zato b i v e rje tn o kazalo v p rih o d n je razdeliti delo n a posam ezne specialne sekcije, k i b i lahko pod robneje obravnavale v p rašan ja . S tem b i zm anjšali tu d i število refera tov , k i je onem ogočilo po­ g lobljeno delo, saj je bilo časa za d iskusijo prem alo . D rugo m ožnost p re d ­ stav lja om ejitev n a jugoslovanske tem e, p r i čem er pa b i kazalo predhodno povezati posam ezne raz iskovalne u stanove ozirom a raziskovalce p r i p r i­ p ra v i tem za kongres. V s e k c i j i z a ž i v l j e n j s k o o k o l j e * je b ilo napovedan ih se­ dem prispevkov , v en d a r eden od o sred n jih (A. L aha) n i b il p redstav ljen . P re le tim o p red sta v lje n a raz iskovan ja geografov s področja p ro u čev an ja ž iv ljen jskega okolja. D. D u k i č je p red stav il rez u lta te p ro u čev an ja d ina­ m ike in zaščite voda v sv e tu do konca 20. sto letja , k o re fe ra te pa M. P a s i - n o v i č (vpis n a ra v n ih in k u ltu rn ih spom enikov v svetovno zb irko), D. P l u t (pom en pokrajinsko-ekološkega p ro u čev an ja p r i raz isk av ah s področja p reobrazbe človekovega oko lja ), T. R a k i č e v i č (sprem em be klim e več jih m est n a p rim e ru B eograda), S. S t a n k o v i č (geografske osnove zaščite na rav e) in R. P 11 a n a (geografske osnove n a ra v n ih n e ­ sreč — pop lave). D okaj skrom no štev ilo p red s ta v lje n ih re fe ra to v o geografsk ih p rouče­ v an jih p reobrazbe ž iv ljen jskega oko lja je bolj odraz p resenetljivo sk rom ­ nega zan im an ja jugoslovansk ih geografov za enega od o sred n jih delovnih področij geografije in m an j posledica se lekcijskega sita. P rev lad o v a li so re ­ fera ti, k i so ob rav n av ali posam ezne oblike degradacije okolja ozirom a o- groženost p o k ra jin sk ih elem entov. M očno v ozadju je ostala osnovna n a lo ­ ga geografije p r i p ro u čev an ju p reob razbe geografskega okolja — celovita osvetlitev vzrokov in p rep le ta n ja posledic deg radac ije p o k ra jin sk ih e lem en­ tov. Podoibna ugo tov itev ve lja tu d i za večji del teo re tieno-m etodo lošk ih izhodišč, k i so v g lavnem osta la p r i p o n av ljan ju ve lik ih m ožnosti geografije. R azdrob ljenost in določena p re tira n a specializacija se očitno kaže v po­ m a n jk an ju kom pleksn ih , ce lov itih raz iskovan j o v a rs tv u in u re ja n ju geo­ grafskega okolja. M aloštevilna in v p rim e rja v i z osta lim i izrazito m lada slovenska dele­ gacija je nam esto n a jav ljen ih 15 p rispevkov p red stav ila sam o 10 in sicer: Specializacija in reintegracija v sodobni geografiji (S. I l e š i č ) , Geograf­ sko proučevanje naravn ih nezgod (I. G a m s ) , Značaj prenove učnih na ­ črtov za geografijo v osnovni šoli S R S (M. K o š a k ) , Geografski problem i industrializacije Jugoslavije (I. V r i š e r ) , P om en pokra jinsko-eko loškega * P o r o č ilo D . P lu ta proučevanja pri raziskavah s področja preobrazbe človekovega okolja (D. P l u t ) , N eotek ton ika in morfogeneza krasa (P. H a b i č i , Problemi kvan ti ta t ivnega ugotav ljanja erozijsko-denudaci jsk ih procesov in n jihovega prikazovanja na deta jln ih geomorfoloških kar tah (K. N a t e k ) , O n ek a te ­ rih usadih in podorih po potresu v Črni gori (I. G a m s ) , In tegracijske zn a ­ čilnosti s lovenskega km e ti js tva v procesu form iran ja agroindustrijskega kom pleksa (B. B e l e c ) in Mesto ko t proces M. P a k ). Z adn ja dva dneva kongresa sta b ila n am en jen a strokovn im eksku rz i­ jam . P rim o rsk a ek sk u rz ija je odšla p rv i dan p ro ti B aru , U lcin ju in Virpa- zarju , nas ledn ji dan p a v C etinje, Lovčen, v K otor in H ercegnovi. G lavni poudarek je bil n a og ledovanju posledic nedavnega p o tresa in popo tresn i obnovi. K o n tin en ta ln a ek sk u rz ija je vodila po nas ledn ji poti: B udva —• Ce­ tin je — T itograd — Nikšič — Savnik — Ž ab ljak — M ojkovac — K olašin — T itograd — B udva, k i p a zarad i slabega v rem en a in p o m a n jk an ja strokov­ nega vodstva n i im ela pričakovanega učinka. V vsem delu kongresa je bilo ču titi določeno teo re tsko in m etodološko stagnacijo v znanstvenoraziskovalnem delu geografov, tako da so tu d i po­ zivi k ponovni re in teg rac iji izzveneli bolj a li m anj v prazno. Po n ek a te rih p risp ev k ih sodeč se geografsko p roučevan je sicer širi n a nova specialna področja (npr. p roučevan je n a ra v n ih nezgod, inžen irska geom orfologija, p ride lovan je h ran e , o sk rba z vodo, itd .), v en d a r n am večji u sp eh i n a teh področjih n iso bili p redstav ljen i. Pokazalo se je, da se geografi š irom Ju g o ­ slavije u k v a rja jo z najrazlične jšo p rob lem atiko in nam esto da b i do g ra je­ vali m etodologijo la s tne vede, ra jš i posegajo n a področja d ru g ih ved. Za­ rad i teg a lahko up rav ičeno rečem o, da jugoslovanska geografija m ed obem a kongresom a n i b istveno napredovala . K are l N atek — Ivo P iry — D ušan P lu t O osmem mednarodnem speleološkem kongresu v ZDA in o razvoju speleologije po svetu Že n a 4. m ednarodnem speleološkem kongresu 1. 1965 v L ju b ljan i smo n agovarja li kolege iz ZDA, n a j o rgan iz ira jo nas ledn ji kongres. Zato smo im eli več razlogov. Izven E vrope je speleologija najbo lj razv ita v S evern i A m erik i. K rašk i p rede li ZDA so številn i, bolj razn o v rstn i in obsežni ko t v E vropi. N ajrazsežnejši je tam k ras n a E dvardovem p la to ju v o sredn jem Teksasu, k je r je v paleozojsk ih in k red n ih sed im en tih sk len jenega k rasa za okoli 83.000 k m 2, k a r je to liko ko t v D inarskem k rasu . Za P osto jnsko jam o je v sve tu najbo lj znana M am utska jam a, k i im a za severnoam eriško k rasoslov je p rib ližno en ak pom en, k o t ga je im ela P osto jnska za Evropo. L eta 1972 so n jene rove povezovali s sistem om F lin t Pddge Cave. Po no ­ vejših obvestilih znaša sk u p n a dolžina F lin t R idge M am m outh Cave S ystem čez 360 km . Z nan i jam oslovni pisec R. A. W a t s o n , jam arsk i o rgan izato r in izdaja te lj ja m arsk ih kn jig založniške hiše Z ephyrus P ress, piše v kon ­ gresnem zborn iku (I, str. 371), da am erišk i ja m a rji upajo , po o d k ritju zvez­ n ih rovov m ed sosednjim i jam am i v K en tuck ijskem krasu , vzpostav iti eno t­ n i jam sk i sistem s skupno dolžino 500 m ilj ( = 926 km ). M ed 8. kongresom smo severnoam erišk i k ras spoznavali iz štev iln ih j a ­ m arsk ih in jam oslovn ih objav, p r ip ra v lje n ih za udeležence, in m ed š tev il­ n im i zasedan ji te r ek sk u rz ijam i pred , m ed in po g lavnem zborovanju . Pisec teh v rstic si je m ogel ob podpori SAZU te r RSS n a p redkongresn i ek sk u r­ ziji ogledati k ras v Indiani. Tu je n ad a ljev an je K en tuek ijskega k rasa . K ras v In d ian i m u je podoben po osnovnih pogojih za zakrasevan je . P ovršinsko