Insorati so sprojemajo in velja tris topna vrsta:
8 kr., če so tiska lkrnt, 12 „ „ „ ,. 2 „ 15 ii )i II >t ^ v Pri vočkratnom tiskanji so sena primerno zmanjša.
R o k o p i s i
so ne vračajo, nofrankovana pisma so no sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in okspedicija na Dunajski cesti št. 16 v Modija-tovi hiši, II. nadstropji.
Po pošti prejeman velfaj
Za celo leto . . 10 gl. — kr. Za polleta , , 5
f/.i ..nfrf I
Za cotrt leta
50
Političen lisi za sIdvbusKI uril
V administraciji velja:
Za colo loto . . 8 gl. 40 kr. Za pol lota . 4 „ 20 „ Za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošilja velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo na Dunajski cest štov. 15 v Modijatovi hiši.
Izhaja po trikrat na tedon in sicer v torek, četrtek in soboto.
Zarad praznika ss. apostelnov Petra in Pavla izide prihodnja številka „Slovenca" v soboto i. julija.
Vabilo k naročevanju
»SLOVENCA".
Po pošti prejeman velja	pri trikratnem izhajanji list za celo leto . . 10 gl. — kr.
„ polleta . .	5 „ — „
„ četrt leta .	2 „ 50 „
V administraciji sprejeman:
Za celo leto......8 gl. 40 kr.
„ pol leta......4
„ četrt leta......2
Posamezne številke ...	—
Za bogoslovce, dijake in učitelje:
„ 20	„
- 10	„ 7
ii 1	n
Za četrt leta
1
50
V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tiste gospodo, ki naročnine še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račun v tiskarni.
Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postamveisungen)
Kdor jo kaj na dolgu, naj vendar v tem času poravna.
Vredništvo in opravništvo.
Kršfianstvo in pa delo.*) i
človek je dobil od Stvarnika nalogo se naraščati, množiti in gospodovati čez naravo. Spolnjevanje te vzvišene naloge ni imelo zanj nobene težave, nobene zopemosti; delati je moral sicer nekoliko (omnis labor nou abfuit, pravi Scbwetz) , ker ga je Gospod Bog postavil v vrt veselja, da bi ga obdeloval in varoval" (Gen. 2, 15). Po grehu je pa postala njegova naloga težavna: „Bodi prokleta zemlja v tvoiem delu, v trudu se bodeš od nje živil vje dni svojega življenja.... V jiotu svojega obraza bodeš kruh jedel' (Gtin. 3, 17. 19.). Naraščanje, množenje in gospodarjenje čez naravo Be je navezalo na delo s potnim obrazom in delo z vsemi težavami je postalo za človeštvo občni zakon pravilnemu razvijanju; zategadelj je bila nssprotnoBt, to je lenoba vir vsemu popačenju, kakor govori Bog po proroku Ecehijelu: „Glej to je bila hudobija tvoje sestre Sodome, napuh, kruhasitost in obilnoet, in nje in njenih hčer lenoba (Eceh. 16, 49.).
Ko so se ljudstva v svojej prevzetnosti lela upirati B >gu , jela so zaničevati tudi od Boga postavljeni občni zakon, delo. Ilerodet
*) Ta članek jo sestavljen na podlagi najnovejšo in izvrstno dr. Katsingerjovo knjigo: Dio Volkswirtbschaft in ibren sittlichon Urundlagon. Proiburg 1881. Posluževali smo n« nokoliko tudi: .1. Albcrtus : Dio Socialpolitik der Kirclie. Hcgens-burg 1881. Charles Tčrin : Los Doctrincs čcono-miquof). Pariš 1880, in žo nekaterih družili. To omenimo zatogadolj, da nam v spisu ne bodo troba vedno navajati imen raznih avtorjev.
nam pripoveduje, da so se pri Egipčanih, Tra-kih, Skitih, Perzih in Lidijcib rokodelci tako, zaničevali, da so se še njih otroci imeli za omadeževane od obrti očetove. Germani so be po Tacitovem Bporočilu, menili le za meč, pre-pustivši skrb za hišo in polje 'starcem in ženam. Galcem je bilo, kakor pravi Ciceron, vsako delo tudi poljedelstvo sramotilno in pri Tartezijanih v Ilispaniji je bilo Bvobodnim možem celo po zakonu prepovedano pt čati se b telesnim delom. Le pri Slovanih zasledimo v tem oziru častno izjemo, zato pa tudi Bkoro vsi kronisti slavč njih nravotveno življenje.
Poglejmo zdaj ona dva naroda, ki sta se v starem veku vspela do najvišje Btopinje v omiki, Grke in Rimljane, kako sta ona dva v svojej klasičnej dobi cenila delo. Telesno delo jo po njiju mislih onečaščevalo; zategadelj bo delali samo sužnji, katerih je bilo pa veliko več od svobodnih. Tako so imele Atene 20 000 meščanov, 10 000 metekov in 400.000 sužnjev moškega spola ; v Šparti je bilo 36.000 meščanov in 244.000 helotov, ne vračunivši buž-njev ženBkega spola, v Korintu 460 000, v Aegini celo 470 000 moških sužnjev. V Rimu je bilo pa 2000 bogatih optimatskih rodbin, 300 do 400 tiBuč revežev in 1 miljon Bužnjev I
Pravic sužnji niso imeli nikakoršnih. Naj-plemeniteji in najizobražneji mož je prišedši v jetništvo in pod suženjski jarem nehal biti, če že ne človek, pa vsaj oseba iu postal je stvar Suženj jo bil oduševljeno orodje, pripadal je k živemu inventarju, ki se je po jeziku razločeval od vola, a Be je vendar s poslednjim v vsacem
Sest vprašanj o posvetovanji nedelj in praznikov.
Spisal
P. E. II. O. S. B.
(Dalje.) VII.
Potrebno dozdeva nam se tudi opomniti, da si zdravega kriBtijanskega družbinskega življenja še misliti ni. Razun že omenjenega povoda, da mora namreč družbinsko življenje, ako naj bode zdravo in plodovito, svojo kali globoko v vero pognati in v veri Bi moči iBkati, da pred otroki avtoriteta le velja, dokler se opirajo na vero, in to morajo storiti če hočejo namestniki božji proti svojim otrokom biti, kar je pa tesno zvezano s posvečevanjem nedelj in praznikov, naj še Bledeče omenimo.
Samo ondi, kjer bo posvečujejo nedelje in prazniki, čuti bo oče v ta dan resnično očeta v sredi Bvojih; v tednu je Bkoraj vedno ali na polji, ali v delavnici, ali v pisarni, in Be ne utegne b svojimi mnogo baviti; le v nedeljo in v praznik je to mogoče. Da se pa to zgodi, ni taka malenkost, kakor si morda ta ali oni misli. To mnogo vpliva na utrjenje družinskih vezi, na ljubezen in Blogo, ter krepi
moža za zveBto spolnovanje svojih, čaBih tako težkih dolžnosti.
Samo kjer bo posvečujejo nedelje in praznik1, jo starišem čas in prilika dana, svoje imenitno dolžnosti gled<5 odgoje in podučevanja otrok spolnjevati. V delavnik so oče in mati po raznih poslih zavirani in ni jim mogoče se b tem pečati; k večem da jih poBvarč: „bo-dite mirni in pridni ter učite se marljivo t" Toda v nedeljo ali praznik, lehko se jim je prepričati, če se njih otroci res kaj učč, v tak dan jih sosebno lehko poduč<5 o krščanskih dolžnostih. Kako imenitno je to, zna vsak pameten človek, otroci so otroci, t. j. vsi vse na lehko stran obračajo; če ne vedo, da so za to ali ono Bvojim starišem odgovorni, ne bi tega storili.
Kdor vso to do zdaj rečeno natančno pretehta, bode li še dvomil, da je posvečevanje nedelj in praznikov silno imenitna stvar? da je od posvečevanja ali onesvečevanja nedelj in praznikov odviBna vera iu moralnost, da je večui in zomoljski blagor stanje človeka, dru žine in države večinoma od tega odvisno? Ali torej ni istina, kar je v „Rimskem katekizmu" v tretji zapovedi božji rečeno: „Tretja zapoved je na naj bolj čudovit način koristna
in človeštvu v blagor, ako bodo ljudje te zapovedi bo natančno držali, ložjo jim bode tudi druge Bpolnjevati" — ali ni reB tako?
IV. Ali veljajo navadne oprostitve tudi pred večnim sodnikom?
Navadna oproBtiv glasi se:
Z molitvijo se človek ne redi. Kdor hoče v nedeljo jeBti, mora tudi delati v nedeljo. Resnično je, da človek od molitve Bame ne živi; a tudi od samega dela ne. To vsak lehko razvidi iz poprej rečenega.
Daljo vprašam: Ali oni delavci, ki tudi v gospodov dan delajo, kaj bolje živč od drugih? So li kaj bolj zadovoljni ko drugi? Izkušnja nas uči, da je ravno nasprotno. Leroux, revolucionaren pisatelj, pravi: „Delavci trudili so se 6 dni in v 7. dan so živeli brez dela; a vnela bo jo revolucija ter je delavce silila 7 dni delati, da le živč". S tem hoče reči: Prej zaslužil si je delovec v tednu toliko, da jo b svojo družino tudi v nedeljo dobro izhajal, ali prav za prav živel, ker mu ni bilo treba v ta dan delati; odkar pa delavec tudi v nedeljo in praznik dela, in bo trudi, se mu gotovo nič bolje ne godi, nego bo mu je poprej, morda celo Blabše, in vrhu tega mora revež delati brez miru in Bpočitja. Kristijan razlaga
ozira bolje ravnalo; po Btarih rimBkih zakonih je bil oni, ki je umoril vola, kaznovan b smrtjo, a njemu, ki je umoril sužnja, se še zagovarjati ni bilo treba. ZaBtouj iščeš, pravi Diillinger, v rimskem suženjskem pravu republikanske in prejšnje cesarske dobe lo jedne človeške določbe.
In to zauičevanje dela v zvezi z nenaravnim suženjskim stunjem je popolno odobravalo klasično modroslovje. Prvi grški filozof Aristotel trdi, da se ljudje po svojem biBtvu del6 v dve vrsti: v višjo, odločeno za svobodno življenje brez dela in truda, in nižjo, odločeuo izključljivo za suženjstvo. „Vsi, piše on, ki so od druzih toliko oddaljeni, kolikor je telo od duše iu nespametna žival od človeka — in takošui so vsi, kateri imajo od narave telo za najboljši del — ti so naravni sužnji, za ktere je bolje, da so pod služuo oblastjo. Naravni suženj je on, ki more biti laat druzega in ki ima od pameti le nekako slutnjo, med tem, ko druge živali nemajo nobenega čustva od pameti in služijo le svojim občutom, v katere pride po občevanji z ljudmi le neka mala pre memba." (Polit. 1, 6.). Vojsko proti barbarom opravičuje kakor lov, „katerega se moramo posluževati iu zoper divje zveri in zoper ljudi, ki bo po naruvi odločeni za pokorščiuo, in vendar nočejo biti pokorni." (Polit. 1, 8). „Prostost od dela je potrebna za nastanek kreposti, kajti delavno življenje je uepleinenito in kreposti v obče nasprotujo." (Polit. 7, 9.) Ciceron pa pravi: „Nič plemenitega ne more iziti iz delavnice in zategadelj bo pečajo vsi rokodclci z umazanim opravilom. Nespodoben in umazan je vsak posel vseh delavcev za plačo, v kolikor se od njih kupuje trud in ne umetuost." (De offic. 1, 42.).
O čudo! Ne dolgo po tem, ko je Ciceron propadlo paganBko modrost v zaničevanji dela izpovedal, izšel je iz delavnice Jezus Kristus, Izveličar sveta. Do tridesetega leta si je z rokodelstvom v potu svojega obraza služil kruh in potem si je izvolil revne ribiče v poglavarje svojega kraljestva. Njegov zgled je učil d lo, učil ponižnost, ker ui prišel, da bi se mu b lo streglo, nego da je Btregel, prva beseda njegovega nauka slavi revščino.
V paganstvu je bilo gospodovanje: oblast imeti čez druge, da delajo, kar jo gospodujo čemu ljubo, in bogastvo je najpripravneje sredstvo za dovoljevanje vseh sebičnih pohlepnost. Zategadelj se jo paganski svet delil v veliko sužnjev iu malo gospodov, veliko revežev in malo bogatinov; gospodje in bogatini so si svojili vso prijetnosti, sužnji in reveži pa niso imeli druzega kot težave, trpljenje, pomanjkanje in zaničevanje.
Predočiino si, kar nam stari zgodovinarji pišo o Buženjstvu in revščini. Milijoni in milijoni sužnjev, izročenih najgrozovitejej aamo-hoti pa milijoui iu milijoni revežov, ki so morali od gladu giniti, ako bo niso mogli živiti kako krepčalna rosa so bile pač besede Gospodove za te solzno zdihajoče: Blaženi revni, ker njih je nebeško kraljestvo ; blaženi lačui, ker bodo nasiteni; blaženi žalujoči, ker bodo potolaženi; blaženi, ki bo preganjani zarad pravice, ker njih je nebeško kraljestvo.
Stari svet s prosveto Aristotelovo iu Gi-ceronovo je propal za sebičnostjo in prevzetnostjo; ljubezen do revščine, ljubezen do dela je dala človeštvu goBpudstvo čez naravo in ga je povzdignila k novemu idealnemu življenju. Vvel se ju nov socijalni red ne b silo, ker utemeljitelj tega reda opominja: da|to cesarju, kar jo cesarjevega, — nego z ljubeznijo, po kateroj smo vsi bratje iu otroci nebešnega Očeta. Isto tako prigovarja apostolj, da nuj vsak oBtaue v Bvojem poklicu (Kor. 7, 20) in naj pridno delu u svojimi rokami, da bode imel kaj podeliti polrebnemu. (Eiež. 4, 28.).
Iu ravno ta apoBtelj, zvesti učenec svojega mojBtra, daje Bvojim občinam zgled tudi v ozir dela. „Prizadevajte si, da bo bodeto držali svojega opravila in delali s svojimi rokami, kakor smo vam zapovedali", opominja Tesa loničane v prvem pismu, iu v drugem pristavlja : ,,Zakaj sami veste, kako je treba uas posnemati, nismo namreč nadležni bili med vami; tudi nismo nikdar kruha zastonj jedli, ampak v delu in. trudu, ker smo noč in dan deluli, da bi nikomur vaB ue bili nadležni. Ne kakor, da bi no imeli oblasti, temuč da bi sami sebe vam v zgled pohtavili, da bi nus
posnemali. Zakaj tudi, ko smo pri vas bili, smo vam to zapovedali, da kdor neče delati, naj tudi ue je." (II. Tes. 3, 7 — 10).
V zadnjih apostoljevih besedah je določno in kratko izrečena občna dolžnost dela. Kdor neče delati iu se hoče v lenobi živiti od deda druzih, nema mesta v krščanskej družbi. Ali sv. Pavel, naglaBujoč dolžnost telesnega dela, zastopa krepko tudi pravice duševnega dela: Kdor alturju služi naj se tudi od altarja žvi. Duševna kakor telesna delavnoBt ima pravico vdeleževati bo naravnih dobrot.
Glede dela nam daje krščaustvo ti !e dve pravili: 1. Delo se mora vršiti čaBtno, pošteno, v krščanskem duhu, da bode blagoslov Gospodov Bpremljal opravilo. Kdor ne zbira z menoj, raztresa, pravi Kristus. 2. Delavec naj nikar ne goji želje po bogast\u, ker take „želje potope človeka v pogubljenje iu knn-čunje in korenina vsega hudega je lakomnost." (I. Tim. 6, 9. 10). Namen delu mora biti pridobivanje potrebnega za lastno preživljenje (II. Tes. 8, 12) in neki previšek v pomoč revnim (Dej. ap. 20, 34).
Delo, ki se ue opravlja zarad golega dobička, nego iz višjih nravstvenih in duševnih nagibov, ne more onečeščevati uego povzdiguja iu časti človeka, ki najde v delu sredstvo si goBpodstvo čez naruvo pridobivati, samega sebe premagovati in svoje nravstvene in duševne moči uriti in vtrjeva'i.
A ne samo časti delo, ki se vrši v potu obraznem, ampak služi tudi v odrešenje človeku in naravi. Delo odvzame uaravi prekletstvo nerodovitnosti , pot obraza jo pa oplodi, kjer sta rastla prej truje in OBat, ponuja zdaj žlahtne plodove človeku v živež, se ve uikdar ne v izobilji, a vendar toliko , da zadoBtuje naraščanju iu pomnoževanju človeškega rodu. In delo ne reši samo naravo prekletstva, ampak tudi človeku je sredstvo spravo iu pokore, nravstvene povzdige, duševnega napredku in v pogoj gospodstva čez materijalne moči. Zgodovina dela je tedaj zgodovina omike in napredka.
PaganBtvo je videlo v delu lo trud, in /u-tega delj se ga je og balo, je videlo le pro-
........... m i ' ' m......m i' i ....."i <■' ■ -s
si to stvar iz tega, da je k vsakemu podjetju potreben blagoslov božji, katerega je pa le dobiti po kristijanskem življenji in vestnem posvečevauji nedelj in praznikov in izkušnja dokazala je že davno, da na nedeljskih poBlih ni božjega blagoslova.
V koledarji ,,za čub in večnost" iz 1.1846 pripoveduje A. Štolc sledeče: Kristijansk trgovec pride k svojemu črevljarju ter mu očita, da tudi v nedeljo in praznik dela. Mož mu odgovori: Drugi gosjiodl jaz Bem reven, in če bi v nedeljo ue delal, ne bilo bi mi mogoče živeti in svojo družiuo prerediti. Trgovec zavrnil mu je: Ne čudim se, da Bi reven in prav zato si reven, ker v uedcljo delaš. Kako naj te Bog blagoBlovi, ko v njega dan delaš V Guj me; jaz hočem s teboj pogodbo skleniti. Nehaj v nedeljo delati in posvečuj tu dan, kakor so kristjanu spodobi; v šestih mesecih oglasim se zopet, ter ti <?bo škodo povrnem, kateru ti je nastala vsled počivanju v nedeljo, iu če je več ko 100 ranjšev. črevljar obljub su po tem ravnuti. V petih mesecih oglasi se zopet trgovec, ko mu črevljar pove, da se jo po njega Bvetu ravnal, vpraša ga trgovec, koliko škode ima. „Nič, prav nič, vesel odgovori rokodelec; pred petimi meBCBi nisem še v hlevi krave imel, a zdaj jo imam, in konec ju siromaštvu".
,,111 Ana opravila so važuiša Od cerkvenih;" tnursikak gospodar misli, ter zahteva od svojih dekel in hlapcev opravljanje čisto nepotrebnih poslov v nedeljo in praznik, ter jim šo toliko prostega čusa ne du, da bi svojo verske dolžnosti spoluili. Ali se bodo taki gosjiodurji in take gospodinje kedaj tudi pred božjim obličjem b poprej navedenim pregovorom oprostili V Ali mar no bodo tačas spoznali, da so oni in njih posli dolžin bili spolnovati, kar Bog ukazuje, rekoč: ,,Posvečuj nedeljo"? V ta dan no opravljaj uikakoršnega dela, uu ti ne tvoj sin, no tvoja hči ne tvoj hlapec, no tvoja dekla itd.
,,Pametnejši je, da ljudje delajo nego se po krčmah in plesiščih l.latd". Kateri tako govore, gotovo mislijo, da jo delo, hlapčevsko delo jediuo sredstvo zadrževati ljudi od razposajenega življenja. Ali je to resnično? Ne. Bog jo ravno v tretji zapovedi zaznamoval sredBtvo, da se, ako človek v nedeljo hlapčevskih poslov ne opravlja, no samo ne pride uu potu v pogubo vodeča, temveč se nasprotno v kreposti iu pruvicoljubnoBti le bolj vtrduje in od sebe vsakošne zmote odganja; saj ljubi Bog nehče s tem, da v svoj dan prepovedmi opravljanje hlapčevskih poslov, ukazati, naj se v tak dan postopa, kar je res vsega zlega zečutok, on hoče iu ukazuje lo, da se ta dan
posvečuje t. j. da se bogoljubna dela opravljajo. Kdor pa to stori, vbrani se b tem vsakoršne zmote, kar nas izkušnja uči. Ali mar ni celo med izprideuo našo mladino mnogo tac h, ki so res pridni in marljivi, in vendar ue delajo v nedeljo m v praznik? Dal tacih ljudi je še mnogo, in to ao oni, kateri so ravnajo po božjej zapovedi, posvečujoč nedelj« iu praznike z bogoljubnimi opravki. Taki ljudje so vedno pri sv. maši, pridigi in pri krščanskem nauku, oni sprejmo redno sv. zakramente, čitajo svete knjigo itd. Toraj naj se lo posvečujejo nedelje iu prazniki tako, kakor jo Bog velel, in kar je koristneje, nego poslovanje.
„V nedeljo smem delati, kar hočem". Tudi to si marsikdo domišljuje. Toda kje je zapisano, da je vsakemu krlstijanu v izvoljo prepuščeno v nedeljo ali v praznik delati, kar mu jo drogu ali kar ga jo volja? Kje jo zapisano, da naj hlepi in na vse kripljo dela, da Be v ta dan kolikor mogoče zabava ? Mar v Go-sjiodovih besedah: „Posveč,uj soboto?' Ali mordu tam, kjer se v sv. pismu pravi, da so nedelje in prazniki Gospodovi dnevi, duevi v čast stvarnika, in da jih že radi tega treba dostojno posvečevati. Iz tega pa še nikakor zgoraj navedena bedasta in smešna miael ne sledi.	(Dalje prib.)
kletatvo in temu prokletutvo je izpostavljalo slabo, ki ho se pogrezoili v sramotno, uečlo-veško suženjsko stanje. Oplodujoča, spravna, odrešujoča in nravstvena moč dela je bila pa-ganstvu nepoznata, še le Izveličar je prinesel odrešenje tudi delu. Nauk Izveličarjev je pov-zdiguil delo v občen zakon zatajevanje iu daritve; vsak kristijan se mora, da Bpolni voljo božjo, podvreči tudi trudu dela; a ozirati se mora vedno na idealni nameu, sebi in družim pridobivati potrebno, in naravi gospodovati, da daje sredstva za množenje in naraščanje človeškega rodu. Nikdar se ne sme pogrešati pogl«id na coloto, idealni ozir na Boga kot na zadnji namen vseh reči, da bode delo v odrešenje in ne vvod v zopetno suženjstvo. Ako pa gleda človek iz sebičnosti in lakomnosti le na goli dobiček, ako se vtopi v naravo ter išče svojega zadovoljevanja le v vživanji, bode mesto, da bi gospodoval naravi, njen suženj in notranja zadovoljnost, kutere išče, se mu bode vedno bolj umikala. Le vzorni ozir jna Boga, le delo iz višjih nagibov reši in osvobodi človeka ponižovaluik strasti vživanj^. Idealno delo duje sredi vseh težav in trudov, zatajevanj in pomanjkanj najčiBteje veselje, največjo zadovoljnost in najblažje vživanje.
Krščanstvo nam pravi: želi biti družba bogata, naj ljubi revščino ; želi kdo utemeljiti Bvojo lastno srečo, naj goji ljubezen do bližnjega. Krščanstvo pravi dalje: hočeš li zadovoljnost in mir, vesolje iu radost, ljubi trud in delo, hočeš li pravo plemenito vživanje, ljubi zatajevanje iu žrtev. Površnem opazovalcu so kaže nasprotje v teh zahtevah, a za mislitelja, ki zna presojovati vzroke in posledice, ki zna prošlost vezati s sedanjostjo, imajo nauki krščanstva pravo modrost v sebi. Kdor hoče žeti v vesolji, naj seje v trudu in skrbeh 1
Pravda dr. Suppanna zoper Sildsteier-risehe Post".
(Izvirno poročilo.)
V	zadnjem listu omenili smo že te pravde in obravnave, ki je bi la 22. t. m. pred porotno soduijo v Celji, ter njenega nesrečnega izida za odgovornega vrednika „8ilist. PoBt", gosp J. Leona. Nuj danes donesemo obljubljeno obširneje poročilo.
V	nekem dopisu iz Ljubljane so je dr. Suppunuu očitalo, du se zdaj kot pogoreli deželni iu državni poslanec, ki jo zgubil kli-jente, peča s kupčijami, pri kterih bi se dale zaslužiti pošteno provizije. V dokaz temu je bilo nuvedeno, du jo hotel mestu prodati ko-lizej in potem nekemu nemškuturju poslopje „mestne bolnišnico", čegar dohodki bo namenjeni obožanim meščanom. Prvo zato ni ob veljalo, ker ho so mestni očotjo vendar vstra-fiili jezu vsega prebivalstva, drugo pa je pač Bklenjeuo, a uputi je, da bodo po novih volitvah nemčurji propadli iu tako se bo to dobro poslopje ohranilo mestu in dr. Suppann bo zopet jokal za pošteno provizijo.
Tu dopis je dr- Suppanua tako razjaril, da jo šel tožit list ,,Siiist. Post", zanašajo se menda nu celjskih porotnikov politično vero. To vsaj mislimo, ker jo bil lani v nekem ljubljanskem listu zavoljo tega še huje prijet, pa ni tožil.
Vredništvo ,,SillBt. Post" jo — zvedivši, da dr. Suppann toži, Htorilo vse, da bi zadostilo njegovi razžaljeni čutiti, priobčilo cel6 nek dopisnika zelo žaljiv preklic iu po svojem zastopniku dr. Mošotu skušalo poravnati so z dr. Suppannom z lepo; pa ta je imel meda slavno zmago Vestenecka nad „Tribllae" prod
očmi in Celje, „die iLuaaerBte deutsche Wacht-stube", ter ni odjenjal.
Tako je prišlo do obravnava 22. t. m. v Celji,ktero je vodil dobro poznani [g. Ileinri-cher. Porotniki so bili skoro brez izjeme zagrizeni nemškutarji. Izpoved prič, ki bo bile v Ljubljani zaslišane in bo dr. Suppanna reB dobro oprale, ne bomo nadrobneje navajali, ker bi bilo preobširno. Ker zatoženi odgovorni vrednik ni hotol nastopiti pota dokazovanju resnice, je šlo le za to, dokazati, da on do-pistt ni bral, predno je bil tiskan. To ste pa pod prisego potrdili dve priči, g. J. Alčšovec iz Ljubljane in g. K. Lorenc iz Maribora.
Pri tej točki bodi omenjeno iz obravnave le to. Dr. Schrey, tožnikov zastopnik, praša vrednika „Brenceljna" : Kaj so pravi po nemški uBrencelj?1' Ali ne „Itossfliege ?•' — Priča Aldšovec: „No, ,lBremso" so pravi". (Tudi gospod predsednik temu pritrdi.) — Potem vpraša dr. Schrey: „Kak namen ima liBt „Brencelj ?1 Ali ne tega, da zaBramujo može ustavoverne Btranke?" — Priča Be na to zauičljivo obrne v strun iu predsednik pravi, da taka vprašanja ne spadajo k stvuri.
Nuj tu omenimo še, da, ko se je v sodiš-uici slišula beseda „Brencelj" je nastal šuuder in občinstvo je pričo odslej še huje gledalo. Nič bolje se ui godilo drugi priči, dokaz, da navzoči Celjani Slovencev ne morejo trpeti.
Ko jo bilo dokazovanje končano, je oglasil bo dr. Schrey, pakakol Vso pravdo je potegnil brž na politično polje, sekal po nemških listib naše Btranke, po „Politiki", „Vaterlundu", TribUne", posebno pa po „Siidst. Post." Dr. Suppanu jo porotnikom predstavil kot duševnega voditelja ,,ustuvoveruo" strunka na Kruuj-akem, ropotal jo proti sedanji vladi in slednjič priporočal porotnikom, naj zatoženca le prav hudo obsodijo. Iz vsega jo bilo čutiti, da dr. Schreya šezmiraj boli propad pri zadnji volitvi v Ljubljani iu da jo bvojo politiko, ktere zdaj uo more več prodajati v ljubljanskem zboru, tu raztresel pred hvaležnim občinstvom.
Vbo drugače zagovornik g. dr. Mošd, ki je imel res težavuo stališče nusproti takim okoliščinam. On ni šel na politično pot, marveč držal se jo strogo le Btvuri in v dobro premišljenem ter gladkem, bistroumnem go voru dokazoval nedolžnost zatoženca ter malen kost dopisa. Pa zastonj I Med poslušalci je bila nekaka ruzdraženont, ki bo jo vzpela celo do glasnega surovega krohota, če ravno je bilo poslušalstvo iz „odličnejih" celjskih krogov. Škoda za tako lep in stvaren zagovor pri takih poslušulchl
O gospoda predsednika govoru in vedenji no pišemo nič, ker postava prepoveduje krit -ziranjo sodnikov. Zutožeuec gOBp. Leon jo bil po prav krutkem posvetovanji porotnikov za krivega spoznan z 11 glasovi iu poslušalci uo to obsodbo prav glasno odobrili z „bravo-kl ci."
Obsodba jo bila potem res trda in huda: tri meBcco zapora, poostrenega b postom, pla-čanjo stroškov pa 150 gld. izgubo na kavciji. Dr. Moš6 jo vb žil pritožbo proti vsemu temu.
Poročila žalostnega pa uo moremo skleniti, da bi ne povedali nemčurskim Celjanom vsaj nekaj tega, kur jim gre. Bili smo že pri več obruvnavuh, kamor ho za poilušalce prišli cel6 ljudjo najnižjo vrste, no pu, kakor tu, gospoda in le z vstopnicami, pa nismo videli šo nikjer tuko surovega obnašanja. „WiHdischer llund", „LuUBbube", llau ihm eine aoer'sG'lViess" itd. so jo slišalo no le pod streho sodišnice, ampak tudi zuuaj, celo palice so so vzdigovule. Take Burovosti nikjer ni, celjBki nemškutarji lahko vzamejo ml-ujo privilegij, So celo zali
ženBki spol, gotovo boljšega Btanu, je spuščal enake lepe besedo iz ust. Dr. Moše in priče bodo to gotovo dolgo pomnili. Človek je res prav vesel, če iz tacega brloga pride zdrave kože. Varnejši je med šo tako pijanimi kme-tiškimi fanti, kakor med takimi olikanimi (?) meščani. Ubogi narodnjaki, ki morajo živeti v takem neničursko zagrizem gnjezdu, kakor je Celje.
Politični pregled.
V Ljubljani 26. junija.
Avstrijske dežele.
ŠtitjnrBki deželni zbor. V seji 22. junija je izročil c. kr. namestnik vladni predlog zastran povzdigo riboroje po deželskih vodah. Deželni odbor je Htavil predlog, naj se ustanovo štiri deželno službo za živinozdravnike. Konečno bo bilo volitve v odbor zarad ustanove banke za deželno obdelavo.
Tlrolttkft deželni zlior. V šolski odBek so bili voljeni: kuezoškof iz Tridenta, knezoškof iz Brikseua, msg. dr. Katschthaler, baron Dipauli, dekan Glatz, dr. Janez Rapp, dr. Gentilini, profesor dr. Wildauer, rektor — magniiicus dr. pl. Vintscbgau.
V IKoniiI £re nabora vojakov svojo pot mirno naprej, oglasč so povsod prostovoljci, med njimi tudi mohamedani, v Mostaru je bila med 14 polovica moliamedanov. Pomiro-vuuje napreduje tudi od dne do dne. Povračajo se beguni, in prošenj za oproščeuje kazni je zmirom več. Ako bodo ljudje videli, da varno prebivajo v deželi, in da se povrača red v deželo, bodo izginilo tudi roparsko čete, ki vznemirjajo tu in tam deželo.
^Unzctii IVarodovtt" pripoveduje, da ju VBeh skupaj 10 sumostanov oo. Bazi-lijauov uložilo protest zoper reformo tega reda; ko jih je pa namestmštvo odvrnilo, sklicali bo bodo ua ministerstvo.
(■iazeln liTOVKkn poroča, da je nadškof Sembrutovič od 7 do 16. t. m. obiskoval večidel faro v okraji Zburazovem. Povsod, v Zbarazovem so prišli tudi judjo k pozdravu. — Nadškof jo deloval zjutraj od potih do poznega večera. Vsak dan jo obiskoval po tri Tire, povsod jo prid goval iu izprušoval v krščuuskem nnuku. Tu in tum je slišul nad-škof tudi kako pritožbe o dušnem pastirstvu. 10. t. m. jo šel nadškof i/, Klebunovko v Supra-novko v okraji Skakškcm.
\ IViltrumii na ČeMkein so obhajali 18 t. m. 150 letnico božje poti na Svoti gori pri Pribramu. Katoliško življenje na češkem bo užj davno ni tako javno rnzo-delo, kakor o ti priliki. — Uže 17. t. m. ua predvečer, ko ae je pripeljal nadškof iz Prage, jo bilo vbo mesto te zastavami okinčano. Procesije so dohajalo u vseh krajev. Ni bilo mogočo vseh ljudi pod streho spravili, tedaj je odprl žujmn šolska poslopja, da so bili romarji vsaj pod streho. Romarjev je bilo blizo 60.000, vendar ni bilo nikacegu neredu, niti bo ui i>ri-petila kuka nesreča. Ko jo nadškof dtugi dan dal blagoslov h podobo 11. D. M. zapeli so staro narodno pesem: Tisočkrat pozdravljamo Te. — Slovesnost so osnovali sinovi hv. Al-fonsa, iu tako zbudili zopet gorečnost do Božje poti na Sveto goro, kamor so so že pota skoraj zaruslu.
Vnanjo države.
1» llele^a ati-udu ho javlja „Ung. Post": Ootiova postave za skrčenje tiskovne svobode se glasi: 1. PregreSki in prestopki pri tiskovini kaznujejo so po kuzcuski postavi. 2. ProBtopki pri tisku bo no Btarujo. 3. Pre-
povedano je razSirjevati sccijaliatične namene po Časopisih, brošurah ali bukvah.
Denarstveni minister Mijatovič je v skup čini razkladal, kako je te srbskimi želesnicami odsihdob, ko je propala banka „Union Generale" noter dosihmal, in je dokazal številkami, da Srbija zarad propada te banke ne imela zgube in da je pogodba, ki se je Bklenila z novo družbo, deželi na korist. K sklepu svc jega govora, ki je trajal blizo 2 uri, je zahte vai, naj skupščina izvoli odsek več udov, ki bode preskusil njegovo razkladanje.
Skupščina je potem volila odsek 22 udov, ki bode preskušal in pretehtoval ministrove izjave. ,
V Pctrogradu so zasačili skriva lišče nihilistov na Vasilovem ostrovu iu v noči od 17.—18. najdli bo šo drngo gnjezdo vFor narajevi ulici.
Ix Alcksamlrijc Be poroča 21. junija. Preiskovalna komisija zarad dogodb 11 t. m. ima 9 domačinov, in 9 Evropejcev, pred-Beduje finančni minister.
Izvirni dopisi.
Ix Gorice, 23. junija. (Volilna pre-memba za deželni zbor. Interpelacija.) Naš deželni zbor marljivo deluie, ter je v seji 21. t. m. rešil mnogo raznih računov za 1. 1881 in proračunov za I. 1883. Sprejel je razun tega postavo o razdelitvi občinBkih zemljišč Gorjanske in Nadrožce, ter dovolil 300 gld kmetijski družbi za skupno razstavo kmetijskih pridelkov. Fr. Mrevle, bivši učitelj v bv. Križu dobil je 100 gld. pokojninske podpore, in Bprejela ae je tudi delitev občinskih zemljišč nekoliko koBov občine rifenberške, razne peticije pa bo se izročile dotičnemu odseku. Posebne važnosti pa je prememba volilnega reda ki jo je nasvetoval dr. Tonkli. Odkar je državni zbor razširil volilno pravico, ume se samo po Bebi, da se mora temu primerno raztegniti tudi volilna pravica za deželne in občinske zastope, da ne bodemo imeli čudne prikazni, da bi smel kdo voliti za državni zbor, ne pa tudi za deželni zbor ali pa v občinski zastop. Dr. Tonkli je toraj gotovo VBtregel sedanjim potrebam in ogromni večini našega prebivalstva, ko je nasvetoval v našem deželnem zboru Bledeči predlog:
Postava veljavna zapokneženo grofijo Goriško in Gradiščansko, po kateri se spremenita §. §. 4 in 13 volilne poBtave za deželni zbor.
Po predlogu deželnega zbora poknežene moje grofije in GradiščanBke ukazujem tako: Člen I.
§. §. 4. in 13. volilne postave za deželni zbor poknežene grofije Goriške in Gradiščan-Bke od 26. februarja 1861 oziroma dež. poBtave od 26. januarja 1867 št. 6 (dež. zak. za Primorsko) devata se, kar Be tiče njunega dose danjega zloga, ob veljavo, in se imata odslej glasiti tako le:
§. 4. Vsako mesto, vsak trg in zavoljo obrtnosti imenitni kraj imenovani v volilnih okrajih v prejšnjem §. 3. pod črko a) navedenih je tudi ob enem volišče, v volilnih okrajih, ki obBegajo dva ali več mest, trgov in krajev zavoljo obrtnosti imenitnih, je glavno volišče dotičnega volilnega okraja tisti kraj, kteri je v prejšnjem §. 3. pod črko a) ali pri odločbi volilnega okraja prvi imenovan.
§. 13. V §. 3. črka a) naštetih mestih, trgoviščih in krajih za^olj obrtnosti imenitnih volijo poslance naravnost (po neposrednji vo litvi) vsi tisti občinarji, kterih ne izklepa od volilne pravice dež. postava od 13. januarja
1869 št. 5 (dež. zakonika za Primorsko) in iterim je po posebnem občinskem stanovilu Statutu) ali po občinski postavi od 7. aprila 1864 dana oblast, voliti občinske zastopnike omenjenih, kakor poBeben volilni okraj razglašenih mest, trgovišč in obrtnih krajev, če so oni i i prve ali druge volilne Bkupščine, ali pa če v tretji skupščini plačujejo vsaj 5 gld. izravnega (neposrednjega) davka: Čien II.
Ta postava stopi v djanje s prvo prihodnjo volitvijo za deželni zbor.
Člen III.
Ministru notranjega je naročena izvršba te postave.
Ta predlog pride v obravnavo v prihodnji seji.
Na koncu seje stavil je poslanec Faganel mnogimi tovariši do slavne vlade interpelacijo zastran velike škode, ki jo dela hudournik Oze-ljanšček pri Šempasu na državni cesti, ki veže Gorico po Vipavski dolini z deželo Kranjsko. Omenjeni hudournik večkrat zasuje cesto in tudi sosednim zemljišam prizadeva veliko škode; nujno je toraj potrebno tam sozidati most; večkrat se je o tej zadevi že govorilo in proB-jačilo, pa zgodilo se dozdaj ni še nič. Pra-šalci mislijo, da bi bil Bedaj najprimernejši čas za dotično delo, ker je zarad toče revščina v šempaskem okraji velika, stiska huda in lakota pred durmi. Ako bi se pričelo dotično vravnanje omenjene ceste, dal bi Be ljudem velik zaBlužek, in obvarovali bi se vsaj prevelike bede. Zato vprašajo slavno vlado:
Ali misli via. c. kr. vlada za to preskrbeti, da Be državna ceBta pri Šempasu v najkrajše mogoči dobi tako predela, da se ne bo več bati poškodovanja po hudourniku Ozeljančeku ni cesti, ni zemljiščem okoli nje?
Domače novice.
V Ljubljani, 27. junija. (Katoliška družba za Kranjsko) razpošilja ravno zdaj Bvojim družnikom v mestu in po deželi Bvojih „GlaBov" XVI. zvezek 16 Btr. 160, kterega bode gotovo vsak jako veBel, kajti obsega v sebi tolikanj in tako lepe tvarine, da bode morebiti več koristila, kakor nektere pripovedke ali pesmi. Obravnava se v njih A. Serce Jezusovo s čvrstim razkazom: 1. Kaj častimo v tej pobožnosti? 2. Zakaj? in 3. kako naj čaBtimo Jezusovo Serce. B. Spomini s pota v Rim, spisal A. Kalan, kteri vnemajo Slovence vzlasti zdaj o obletnici — k godu ss. Cirila in Metoda. C. Katoličanu, Slovencu marsikaj v prev-darek, sp. Svetilko. Korenito se kaže v tem spisku: Kje smo; kam gremo; katoličan, ne boj Be prihodnosti; omikan katoličan dandanes v družbi; katoličan v vedah in učenosti; katoliška cerkev in država; katoliška cerkev: solnce — tudi 19. veka; kaj naj storimo. — Razprave te koristile bi vzlaBti našim narodnjakom, mladeničem šolskim in bolj olikanim posvetnim, da bi tako poganjali se za svoj tukajšnji dom, da bi ne zgrešili večnega. D. Občni zbor katoliške družbe, iz čegar poročila se vidi, koliko je natihoma storila družba; a koliko bi še le, ko bi jo podpirali povsod in po moči razširjevali tudi go-spodja poverjeniki med ljudstvom. Bode Be nam pa, kakor se kaže vedno potrebniša. Poročilo sklepa na koncu zmično pesmico: Slovenec in katoličan. Ne bo mu žal, kdor si tudi posej kupi to knjižico, kterih Be nekoliko razprodaja. Po svetu gre neko opominjanje, da delajte katoličani, kterim je mari resnica in pravica, z zedinjenimi močmi. Tudi
Slovenci tega opominjanja nikari ne preBlišimo, da se nam ne bo treba keBatil
(Sokol) se je po deputaciji vdeležil po» greba preč. dekana Grabrijana. Deželni poslanci kranjski pa so mu poslali krasen lavorov venec, ki ga je nosil deželni poslanec gospod Lavreučič.
(G. inženir Ziegler) je stopil iz mestnega oibora, gg. Keesbacher in Leskovic pa iz mestnega solskega sveta, in ne iz odbora, kakor je zadnjič po pomoti Btalo v ,,Slovencu", ker od zadnjih volitev sim nista več mestna odbornika.
(Konfisciran) je bil v soboto 24. t. m. ,,Slov. Narod" zarad poročila o porotni obravnavi zoper „8ud. Post." Vredništvo bode zoper to konfiskac jo vložilo ugovor pri dež. sodniji.
Razne reči.
—	Duhovske premembe v ljubljanski škofiji: Č. g. Jurij K o ni g dobil je Viniško faro. Razpisani ste: čemažarjeva korarija in Vipavska fars 24- junija.
—	Iz lavantinske škofije Be nam naznanja, da je dobil faro bv. Jederti pri Laškem č, g. Jožef Ulčnik. Vnovič razpisane so župnije v Radvanji, v Keb"lnu in Skomrab, v prvič pa fari pri bv. Jakobu v Dolu in na Reki. Več kaplanij, kjer bo do zdaj vedno imeli po 2 ali po enega duhovnika, je začasno izpraznjenih in sicer kaplanija v Št. Jurji na južni železnici, v Školah, v Vuzenici, v Vitanji, v Št. Petru pri Radgoni; potem kap-lanije pri bv. Martinu na Paki, v Lembahu, pri sv. Štefanu, pri bv. Martinu poleg Vur-berga, pri bv. Duhu v Središči in v Dolu. Vnovič stopi v dušno pastiratvo letos 6 mladih duhovnikov. 16. julija se deli bv. mašnikovo poBvečenje. Gg. bogoslovcem iz 4, in 3 iz 3. leta. Žetev je obilna, delalcev pa ... .
—	f V Kamnigorici je umrla 23. t. m. gospa Elizabeta Kapu3 pl. Pichelstein, vrla narodnjakinja. N. m. p.
—	Ljudske šole za celjsko mesto in okolico so se 22. junija zaprle zavoljc ošpič-kov, za kterimi boleha mnogo ondašnjih otrok.
—	Očitna-tombola bo v nedeljo 2. julija na velikem trgu v Mariboru. Čisti donesek je namenjen v podporo revnim šolarčkom. Prvi dobitek je 25 cekinov, drugi 50 gld. srebra, na druge dobitke pa pride še 100 gld. srebra. Ljudska veselica , ki jo je hotel ravno isti dan napraviti g. Bernreiter, se je toraj preložila na nedeljo 9. julija.
—	Novomašniki. Prevzvišeni goriški kneznadškof blagovolili so posvetiti tri četrto-letnike, ti so: čč. gg. Janez Murovec, Peter Božič, Goriške nadškofije, pa Nikolaj Sparožič, Krške škofije, in sicer 16. jun. za subdiakone, 18. za diakone, 24. pa za mašnike (v svoji kapeli). — Novo mašo so peli vsi že v nedeljo 25. jun. in sicer: č. g. Janez Muravec v Melcih; č. g. Peter Božič pri svojem bratu v Batah; č. g. Nikolaj Sparožič v semeniški kapeli ob
'/27. uri zjutraj.
—	Varujte seoBleparjenjal Iz Koroškega se nam piše: Neki človek, postaran, v postergani obleki čč. frančiškanov, po imenu I. E. Be klati že leta po svetu in zlorabi gostoljubnost duhovnov. Ta človek ni redovnik, spričevala so prisleparjene, on Bam pa grd slepar. Opozorujemo gg. duhovne, naj mu duri pokažejo.
—	VZagrebu je na vseučilišču za I. 1882/3 za rektorja izbran g. dr FelikB Suk; dekan na bogoslovni fakulti je dr. A. Franke. V Pragi na češkem vseučilišču je rektor prof. Tomek, prorektor Randa; na Dunaju rektor dr. Maassen.