The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper, in United States of America. amerikanski Slovenec ^ ' PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski Združenih Državah Ameriških. STEV. (No.) 162 CHICAGO, ILL., TOREK, 23. AVGUSTA — TUESDAY, AUGUST 23, 1932 LETNIK (VOL.) XLI w - BRITANSKA IMPERIJALNA KONFERENCA SE ZAKLJU-: ClLA BREZ USPEHOV. — SKLENILE SO SE LE PO-J GODBE MED POSAMEZNIMI DEŽELAMI.— PREPAD MED DEŽELAMI IMPER IJA. V« ® Ottawa, Ont., Kanada. — Konferenca med zastopniki dežel britanskega impeiija se je končala preteklo soboto zvečer. Kljub njeni dolgotrajnosti, Se je na njej kaj malo doseglo. Nasprotno. Med sesterskimi britanskimi deželami se je v nekaterih ozirih pokazal tak prepad, da so nekateri mnenja, da bi bilo najboljše, da bi se to "ljubezensko" razmerje kratkomalo ukinilo in naj bi šla Kanada in nekatere druge dežele samostojno svojo lastno pot brez vsakega ozira na Britanijo. Vseskozi med konferenco je vladalo med delegati nekako trpko razmerje, ki je mejilo že na prave sovražnosti. Pri slavnosti, ki je bila prirejena ob zaključku konference, Se je pokazala zopet prava diplomatska hinavščina. Srd in jeza v srcih, a sladke in medene besede na jezikih. Drug drugega so poveličevali, kako iginljivo popustljivi, so bili in ka-^o so se vsi trudili, da je vladala na konferenci absolutna harmonija, ter kake velikanske u-spehe ima konferenca zaznamovati in kako se je poglobila ljubezen med britanskimi deželami. Med tem pa so vedeli, da se vračajo domov takorekoč s praznimi rokami in da je treba le še ene take konference in britanskega imperija ne bo več. Položaj je ostal skoraj isti, kakor je bil prej. Sklenilo se ni nikakih pogodb, ki bi veljale za ceM' imperij, marveč prišlo je le do malo pomebnih sporazumov med posameznimi deželami glede prednostne carine In podobnega. Upanje Angležev, da bi se ustvarila prosta trgovina širom celega imperija, ki bi dokazovala, da so te dežele v resnici eno v ekonomskem oziru, se je torej popolnoma izjalovilo. Enako se je tudi pokazalo, da je bil strah, da bi se vsled pogodb na konferenci kaj trpela trgovina Zed. držav, Rusije, Nemčije, ali katere druge dežele, popolnoma ^upravičen. Pričakovanje, da bo konferenca upostavila pro-fcperiteto v britanskih deželah in z njimi po celem svetu, je Padlo v vodo. KRITIČNE RAZMERE MED PREMOGARJI KRALJEVO TRUPLO NA POTI V DOMOVINO KOMUNISTIČNI AGITATOR Chicago, 111. — Množica, kroječa nad tisoč glav, je bila V noči med petkom in soboto Razpršena od policije, ko se je zbrala okrog komunističnega agitatorja, ki jim je govoril na oglu 3100 Clybourn Ave. Govornik se je z begom rešil pred aretacijo. Povod za njegovo agitacijo mu je dalo to, ker ga 5e pred par dnevi vrgel iz sta-n°vanja lastnik hi&e na 3121 Clybourn Ave., ker je zaostal v' najemnino za Štiri mesece; tedaj naprej je s svojo družino prenočeval na cesti. Od ^ strani mu je bila ponudena Pomoč in brezplačno stanovale, a ga ni hotel sprejeti, sa-"j10- da bi imel s svojo družino "a cesti več povoda za hujskače govore. Straže civilistov ponovno postavljene v varstvo premogarjev. — 10,000 piketov ovira delo. —o— Taylorville, 111. — Tukajšnji šerif je ponovno mobiliziral |svojo armado civilistov, da z njo znstraži premogorove in varuje tiste rudarje, ki se žele vriniti na delo, pred štrajkujočimi Ipiketi. Kakor je bilo že poro-čano, so prispele semkaj iz drugih krajev velikanske množice stavktfjočih premogarjev — računali so njih število na okrog 10,000 — in posrečilo se je tej množici, da je v soboto popolnoma ustavila delo. Ti štrajkar-ji so nato odšli proti Orient premogorovom v Franklin o-kraju, da tudi tam "pregovore" 'rudarje, da se jim pridružijo. .Ker pa so pričakovali, da se .vsaj del teh množic vrne v ponedeljek zjutraj, je šerif zopet sklical v službo svojo armado civilistov, ki jih je razpustil v ,četrtek prejšnjega tedna, j Kakor znano, je med premogarji izbruhnila stavka vsled j tega, ker jim hočejo družbe [ znižati dnevno mezdo od $6.10 na $5. Tukajšnja lokalna unija j je glasovala v pretežni večini, da se sprejme znižana plača, in so se zato premogarji tudi vrnili na delo. Nasprotno pa je večina drugih unij pogodbo za-jvrgla. Vršilo se je za to poseb-ino glasovanje. Glavni voditelji jpremogarske upije pa so pustili, da so bile glasovnice "u-,kradene" in so nato proti volji [večine premogarjev podpisali pogodbo z operatorji za nižje plače. Tako je nastal razdor med premogarji, da so ponekod zastavkali, drugod pa pričeli delati. Med tistimi, ki so se vrnili na delo, so tudi premogarji v West Frankfortu. Delo se je-v soboto v teh jamah nadaljevalo kljub temu, da se je zbralo tamkaj valiko piketov, ki sicer niso premogarjev dejansko napadali, pač pa so jim drugače nagajali. Tako so posuli ceste j z žebljički, da so si na njih [predrli svoje pnevmatike tisti premogarji, ki so se z avtomobili pripeljali na delo. b Jugoslavije* RAZVOJ ZUNANJE TRGOVINE; DOČIM IZVOZ NA SREDNJEEVROPSKA TRŽIŠČA POJEMA, NARAŠČA V KRAJE OB SREDOZEMSKEM MORJU. — SUŠA V DRAVSKI BANOVINI. — SMRTNA KOSA. — RAZNE VESTI. Povprečni promet vnanje trgovine Za agrarne države je trgo-i vinska bilanca ena najvažnej-ših postavk in zato jo skušajo; ohraniti aktivno. Jugoslovan-j Iska trgovinska bilanca je bila! 'od leta 1925 do 1931 štirikrat; i # j aktivna, trikrat pa pasivna in | sicer v letih 1927-28-30. V letih 1927 in 1928 vsled slabe žetve, leta 1930 pa radi sploš- J ne gospodarske krize in velike- j ga padca cen. Kot agrarna dr- J Slika je bila vzeta na krovu parnika Concord v mestu Southampton v Angliji, ko so pre- žava zamenjava Jugoslavija nesli nanj truplo bivšega portugalskega kralja Manuela, da ga prepeljejo v domovino. Po pro- SV0Je Poljske pridelke V naj-glasitvi republike na Portugalskem je Manuel zbežal na Angleško, kjer je preživel do svoje večji meri s sosednimi indu-( strijskimi državami za njihove industrijske izdelke. Nad 58 odstotkov vsega izvoza in uvoza absorbira jugoslovanska trgovina z Italijo, Avstrijo, Če-hoslovaško in Nemčijo. — Zunanja trgovina na srednjeevropskih tržiščih je pa začela smrti. BANKA V K0NKURZU Največja banka v Jugoslaviji [ napovedala konkurz. j Belgrad, Jugoslavija. — Tu- jkajšnja Union banka, ki je naj-|večja v Jugoslaviji, je v preteklo soboto napovedala konkurz iin naprosila vlado, naj ji po- KRIŽEM SVETA vedno bolj pojemati, pričela je Ena ženska ubita, 41 drugih potnikov ranjenih. , v v ._ __pa naraščati v deželah ob Sre- Kenosha, Wis. — Pet milj dozemskem morju.^Zlasti se je — Havana, Kuba. — Zveza tukajšnjih zdravnikov, ki šteje okrog 500 članov, je stopila v stavko, ker zahtevajo, da jim bo dovoljeno pobirati zdravniško i,nstojbino sorazmerno s premoženjem pacijenta. — Šangaj, Kitajska. — Veliko ogorčenje je zavladalo med med kitajskim prebivalstvom stavi upravitelja. Ne ve se go-j mesta Tsingtao, ko je bil z ne- stara ženska ubita, 41 drugih tovo, ali je banka v resnici na ko japonsko tvrdko sklenjen potnikov pa je zadobilo večje tako slabih nogah, ali pa se ho-! kontrakt za gradbo pristaniške- ali manjše poškodbe. Vzrok ne-če samo okoristiti z nedavno ga pomola v vrednosti štirih sreče je bila pokvarjena trač-vladno odredbo, po kateri se milijonov. Uporabljal pa se bo niča, ki je odstopila navzven, j dovoljuje začasen moratorij ti- ?arao kitajski materija! in ki NESREČA NA ŽELEZNICI južno od tukaj je v soboto popoldne skočil s tira vlak električne železnice North Shore, pri čemer je bila neka 45 let stim bankam, ki so obremenjene s takimi kmetskimi dolgovi, ki se ne morejo skolektati. — povečal izvoz v Alžir, Maroko, Tunis in na Malto. Vendar pa uvaža Italija še vedno največ jugoslovanskega izvoza, in sicer 16 odstotkov vsega izvoznega blaga. Iz Jugoslavije so iz početka največ izvažali pšenico 'in stavbni les. V letu 1925 1 je skupna vrednost izvoza pše- Ženska, ki je bila ubita, je bi- 'nice in lesa dose^la 41 odstot-la vržena skozi okno, ko se je jkov vse^a izvoza- Tudi koruza Ka- vlak sunkoma ustavil; voz se je se Je na veliko izvazala> Pa ra" tajsko delavstvo. — Londcn, Anglija. • ker po več;ni ostale Evrope, je nato nagnil na stran in stisnil Ta banka je bila ustanovljena vladala tudi v Angliji preteklo žensko pod seboj, leta 1928, in sicer s spojitvijo soboto velika vročina že drugi! dveh bank, Bosanske banke ter Agrarske in trgovske banke. • -o- VZTRAJNI LETALKI j Valley Stream, L. I. — Dve j jletalki, Frances Marsalis in Louise McPhatridge, nosite slavo, da ste najbolj vztrajni le- dan. Dan preje je termometer' dosegel 99 stopinj in vročina je zahtevala 21 človeških življenj, i VATIKAN RAZKRIL NAČRTE SOVJETOV I PONOVNO SE BO DVIGNIL V ZRAK Vatikan. — Tukajšnje glasilo "Osservatore Romano" pri-občuje članek, v katerem objavlja, da se je zvedelo za taj-Belgij- no naročilo sovjetske vlade, s di slabe letine je izvoz v letih od 1925 do 1930 padel s 38,000 ton na komaj 3000 ton. -— Med i 79 državami, katerih podatke j o zunanji trgovini je zbral žitni] odbor Društva narodov, prihajaj Jugoslavija na 40. mesto. Njen [ delež v skupni svetovni trgovi-! ni je znašal 1. 1926 0.44 odst., leta 1931 pa 0.39 odstotkov, i i -o- Pripeka in suša Mesec julij, tako poročajo iz Desanzano, Italija, ski profesor Piccard, ki je pri- katerim je odredila, da se mo-talki. Pretekli petek zvečer je j letel semkaj s svojim balonom rajo do 31. dec. 1933 vse cer-namreč minilo šest dni, odkar,'potem, ko je dosegel višino nad kve v Rusiji zapreti. Ostati jih , ste se ženski brez prestanka110 milj, se je izrazil, da bo po- sme v celi deželi samo dvajset. I Ljubljane, ni bil posebno vroč vzdržali v zraku in ste s tem izkusil še v tretje preiskovati Kakor list nadaljuje, imajo so- 111 se •'e se|,e Proti koncu bolj posekali prejšnji rekord, ki ste najvišje zračne plasti, in sicer vjeti že izdelan načrt za zapi- Začetek avgusta je pa ga dve letalki dosegli leta 1931 prihodnje leto. Tedaj pa se bojranje cerkva in ga bodo pričeli že ,bolj 2°rak . in toPlomer v Los Angeles. OTROK SE ZADUŠIL V PLINU Cicero, 111. — Tri in pol mesece starega otroka druž. Frances, je mati pustila v avtomobi-, lu v domači garaži na 5122 W. 25th St. nekaj minut samega med tem, ko je motor deloval. Ko pride nazaj, ga najde mrtvega. Obstoji domneva, da ga je zadušil iplin ogljiv monoksid, ki se tvori pri gorenju ga-solina, vendar pa bodo oblasti še preiskale, ali se ni otrok morebiti zadušil, ker je bil preveč zavit v koce. ŽUPANOVA NEZGODA PRI BRIVCU Albany, N. Y. — Newyorški župan Walker je šel k nekemu tukajšnjemu brivcu, da se da obriti. Brivec si je seveda na vse mogoče načine prizadeval, da bi čim najboljše postregel i svojemu odličnemu gostu in dvignil v Kanadi, na severoza-1 izvajati padnem obrežju zaliva Hudson. Izbral si je ta kraj zato, ker bo tamkaj blizu magnetič-nega severnega pola in bo lahko študiral svoje kozmične žarke na kraju, kjer magnetična sila seže v stratosfero. -o- v najkrajšem času. -o- MAGNATI SE BOJE KONKURENCE stalno dviga. Sicer bi pa toplota nič ne škodila, če bi tu pa tam dež namočil zemljo, ki trpi radi suše. Koruza se že na več mestih zvija. Pa tudi ajda in SMRT ODLIČNEGA POLITIKA Chicago, 111. — Na mestno repa potrebujeta vlage, oblast je vložila, prošnjo za li-1 Braslovče. — Savinjsko doli-cenco za obrat nova taxi druž- jno je zadela huda suša. Že več ba, Public Taxi Service Co. — kakor tri tedne ni bilo pravega jI ! licenca, pa ste se ostro posta , vili Yellow in ■ga zadovoljil. Pri vsej svoji, Dunaj, Avstrija. — Tekom ! družbi in ne brez vzroka. No I vnemi ga je pa brivec kljub te-j kratkega Časa je izgubila Av-'va družba bi tvorila hudo kon-'polomil". Ni pa bil tegajstrija svojega drugega vplivne-! kurenco za nju. Obvezuje se mu Proti temu, da bi se ji izdala jdežja in ker je po večini vetrovno vreme, še hladilne noč-Checker Cab |ne rose ni, ki bi vsaj nekoliko poživila rastlinje. Turščica že močno zavija liste in hmelj tudi zaostaja radi suše. Suša se Poštenega dežja bi bilo treba, potrebujejo ga polja in vinogradi, a ga ni od nikoder. — Pridelek pšenice je bil letos srednji, drugi pridelki bodo pa radi suše že bolj slabo obrodili. Sadje je kazalo zelo dobro, pa radi pomanjkanja vlage bo po kakovosti slabše in že sedaj pada z drevja. Drava, ki je navadno vedno mrzla, se je letos precej ogrela. -o- Ogenj V noči od 31. julija na 1. avgusta je plat zvona zbudil Kamničane in jih dvignil iz mehkih postelj. Vse je gledalo proti severu, kjer je na velikem travniku med Mekinjami in Nevljami gorela Praschnikar-jeva šupa, kjer je bilo več voz sena, ves letošnji pridelek velikega travnika. Škoda je velika. Ker je poslopje oddaljeno od ceste do 60 metrov, sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. -o- Vino bodo izvažali na Finsko Po poročilih zavoda za pospeševanje trgovine v"Belgra-du, obstoji velika možnost, da bo pričela Jugoslavija izvažati svoja vina in druge alkoholne pijače na Finsko. Jugoslovanskemu konzulatu v Helsingfor-su se je namreč posrečilo zainteresirati finsko privilegirano društvo za nakup in prodajo alkoholnih pijač, da bodo kupovali jugoslovanske alkoholne izdelke. -o- Smrtna kosa V Mariboru je umrla Darinka Škerljeva, učiteljica. — V Mostah pri Žirovnici je naglo umrl Janez Reva, star 34 let. — V Šmartnem pri Litiji je po daljšem bolehanju umrla Fr. Morschner, vdova po davčnem nadupravitelju. -o-- Nesreča Iz Št. Jerneja poročajo, da se je ponesrečil posestnik T.Pu-šavec iz Maharovca. Ko se je vračal s Tolstega vrha, mu je spodrsnilo in je padel po strmini ter si zlomil nogo. -o- Smrtna nesreča 311etna kmetica Marija Pro-pak iz Prosetinca v občini Ne-deljišče, je šla kopat gramoz za popravilo hiše. Med kopanjem se je nad njo utrgala velika plast gramoza in jo popolnoma zasula. Žena je kmalu izdihnila. sam toliko kriv, marveč nekima državnika, ko je pretekli namreč, da bo prepeljavala tudi pozna na sadju, ki je zelo časopisni poročevalec, ki je ho- petek zvečer nenadoma umrl potnike po sledečih cenah: 15 iepo kazalo, suša je pa sadje tel porabiti to priložnost in sli- Johann Schober, ki je bil tri- efentov za prvo tretj'ino milje in ,tako stisnila, da se ni moglo le-ikati župana v poziciji, v ka- kratni kancler Avstrije in tudi'6 centov za vsako nadaljnjo po razviti in'je ostalo drobno jkoršni ga še listi niso priobčili. J nje bivši zunanji minister, —{tretjino milje. Yellow in in zanikrno Savinja je kakor Nameril je svoj aparat nanj. Pred par tedni se je še udeležil Checker ste pa znatno dražji, kuhana, zato pa polna kopalko pa je prižgal trenotno bli-. pogreba svojega najhujšega1 namreč 25c za prvo četrtinko cev. Radi suše je pa tudi tako iščečo fotografsko luč, se je te-, političnega nasprotnika, Msgr.l milje in 10c za vsako nadalj- plitva, da so redka mesta, kjer ga brivec tako ustrašil, da je Seipela. Smrt je nastopila po- njo polovico milje. Obe zadnji bi je ne bilo mogoče brez pla-vzdrgetal in pri tem vrezal žu- polnoma nepričakovano; zade- družbi imate točasno nekako jvanja prebresti. pana v uho. K sreči pa je bilaj la ga je kap, ko se je spravljal monopolno pravico v tem me-! Ptuj, 2. avg. — Neznosna ■ ranaie neznatna. spat. jstu za obi-atovanje s taxi. Ivročina pritiska vedno huje. Izpuščen iz zapora Ro nedolžnem je bil obsojen na 15 let ječe Albin Popovič iz Novega grada v Med jim ur ju pod obtožbo, da je izvršil roparski umor. Njegovim sorodnikom se je posrečilo dokazati njegov alibi in tako je bil izpuščen iz zapora. -o- Katoliški Slovenci oglaša jt« »voje prireditve>• v "Amerika«, skem Slovencu"! KMiiiklkXfcski SOjvewEC ToreE, 23. avgusta 1932 | AMERIKANSKI SL'OVENEC The first and the Oldest Slovene Newspaper in Americot Established 1891, S5S 'grvi in najstarejši slovenski j*, list v Ameriki. j|" Ustanovljen leta ltt& Izhaja vsak dan razun nedelj, pono-ieljkov in dnevov po prazniki!). Izdala in tiskai pDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: (849 W. 22nd St., Chicago, III Phone: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto -Za pol leta . Za četrt leta ..$5.00 _ 2.50 . 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto______$6.00 Za pol leta _ 3.00 Za četrt leta______1.75 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«, Published By: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office:. 1649 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon CANAL 5544 Subscription: For one year_______ For half a year __________________ For three months________ _$5.00 f Par let se je udejstvoval kot tak, a kmalu je vstopil kot J katehet v državno službo, na enem izmed dunajskih ženskih učiteljišč, kar pa je bila samo stopnjica za njegov nadaljnji dvig. Že naslednje leto je promoviral za doktorja bogoslovja; pet let nato se je habilitiral za docenta na teološki fakulteti dunajske univerze. Kmalu je bil imenovan za izrednega profesorja moralne teologije, kot redni profesor pa je nato deloval na solnograškem vseučilišču. Politika ga je od univerze dalje zanimala teoretično in tako se je tudi z njo bavil sprva le s Članki in večjimi študijami. Vidneje je stopil v politično areno med svetovno vojno, ko je (1916) izdal knjigo "Nation und Staat" in leto kasneje novo razpravo o izpremembi avstrijske ustave. Ti dve deli sta obrnili pozornost določujočih krogov stare monarhije na pisca in tako je dr. Seipel stopil v zad-2.50'njo cesarsko kraljevo vlado, ki jo je vodil dvorni svetnik Lam-i-50, masch. Postal je minister za socijalno politiko. Ev- (^ay^.Canada 8nd Enr°*e$fi.on! Po tem prvem kratkotrajnem ministrovanju, ki je dožive- For half a year . ...... ___3.00 lo poraz stare monarhije, je dr. Ignac Seipel ostal viden v jav- For three months--• 1-75; nem življenju. Kot predsednik krščansko-socialne stranke je bil seveda ves čas njeii poslanec v državnem zboru avstrijske republike. Poverjena mu je bila sestava treh zaporednih vlad od 1922 do 1929, ko je podal ostavko in se umaknil Vaugaino-vi vladi, v kateri pa je leta 1930 še dva meseca opravljal pqrt-felj avstrijskih zunanjih poslov. V usodi avstrijske republike je preživel dr. Ignac Seipel kot vodilni politik mnogo burnih dni. V spominu so še znane krvave demonstracije, ki so julija 1927 zahtevale na Dunaju celo vrsto smrtnih žrtev. A tudi njemu samemu pi bilo priza-nešeno. Atentat naijj v letu J924 je vsekakor imel usodne posledice za njegpyq zdravstveno stanje. Krogla mu je ostala v pljučih, izpodkppavala trdno zdravje in pospešila razvoj bolezni, ki jih je bivši dolgoletni kancler kljub najvestnejšemu prizadevanju zdravnikov moral zdaj podleči. Ne glede na politično usmerjenost pvi-znava tudi inpzcm-stvo, da je dr. Seipel kot vodilni politik avstrijske republike in kot diplomat pokazal velike sposobnosti in izredno aktivnost. Gotovo je v veliki meri njegova zasluga, da v AVstrijj ni prišlo 3e do težjih notranjih pretresov in da je bila ponovno in v veliki mert deležna mednarodne pqdpore kakor pač nobena dru-^a evropska država. V syojih odnošajih do drugih držav je bil pokpjni dr. Seipel zelo korekten in pošten- Sploh dr. Seipel je bil velik državnik, in veliko ima zaslug za svojo domovino Avstrijo. Nem- , v iška Avstrija je z pjim brezdvomno izgubila enega svojih naj- Preobrat na bolje je sicer tukaj. Toda, da bo družba' večjih mož povojne dpbe. pisana. j Res, nad vse je zanimivo prisostvovati takim proslavam, ki vedno bolj odkrivajo velika !pijonirska dela našega velikega pijonirja, pokojnega prevzv. 8'- škofa Friderika Barage. Kaj bi bili razni kraji v Michiganu in v Minnesota, kjer sedaj cve-,to in rasto lepo urejena mesta, ako bi ne bili tja prinesli z velikimi žrtvami civilizacijo in kulturo naši slovenski pijonirji misijonarji? J, G. POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu značt, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ' U.: Ali je preobrat tukaj? Preobrat, katerega je napovedal tisk zadnje mesece, se zdi, da je tukaj. Ako gotova znamenja ne varajo, se preobrat v gotovih delih Združenih držav obrača na bolje. Na vzhodu je zaznamovati zlasti v oblačilni in tekstilni industriji večjo aktivnost. Stare delavce, ki so bili lansko leto in že dalj odpuščeni od dela, kličejo nazaj in jih zopet vposljujejo. Seveda je treba razumeti, da obrat ne bo naenkrat na tisti stopnji, kakor je bil, to bo vzelo precej časa, da se bo vsaj delno izboljšalo. Toda hvala Bogu, da kažejo znamenja vsaj nekoliko na bolje. mogla s tem novim preobratom korakati paralelno, bo treba j na stransI družbe temeljitega ekonomiziranja . Delavske plače še vedno znižujejo, in kakor se napoveduje, bo v industrijah merilo plačam višina delavskih plač iz leta 1917. Ta višina je bila za navadne delavce težake od $2.50 do $3.50 na dan; za razne strojne delavce od $3.25 do $5.50 na dan in za poklicne strokovne delavce od $4.50 do $6.50 na dan in kakor-šen je pač poklic. Družine, ki so bile v dobrih časih navajene na razne udobnosti, se bodo morale pod novimi razmerami omejiti glede izdatkov in se odreči marsičemu, da jim bo mogoče izhajati. Krive temu so splošne razmere, ki nudijo manjše dohodke delodajalcem in manjši zaslužek delavcem. Pri teh razmerah je treba mnogo žrtvovati tako delodajalcem kakor delavcem. Oboji morajo sedati k skupni mizi in oboji morajo upoštevati razmere, v katerih se nahajajo, ali smo letos praznovali v Lemon-pa jih bodo razmere pogazile. j tu. V maju smo obhajali žeg- Qboji, tako delodajalci kot delavci bojdo morali upošte- nanje, v juliju pa srebrno ma-vati eden drugega težave. Oboji bodo morali pomagati, da se obrat rehabilitira in zo,pet upoštavi za kolikor sta smo videli najbolj mogoče. Kjerkoli pa bodo delavci nasprotovali NA AMERIŠKIH BREZJAH BO ZOPET LUŠTNO Lemont, III. Razne pomenljive slavnosti Beaver Island, Mich. Na Bobrovem otoku v Michi-eden drugemu šo Fathra Hugona. Tudi avgu- ganu letos proslavljajo stolet- par slavnostnih nico prihoda prvega belokožca Prav uljudno vas vabijo Slovenski frančiškani. --o- BARAGOVA PROSLAVA NA BOBROVEM OTOKU I dni. Prvo nedeljo so v lepem delodajalcem ali številu prišli k nam Prekmurci, obratno in ne bodo pri volji sodelovati za rehabilitacijo obra-,tretjo nedeljo pa Southchicaža-ta, tamkaj bo medsebojni spor pogazil obe strani in oboji bodo ' ni. Prav posebno slavnost bo-trpeli- m o imeli prjhodnjo nedeljo, t.j. Kratko, vsa družba mora biti pripravljena pri restavra- dne 28. avgusta. Novomašnik ciji industrijskega obrata na gotove žrtve. Delodajalci se bo- Father Tomaž Hoge bo to ne-do moraii hočeš ali nočeš zadovoljiti z manjšim zaslužkom, če deljo ponovil svojo novo mašo se hoče, da pride voz na pot rešitve, na pot balanciranja da- pri nas v Lemont,u. Tako so že- našnjih razmer. Edino v tem bo rešitev in izhod iz. sedanjih leli rojaki iz bližnje okolice._ težkih gospodarskih razmer. Sami tega nismo nameravali, 0 pa smo se koneeno udali želji Df9 TcTelj^lf* ^tPirilPl ljudstva. Pravijo, da se za no- JL * vUCJJJd vo mašo splača čevlje strgat na ta otok. Ta belokožec je bil pokojni prevzv. g. škof Friderik Irenej Baraga, ki je prvi stopil na kopno tega otoka in prinesel seboj civilizacijo krščanske omike in Kristusov nauk na ta otok. Zadnjo nedeljo, 14. avgusta, se je vršila na tem otoku velika proslava, katere se je udeležil celo prevzv. g. škof Pinten iz Grand Rapids, Mich., kar je to veliko slavnost zelo povzdignilo in ji dalo važen in daleko- --^ toda če bi kdo od zapada hotel jsežein pomen. Imenovani škof S smrtjo prelata dr. Ignaca Sejpla je avstrijske republika v Bridgeport, O., bi še kaj dru-'~" izgubila moža, ki je vsa leta po vojni stal v ospredju njenega zega strgal. Zato pa se je rodi- političnega in državnega gibanja. V smrt je omahnil mož, ki la misel, naj novomašnik pride zadnjih par let sicer ni več nastopal na javni pozornici, a je raje sem bliže, da ne bo treba iz ozadja še vedno odločilno vplival na potek avstrijske držav- rojakom z zapada zti njitn ho- np politike, saj je prej skoro celo desetletje vqdil usodo svoje diti. Prihodnjo nedeljo ga bp- države tako v notranjosti, kakor v zunanjem svetu. site videli, kateri ga boste hote* Izhajal je iz skromne dunajske obrtniške dj-užinp (rodil li videti. Podelil vam bo svoj Ška legija \z mesta Charlevrix se je 19. julija 1876) in je v svojem rodnem mestu, takratni novomašniški blagoslov in tudi l ie na to nedeljo priredila izlet mogočni metropoli stare monarhije, tudi dovršil vse šole spominske podobice. Pridite v | na ta otok,tako da je bila druž- vkljucno univerzo. Leta 1899 je bil posvečen v duhovnika, obilnem številu od vseh strani, i ba udpležepcev zelo pestra in Pinten je vrlo navdušen za škofa Barago. Ko se je njegova ladja bližala St. James pristanišču, so m,u' šle naproti ribiške ladje in mnogi čolni, polni ljudi, ki so ga zelo slovesno in z veliko častjo sprejeli. Ameri- FARMARSKE VESTI IN DRUGO Pueblo, Colo. Kljub temu, da sem z raznovrstnim delom zaposlena, ka-'kor je vsaka farmarica, ali pa j j v stari domovini na Slovenskem I kmetica, moram vendar nekoli-;ko poročati, kako se kaj ima-i jmo. Je že tako, da vedno rada 'prebiram dopise in mislim, da I so drugod tudi tako, ker navadno je, da vsi radi berejo dopi-1 se, da tako izvejo, kaj in kako je v tej ali oni naselbini s kakšnim dopisom. Nikar ne čakaj-; !te vedno le na može, saj je* vendar ženska roka bolj gibčna kakor moška. | Poročati bom pa začela kar o farmarskem življenju. Svet 'se tako čudno suče, da je vsako ; teto slabše, da bi človek skoro obupal, če bi se ne spomnil na Boga. Cela družina delamo in trpimo od zgodnje pomladi do pozne jeseni. S skrbnim očesom ogledujemo naša polja, ki so do pred malo časa izgledala slaba. S|U'ša je bila, ker nismo celo leto dobili tpliko dežja, da bi pošteno namočil. Zelo smo pa bili prizadeti sredi meseca junija. Ravno, ko dobimo vodo za namakanje naše zemlje, ko se začne visoko v gorah sneg topiti, kar smo z veseljem pričakovali, da si namočimo našo zemljo, ki je mokrote tako željno pričakovala. Pa je prišla nesreča. Nemogoče mi je popisati vse, kako dobivamo vodo za namakanje. Sem že včasih poročala, pa je bilo vedno kaj pomote. Zmerjeno je bilo, kod bo boljše za dobiti vodo, da se bo zemlja namakala. Tu imamo namreč Arkansas River, ki je bil speljan skozi mesto Pueblo tja do poplave leta 1921. Potem so River speljali za mestom, da na ta način preprečijo nevarnost poplave za mesto. Ta naša voda je pa speljana pod hribi Arkansas Riverja v | strugo, ki se vije in teče proti vzhodu in tako se je za nas' pripetila nesreča. Sneg se je' namreč v gorovju začel taliti in1 z vrhov gora je pridrla mpčna1 voda, ki je razrušila strugo (Flum), in voda je vdrla v do-' lino. Na mah smo bili brez vo-! de cele tri tedne, ko smo jo! najbolj potrebovali, T§mu je1 pač največ kriva zanikrnost! mož, ki §o izvoljeni, da pregledajo, če bo struga ali "Bessemer Ditch" držal toliko množino vode. — To nas je hudo prizadelo. — Mrčes vsake vrste nam je tudi napravil veliko škodo na več rastlinah. — Dne' 29. julija smo dobili na srečo lep pohleven dež, da smo bili Bogu za to prav res hvaležni. Sedaj polja prav lepo izgledajo, samo če jih ne bq zgodnja slana pokvarila. Sedaj torej imamo vode zadosti, katero dobimo od C. F. Z. J. Co. Ta kompanija je tako dobra za farmarje, da nam da vodo iz svojih jezer. Seveda nas bo to tudi nekaj stalo. Kompanija pa itak vode ne rabi veliko za svoje potrebe, ker bolj malo obratuje. Naj bralcem tudi povem, da je pri nas vedno kaj luštnega, in tako smo imeli 23. julija prav lep večer, ki ga ne bomo tzlepa pozabili. Prijetna poletna sapica je namreč privablja iz mesta Mr. in Mrs. Anton Yamnika, ki sta praznpvala 25-ietnico zakonskega življenja. Z njima so prišle tudi M hčerke Mallie, ki je zaposlena na pe-kem "oficu", Angela, ki je bolničarka v St. Mary's bolnici, in Anna, ki pomaga doma materi. — Da, lahko so stariši veseli takih otrok.— Mr. Anton Yam-nik je bil rojen v vasi Brankovo, fara Velike Lašče, Mrs. A-malija pa v Strugah pri Cerkvi, p. d. Mežinova Milka, ki se je prej pisala Krašovec. Povem vam pa vsem, kg ste jo poznali v dekliških letih, da sedaj ni več Milka, ampak čvrsta Mila, ker tehta celih 230 funtov. — Kljub tej svoji teži je pa še vedno gibčna, kakor dekle pri 25 letih. Z njima je prišlo lepo število njiju prijateljev, ki so prinesla dragocene darove, največ srebrnine, ker je pač navada, da se ob priliki srebrnega jubileja darujejo srebrni darovi. Mr. in Mrs. Yamnik, kakor tudi njune hčerke se vsem tem darovalcem naj prisrčne j še zahvaljujejo in bodite uverjeni, če bo kateri vas kaj enakega doživel, tud'i oni ne bodo na vas pozabili in vam bodo iz srca radi povrnili vašo darežlji-vost. Meni ne boste več, ker ste mi že pred šestimi leti. — Bog vas živi in ohrani zdrave in Vesele do vaše zlate poroke ali petdesetletnice, kar vam želimo vsi, ki smo se zbrali in vaju počastili. — Kakor je ob takih prilikah navada, so bile tudi na tej slavnosti muze obložene z raznovrstnimi jedili in tudi kapljice za suha grla ni manjkalo. Muzika pa ni dala pelo noč miru, da se je vse vrtelo, kakor za stavo. Mr. Joe Peček insin Joe Peček sta tako nategovala harmPniko, da je bilo veselje. Prav gotovo sta bila u-trujena, pa se zato nista nič zmenila. Prav veselo sta prepevala "Oj ti židana marela". — Ko se je pa začelo daniti, so se na "dance floor", ki ga imamo na dvorišču, pridružili mladi purančki in piščančki in se tudi oni pogostili z drobtinami ter se z nami veselili harmonike.— Družine, ki so se tega veselja udeležile, so sledeče: John Yamnik, Joe tyferhar, Anton Dejak, Louis Pele, Anton Uršič, William Centa, Geo. Thomas, Charles Pele, Andve\y Zupan-čich, Louis Marold in družina iz Colorado Springs, Joe Peček' Sr., Joe Peček Jr., George Pau-lovec, Johan Erjavec, Joe Z^-krajšek, John Centa, Anton Pritekel, John Yanko, James Mishmash. Posamezniki pa so: Louis Babich, Alojzija Banicl}, John Centa Jr., John Ursich, Mary Kogovšek, Helen Skull, Louis Skull, Miss Daniela in Mary Klintz, Mr. in Mrs. Fred Cn Paulina Gorsich. Vsem tem udeležencem kličemo Bog vas živi do zlate poroke. Nisem se pa še zahvalila moji prijateljici za dar k mojemu rojstnem,«1 dnevu, ki mi je poslala prav krasen "rocks" za ls; postelji, ki ga je sama naredila. Ako ga katera vabi, naj si ga kar naroči. Ona je Lahova Micka iz Štruklove vasi, fara Sv. Vid, sedaj pmožena Mary Smole, ki živi v Waukegan, 111. na 921 P(rescott St. Prav lepa ji hvala za krasen dar. Tudi jaz te ne bom pozabila. Če pa še nisi naročnica Amer. Slovenca, si ga takoj naroči, še ta; dan, ko tp bereš. Od nas se je poslovil Mr. John Butkovich, ki je izvoljen predsednikom največje hrv. podporne organizacije,, Narodne Hrvatske Zajednice v Pitts-burghu, Pa. Puebelska naselbina ga bo zelo pogrešala. Veliko je delal na katoliškem polju in povsod veliko pomagal. Nobenega dela se ni ustrašil. Enako tudi njegova soproga. — S svojo soprogo je vodil trgovino z obuvalom in suho robo. Dober je bil za vsakega in če kateri včasih ni imel deparja ravno pri rokah, je v njegovi trgovini vseeno dobil. Zelo ga bomo pogrešali posebno še ob pogrebih, ker je bil dober nagrobni govornik. Malo Slovencev in Hrvatov je pokopanih, da bi jim on ne govoril poslovilnega govora ob odprtem grobu in tolažil roditelje in sorodnike pokojnega Sedaj pa z Bogom in srečno. Bog naj vam da zdravje in srečp v npvi naselbini. Štorklja se je pred kratkim oglasila pri družinj mojega brata Anton Ruparja in' pustila zalo hčerko. Enako je pustila pri Mr. in Mrs. Joe Mencin tudi hčerko. K Mr. in Mrs. Joe Anzick je pa prinesla krepkega sinčka. Sinčka je tudi prinesla k Mr. in Mrs. George Radaci. —Čestitamo vsem srečnim družinam in vsem želimo ljubega; zdravja. — Pozdrav naročnikom. Theresa Cent^. -o- DOBER RAČUNAR Znani kirurg dunajske fakultete prof. Gussenbauer je nekoč z operacijo rešil življenje nekemu avstrijskemu nadvojvodi. Ko ^'e nadvojvoda o-zdravel, je poslal k njemu svojega pribočnika, da bi ni« povedal, kakšen honorar bi inU bil ljubši, komturni križec reda Franca Jožefa ali 20,000 goldinarjev. Gussenbauer je odgovorih "Ne dobiip niti kpmtiirnegii križca piti 20,000 goldinarjev, temvep 40,000 goldinarjev." ŠIRITE AMER. SLOVENCA I TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR. (15) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS it?^ \ T^sBBMBP * %1/M litini Tarzan je bil zadovoljen s svojim ogledom dvorane, v kateri se je nahajalo zlato in se je vrnil na kanteniti vrh. Werper, ^i je skrit opa-zpval Tarzana v hodniku se je skill v neki temni kot, da ga Tarzan iti videl. Tarzan je na rpbu visoke strme skale, zagnal svoj glasni krik, da bi priklical svoje zamorske spremljevalec. Trikrat je glasno zaklical in na tretji krjjc je dobj! odgovor. Basuli, vodja zamorcev ga je slišal in odgovoril. K.U- je Tarzan vedel, da bo vzelo najmanj dve uri časa, predno bodo zamorski spremljevalci prišli na kraj mesta, se je vrnil kakih šestkrat v zlato dvorano in nosil težke kose zlata na skalni rob, da ga potem odtamkaj odneso. Med potjo so ga srečavaii vsakojaki spomini, kako je pred leti, ko je prvokrat prišel v zakleto mesto Opar, kako je naletel na relike nevarnosti, da bi kmalu nagel srfirt, ljo ga je visoka duhovnica že nameravala zabosti. Videl je v duhu, kako je ležal tedaj pred leti na 4aritveni mizi, poleg njega visoka duhovpi-ca La, z bodalom v roki. Okrog so čakali veliki duhovniki z kupami, da bi naštregli njegove krvi. Zanimalo ga je če dotičnu duhovnica La še vlada mestu ali ne? Je Ji ge bila sama, ali se je inoraia poročiti z neprijaznim divijm duhovnikom, ki so vladali razpadlemu zakletemu mestu Take migli so se mu podi!} pp glavj, kq je hodil po hodnikih in dvorani. Hudobni Werper ga jg skrit opazoval ves Čas. Delal je razne sklepe. Mislil jc že, da bi Tarzana ustrelil in se sam polastil zlata, ko ga je ta nosil iz dvorane. Toda zdelo se mu ga je toliko, da ga bo gotovo kaj ostalo, zato je sklenil čakati, da ko Tarzan odide, da bo šel v dyorano zlata sam s svojo zamorsko skupino iri si ga ho naložil, kolikor ga bodo mogli nesti. Tako je koval načrte Werper. Povest pa bo nam pokazala, kaj se je zgpdilo potem? rOOOOo ooooooooooooooooooooooooooooooooo LEPOTA SLOVENIJE JE SLIKANA IN OPISANA V KNJIGI i — v To je knjiga, ki jo bo z velikim užitkom bral vsak Slocvnec, kaj šele sinovi in hčere pr.ckrasne romantične Gorenjske, Ui tvori najlepši dpi slovenske, Jtakor tudi jugoslovanske zemlje. Sinovi in hčere prelepe romantične Gorenjske, bodo v tej knjigi najili v besedi in sliki svoje mle rodne vasicc, trge in mesta, svoja, pestra gorenjska polja in livade in svoje divne lepe gorenjske gore in planike. V knjigi je opisana zgodovina in sedanjost skoro vseh gorenjski]} mest, trgov in vasi. Ima nad 250 pokrajinski!) sljk, ki prpdstavljajp gorenjska mesta, trge In vasi, pestra polja in livade in divne gorenjske gore in planine. PIŠITE PO NJO ŠE DANES! — STANE S POŠTNINO $2.00 KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. 22nd STREET. CHICAGO, ILL. '■oqooooo qoo o o oo o o o ooooooooooo cKxyoopo&o&y 23. avgusta 1982 šMiifk&MŠti slovewes Stran Tvoj nedeljski tovariš. b POREDEN PSIČEK TEDENSKI KOLEDAR 28 Nedelja — Avguštin. Hermes. 29 Ponedeljek — Obglav. Janpzovo. Sabina. 30 31 1 • 2 3 Ppnedeljek — Obglav. Janezovo. Torek — Roza Limanska. Sreda — Rajmund. Četrtek — Egidij. Verena. Petek — Štefan. Maksima. Sobota — Evfemija. Doreteja. Rpv. J. C. Smoley: PETNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH Najm je mestece ob obronku Hermonskega gorovja. Ko' bi Gpspod tam 4e bii stopil tega čudeža, bi mi morda veg-a me- j Steca niti ne poznali. Qospod je prehodil že veliko Judovske] dežele, vplikp bolnikoy je že ozdravil, čudeža pa še ni storil. - ■lil vv magal, se je na srečo nahajal [Tone Mohorič, Marija Čehovi-nekoliko oddaljen, da ga niso)nova in Andrej Kodele iz Vi-drobci granate zadeli, je takoj! pave; Josip Saksida iz Skril j, poklical na pomoč sosede, ki Janko Vidic iz Dol. Otlice, An-so hoteli Jožeta rešiti in gajdrej Jejčič iz Erzelja; Alfonz spraviti v goriško bolnico. Ko Rovtar iz Sv. Križa na Vipav-so pa prišli do njega, so na ža- 'skem; France Marc in Josip lost opazili, da je revež že mr- Marc'iz Budanj ter Ivan Česnik tev. | iz Dolge Poljane. — Albina Rust iz Sanbora, stara 27 let, ki se je lani skrivaj izselila in se letos zopet vrnila domov, je Radi bega čez mejo Goriški karabinerji so prija- PIVO IZ VINA Iz Brindisija poročajo, da se je ondotnemu kemiku dr. Rafaelu Fornaru po dolgotrajnih poskusih posrečilo napraviti svetlo piVo iz belega vina. S tem je najden baje izhod na ki mu Je Pri delu po J ko hišo in se popolnoma razbil Žrtev granate V gozdu pri Kanalu je postal kmet Jožef Peternel žrtev eksplozije stare granate, ki je ležala tam še izza vojnih časov. Peternel je namreč ob gozdnem obronku kosil travo in pri jo. Obsojeni so bili v kontuma-cijo na štirimesečno ječo, na globe po 3000 lir in na denarne kazni po 240 lir sledeči: 221et-ni Viktor Kerbec, Alfonz Besednjak, Drago Kodrič, Rafael Humar in France Mihelič iz Rihemberga; Lojze Gorjup, I Drobec železa je celo njega NA PRODAJ Tržaški škof Dr. Alojzij Fogar vernikov slovanske in italijan-j težko ranil v roko, čeprav je farma šest akrov, nova hiša iz v zarji 251etnega mašniškega |eke narodnosti. — Škofa odli/etal za celih 100 korakov daleč 'opeke, garaža, kurnik. Leži v jubileja | kujejo tudi izredne umske' od nesreče. Silni sunek je vrgel Du Page okrajui Cena V četrtek, 28. julija, je trža- zmožnosti in je že kot teolog Marijo Konecnyjevo in Viktor-' %i škof dr. Alojzij Fogar praz- plodonosno deloval v goriškem ja Colledani ob steno hiše, da ipval 251etnico mašništva. — semenišču. Kot odličen pozna- sta si oba razbila lobanji in iz-^redno je ob tej priliki po- j valeč katoliškega nauka si je dihn'ila na mestu. Šofer Vicini vdarjati, da se škof Dr. A. Fo- postavil za posebno nalogo po- in mlada plesalka Eva Milčije-Sur ocjlikijje pp svojem nena- gjobitev verskega življenja zla- va, po rodu iz Prage, pa sta bi- v9-dno dobrem značaju, s kajie-l'im je pridobil številno prija-^l.jev med ljudstvpm v tržaški skofiji in tp ne glede na razliko ^rodnosti. Škof Fogar je enako pravičen dp yernikov slo-van»ke in italijanske jiarodno-Pr'i njemu ni razlike m«4 Gliim in drugim, vsi so mu enako dragi, do vseh je enako lju-?ezniv ip vse enako podpira. — )a- tntli ppdpira jih, ker je 2nano, da jo vse svoje znatno m-emoženje, ki ga je podedoval svojem očetif, razdelil med l°Veže. Po vsej pravici ga torej list primerja s sv. Kurolom . Qromejem, k'i je tudi vse svo-Premoženje dal revežem. — ^jer sti v tržaški škofiji, kar mir je la težko ranjena. Do nesreče v desetletju njegove višjepa- je prišlo radi brzine in pa radi more, pomaga, ker se dr- besed sv. evangelija, ki pra ^ ' "Kar daste siromaku, je, tu m dali nebeškemu Očete '— tore'' ^u4llo. da po-uživa ]>osebno priznanje ^naklonjenost sv. očeta, kakor ^ veliko spoštovanje svojih O O O O O O OO OOO O Č OO O00-00O OO O O OOO OOOOOOO OOOOO OOOOOO O OOOO? So^th Side Wood Supply trgovina z VSAKOVRSTNIM LESOM V KLAFTRAH IN DR. Znižane cene na drva. — Obiščite nas takoj. 10th Street & Kentucky Avenue. § Telefon 1873. Sheboygan, Wisconsin $ 3 <>oo<>oo<>oooo(><>oocK>oooooop<>o DRUŠTVO SV. JERONIMA ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta, v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru Za nadaljna pojasnila se obrnite na spodaj podpisani društveni odbor: MIKE TOMŠIČ, predsednik, STANLEY SOBERL, tajnik, ANTON TOMŠIČ, blagajnik. $5500.. Pišite na: w. A. Stettner, 38 Grove Ave., Elgin, 111. Društvo sv. Jožefa štev. S3, K.S.K.J., Waukegan, 111. Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. — Seja se vrše vsako drugo nedeljo ob 9ti uri zjutraj. Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno šteje 390 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobi od sledečega odbora: Math Slana, Jr., predsednik Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blagajnik. Društva ki oglasijo svoje prireditve, veselice, igre, itd. v SLOVENCU imajo vsikdar dobro udeležbo in dober uspeh. »»» irJiiuiiM onim IHNImIH iiumm imnitjii "AMER. SLOVENCA" ne pita samo vaše članstvo, pač pa mnogi naši rojaki po vaši okolici. >iiiiie;iii .......... mmuii ifflra )iluinHi i i Oglaševalne cene v "Am. Slovencu" so zmerne. Zopet orožje V Spod. Lažah pri Poljčanah je 151etni sin posestnika Korošca prinesel od nekod staro pištolo, katero je kupil od pastirja Sitarja. Sedel je na hišni prag in pričel pištolo basati. Otroci so ga pri tem poslu opazovali in tedaj se je pištola zoavli in tedaj se je pištola sprožila in mali Ivanček je obležal nezavesten, ker mu je strel priletel v obraz. ——o-- Širite amer. Slovenca < DENAR v Jugoslavijo in druge države pošiljam zanesljivo in točno po dnevnem kurzu. Včeraj smo računali: Za 100 din ..................$ 2.25 Za 250 din ..................$ 5.05 Z a 500 din ..................$ 9.50 Za IGOO din ................„518.50 Za 2500 din .................$46.15 Za 5000 din ..................$91.50 Za 100 lir ........................$ 5.90 Za 500 lir ........................$27.00 Za 10.00 lir ......................$53.25 Pri večjih svotah primeren popust. Money Order in pisma naslavljajte na: JOHN JERICH 1849 West 22nd Street, Chicago, III. NAROČNIKOM V INDIANAPOLIS IN OKOLICI naznanjamo, da je sprpjej zastopništvo za list "Amer. Slovenec" Mr. Frank Radež, 739 No. Holmes Ave., kateri je pooblaščen pobirati naročnino za list "A. S.", prodajati knjige, slovaške plošče iz naše knjigarne ter vse drugo, kar je v zvezi z našim podjetjem. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gx'edo na roko in pomagajo širiti kat. list "Amer. Slovenec" ! Uprava "Amer. Slovenca". DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, K. S. K. J. CLEVELAND, O. Leto 1932. Škull, 1099 E. Presednik, Anton 71st St. Podpredsednik, Anton Strniša. Tajnik, Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St. Zapisnikar, Frank Sodnikar Sr. Blagajnik, Ignac Stepic. Nadzorniki: Joseph Ogrin, Joseph Germ, Anton Korošec. Zastavonoša, John Modic. Bandero, Frank Drčar. Vratar, Jacob Korenčan. Duhovni vodja, B. J. Ponikvar. j Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. J M. J. Oman, Dr. L. J. Perme in Dr. A. J. Perko. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. V društvo se sprejmejo člani(ice) od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500, $1000, $1500 in $2000 posmrtnine. V društvo se sprejemajo ti4di .otroci od 1 dneva do 16. leta. Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se na?naijj pri tajniku samo, da dobi zdravniški j list in karto in naj se ravna po pravilih. NOVI NASLOV je potrebno, da v času selitve sporočite Upravi lista takoj. Najbolje, da v času selitve naznanite na dopisnici ali v pjsmu vaš novi naslov PAR DNI V NAPREJ, recimo teden, ali vsaj TRI DNI V NAPREJ. Navedite v pismu, fc. teri dan se bote preselili na novi naslov in Uprava bo skrbela, da z dotičnim dnem, ko bote prišli na novi naslov bote tudi že list prejemali na novi naslov. Obenem je sedaj NOVA DOLOČBA v veljavi, da namreč pošta računa izdajateljem časopisov po 2c za poštnino za vsako obvestilo, kar je bilo poprej prosto. Ako pa naročniki sami točno poročajo svoje nove naslove, to odpade. Zatp prav uljudno prosimo vse naše drage naročnike, da v času selitve nam takoj in če le moč par dni v naprej sporoče svoj novi naslov. S tem bodo pomagali, da bodo točno list prejemali za novi naslov in pomagali bodo listu, da ne bo imel stroškov za poštna obvestila. Pri sporočanju novega naslova se poslužite spodnjega kupona, katerega izpolnite, izrežite in pošljite na Upravo lista. UPRAVA "AM. SLOVENEC", 1849 West 22nd St., Chicago, 111. j * i Cenjeni: — Sporočam Vam, da se bom preselil(a), na novi naslov c'ne ............................................................................................ in prosim, da mi I začnete s tem dnem pošiljati list-na nov; naslov. | Ime .....................................................................................................................................................^ Novi naslov .......................................................................................................j Mesto .......................................................................................................................| Moj dosedanji stari naslov je bil: ....................................1..............................................................| Naslov ..................................................................................................................................................................................................................................I Mesto .....................................................................................................................................| nami t AMERIKANSKI SLOVENEC JSJ Torek, 23. avgusta 1932 Kmečki punt AVGUST ŠENOA: ✓ Poslovenil Joža Glonar t "Pa naj," je jezno odvrnil Matej, in žolto lice mu je zardelo, "slabše se mi ne bo godilo kakor tu in če bi zares ne vedel, da sem krščen in da smem poslušati orgije in cerkvene molitve, bi skoro mislil, da sem govedo, ali celo kaj slabšega, ker govedu daje gospodar vsaj krmo, mi pa — pri tem je Gušetič zopet krepko potegnil iz vrča — naj glodamo goli kamen ob cesti. Ali nas mar Dora tepe, suva, gazi in vesi? Ne, naša sužnost. Da, Kranjci, ti so ljudje, ki so svojo Doro že parkrat pokadili. Bil sem tam, pa so mi pravili, kako je bilo. Ko jim je nemška gospoda začela zabijati žreblje za nohte, so segli po svoji "stari pravdi" — debelem kiju in Udarili po gosposkih hrbtih, in če jih je sreča prinesla pred kako zidano kolibo, so gospodi podkurili, da se je celo po zimi potila. To so ljudje!" , "Mato, Mato!" je pripomnil Andrej, "vino ti je naredilo čudne mehurje po možganih. Primi rajši svoj jezik, ki preveč razposajeno bezlja. Jaz te res ne bom izdal in tudi ne kdo drugi izmed nas, ali da čuje kak gosposki sin, kaj be-sedičiš o stari pravdi, pa boš lahko poskusil, za kaj je konoplja dobra ali slaba." "Kaj za to?" je odsekal Gušetič, "boljše je, da človeško umreš, kakor pa da po živinsko živiš. Saj sem ti že rekel, da mi ni nič za to, če me tudi vrag vzame. Zdaj pa zbogom, možje!" Po teh besedah je Matej skočil pokonci, potisnil klobuk na glavo in se nekoliko gugajoče napotil v vas. Društvu je bilo tesno okoli srca. Vino jim nič več ni hotelo prav skoz grlo. "Pa pojdimo še mi," je menil župan, "daj Bog, da bi bilo vse dobro! Z Bogom, boter Ilija!" S temi besedami je podal gospodarju roko in krenil z Andrejem v vas, malo za njim pa je tudi Jana zapeljala ob palici svojega očeta pojoč domu. Otroci so šli v kočp, mačka se je spravila v kuhinjo, pes pa je legel pod stopnjice. Vse se je pomirilo in ko je večerna zarja zatrepetala po belem cvetju drevja, je Ilija zaklenil vrata koče. IV. Lepa majska noč je, tiha kakor sanje. V travi ne čuješ nobenega črička, na licu ne čutiš vetriča, zvezde migotajo na nebu; na obzorju se vidijo črne kope, mračno gorovje, izza dreves pogorskih gozdov kuka plaho in počasi žol-ti mesec, kakor da se tudi on boji s svojo lučjo motiti skrivnostni nočni mir, ki lega kakor ogromna črna pajčina na goro in dolino, na grad in kočo, in da se ne zablesti tu ali tam po grmičju kaka svetla kresnica, bi človek rekel, da je ves svet umrl. Po cesti od Zagreba proti Susjedu se pelje kmečki voz. Konje vodi kmet.' Na vozu sedi močan, črno oblečen človek s širokim klobukom. Popotnik, se zdi, dremlje, kmet pa zdaj zapoje, zdaj tlesne z jezikom in priganja konje, nato pa umolkne in prisluškuje, kako Sava šumi v nočni temi. Prišla sta pod klanec-pod Susjedom in sedaj sta na njegovem vrhu. Kmet stopi z voza, da bi zavrl kolo, popotnik na vozu pa se zgane in vpraša: "Kaj je, Ilija? Kje sva?" "Tukaj na klancu pod Susjedom, gospod župnik, kjer je zelo strmo. Treba bo paziti, da haju konji ne zapeljejo v Savo. Mladi so in plahi, pa se bojijo vsakega grma." "Dobro, Ilija! Zavri in pazi!" Ilija Gregorič je storil, kakor mu je velel brdovški župnik, sedel na voz, pritegnil vajeti in tako sta počasi s škripaj očim vozom lezla s klanca. Župnika je dremež minil in ko je voz pod klancem zopet pohitel, se je začel s kmetom razgovarjati. "Hvala ti, Ilija, da si mi dal priložnost," je rekel župnik kmetu; "imel sem neke svoje o-pravke pri kanonikih, pred vsem pa sem moral kupiti v mestu razna zdravila. Porabil sem že vsa in po vaseh je vse polno bolezni. Samo zadnjo nedeljo sem po večernicah obiskal deset bolnikov. . Bog ti povrni!" "Zakaj bi vam ne dal, gospod župnik," je kmet veselo odgovoril, "od gosposke ni bi^o nobenega naročila, svoje poljsko delo sem kolikor toliko opravil, zakaj bi vam potem ne storil te prijaznosti, saj ste prijatelj kmetov, ki nas tolaži in naše rane zavija." "Kako j pri tebi doma, z ženo in otroki?" je vprašal brdovski župnik Ivan Babic. "Kar nas je krščenega pod streho, je vse, hvala Bogu, zdravo, in tudi zaradi živine se nimam pritoževati. Sil je lepo kaže in tudi trsi so polni. Ce ne bo suše ali toče, bo blagoslova dovolj ; mraza se ne bojimo več. Okoli Stubice pa so, bogami, imeli nesrečo! Oni dan je bil bil moj boter, Matija Gubec, ki je šel po gosposkih opravkih v Mokrice, pri meni. Pravil je, da jim je mraz vse nemilo osmodil. Vsi vinogradi so črni. Boga mi, gospa Heningovica je s selitvijo slabo zadeta. Ali veste — pa brez zamere, gospod župnik! — zakaj je stara zapustila Susjed?" "Ne vem, dragi Ilija, jaz se malo brigam za gosposke muhe. Tako ima človek več miru!" "Res je," je pritrdil kmet in pognal konje. Med tem sta prišla skozi selo pod Susjedom. Psi so izza ograj silno zalajali, po kočah pa ni bilo nikjer luči. Kmet je opomnil: "Glejte, nobena luč ne gori po celem selu! Pravi jazbeci so še celo v poletju! Po mojem računu še ne bo več ko deset. Vsaj zvezde tako kažejo." "Ne bo, ne," je odvrnil župnik. Ilija je konje zopet pognal in ko sta se oddaljila od Zaprešiča, je znova začel: "No povejte mi, milostni gospod,? kaj ta sprememba pomeni. Vi ste siromakom dobri, vi ste učen človek, vi to morate vedeti." "Ce bi vedel, dragi moj Ilija, bi ti povedal," je župnik odgovoril. "Toda gosposki mi niče-sa ne povejo, nekako me — to povem samo tebi — po strani gledajo, ker sem s kmeti dober." "Vem," je kmet potrdil, "to vam bo Bog povrnil — in onim tudi," je tiho zamrmral. "Da, zaupajmo na Boga, sin moj," je rekel stari župnik mirno; "držimo se prave mere, kadar je dobro, in ne izgubljamo pameti in srca, kadar je slabo. Srednja pot je najboljša pot. Tudi po njej so kotanje, trnje in kamenje — toda katero smrtno življenje je brez nesreče? Mirna duša pa ve, da je vsake nezgode na tem svetu enkrat konec in da vsak dan ne treska. Božji sin je nosil svoj križ, nosimo ga tudi mi." "Ej, milostni gospod," je kmet odkimal z glavo, "nanosih smo se ga vsak za dva." "Vem," je župnik prikimal, "toda Bog bo že dal, da bo prav. Kdor potrpi, je že rešen." "O, to potrpljenje se vse predolgo vleče; gospodar nas daje drugemu gospodarju v roke, kakor da smo koruzni storži, in vsakemu ostane nekaj zrnja v prstih, tako da smo nazadnje popolno goli rožiči. Heningovci nam ravno ne pijejo krvi, ali verujte mi, da so ljudje po vaseh zlovoljni." (Dalje na 4. str.) TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premaio. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ess ■ ■ ■ Znanstvene in poučne knjige ki jih ima v zalogi knjigarna Amerikanski Slovenec: AJDOVSKI GRADEC, Dr. J. Tominšek .................... 20c AMERIKA in AMERIKANCI, Rev. J. M. Trunk....$4.00 BRESKEV in MARELICA. Pouk kako vzgajamo in oskrbujemo ........................................................................ 40c DOMAČI VRT. Praktičen navod, kako ga uredimo. M. Humek .......................................................................$150 DOMAČI ZDRAVNIK, po naukih in izkušnjah župnika Kneippa ....................................................................$1.50 DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. Fr. Duler..................$1.25 DRŽAVLJANSKI KATEKIZEM, o pravicah in dolžnosti ameriških državljanov ........................................ 25c DUŠEVNA RAST OTROKA in MLADOSTNIKA, Dr. K. Ozwald .......................................-....................... 75c FILOZOFIJA, Fr. Veber ....................................................$1-50 GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, Dr. V. Šarabon..$1.25 GOSPODINJSTVO. S. M. Purgaj. Navodila za praktično gospodinjstvo ........................................................$1.25 GRADJANSKI KATEKIZEM, za Hrvate o pravima i dužnostima američkih gradjana ................................ 25c IDEJNI PREDHODNIKI, današnjega socializma in komunizma ....................................................................... ?5c IZPOVEDI SOCIALISTA. Od socializma do duhov- ništva .................................................................................. 60c KAKO SI OHRANIMO LJUBO ZDRAVJE, Dr. H. Vedenik .............................................................................. 25c KITAJCI IN JAPONCI. Jos. Stare. Življenje in šege narodov Daljnega vzhoda ............................................ 41c KLETARSTVO. B. Kalicky ..............................................$2.00 KNJIGOVODSTVO. 2 del. Iv. Podlesnik....................$1.00 KNJIGA O ŽIVLJENJU. Aleš. Useničnik.................... 85c KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA. Dr. Iv. Grafenauer ........................................$1-00 KREK. Izbrani spisi 1. zvez. Iv. Dolenc........................$1.00 LJUBAVNA in SNUBILNA PISMA ............................ 31c MILOSRDNOST DO ŽIVALI ........................................ 25c MLEKARSTVO, s črticami o živinoreji..........................$1.00 NARODNO GOSPODARSKI ESEJI. Dr. A. Gosar 31c NASVETI ZA HIŠO IN DOM. I. Majdič.................... 75c NAŠE GOBE. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob ..................................................................$1.50 NAUK O ČEBELARSTVU. Fr. Rojina........................ 50c OB 50 LETNICI dr. Jan. Ev- Kreka............................. 25c O ČLOVEŠKEM RAZUMU. J. Locke. Znanstvena razprava ............................................-.-................................$1.25 OD SRCA DO SRCA. Slovenskim Amerikancem v premislek ............................................................................ 25c OSMERO BLAGROV ali nauk o srečnem življenju..$1.00 OSNOVNA NAVODILA ZA ZDRAVLJENJE MALARIJE. Dr. I. Matko ................................................ 15c OSNOVNI POJMI MODERNEGA BANČNIŠTVA IN BORZNIŠTVA. A. Jamnik.................................. 75c OSNUTEK SLOV. NAROD. GOSPODARSTVA. M. Brezigar .................................................................— OSNOVNI POJMI MEHANSKE TEHNOLOGIJE KOVIN v zvezi tvarinoznanstvom $1.00 PEROTNINAR. 1. in 2. letnik. Vsak po........................ 90c POD DOMAČIM KROVOM. Poučna knjiga o vzgoji 60c PODKOVSTVO. Pouk kovačem in konjerejcem........ 75c PODOBE IZ MISIJONSKIH DEŽEL ........................ 40c POGLED V NOVI SVET .................................................15c POLITIČNE STRANKE. Pouk o politiki ...................-$1.50 POLJEDELSTVO. Gospodarjem v pouk .................... 60c POŠTNO IZRAZOSLOVJE. Nemško-slovensko. Jos. Petrič ............................................................................... 2Sc PRAKTIČEN SADJAR. Nauki za sadjerejce................$2.00 PRAVILA ZA OLIKO. Okrajšano po knjigi o le- pem vedenju 75c PRAVOSLOVJE. Dr. F. Grivec ................................... 45c PRVA POMOČ. Dr. Mavr. Rus........................................$1-00 RABOJEMNO PRAVO. Dr. F. Mohorič. Navodnik in zakon 45c RAČUNAR V DINARSTVU IN KRONSKI VELJAVI ...........................-.................................................... 75c RASTLINSKI IMENIK slovenskih dežel. Slov,- latinsko-nemški. Al. Benkovič .................................... 25c RAZLIČNO BLAGO. A. M. Slomšek............................$1.25 REJA DOMAČIH ZAJCEV. Dr. S. Voszka................ 45c SADJE V GOSPODINJSTVU. Nauk o ravnanju s sadjem, o domači uporabi in konserviranju.'........... 75c SADNI MOŠT ALI SADJEVEC. Kako ga izdelujemo in kako z njim ravnamo........................................ 50c SAMOZNAKI SLOVENSKE STENOGRAFIJE. A. Robida .......................................................................... 15c SLOVARČEK k Ovidijevim pesmim. A. Dokler------- 75c SLOVENCI, desetletju 1918—1828. Dr. J. Mal............$5.00 SLOVENCI. Fr. Erjavec. Zemljepisni zgodovinski politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled..$1.25 SLOVENSKA KUHARICA. S. M. Fey. Kalinšek....$5.00 SLOVENSKA STENOGRAFIJA. F. Novak. 1. in 2. del. Vsak po ..................................................................... 60c SLOVENSKA STENOGRAFIČNA ČITANKA. A. Robida ................................................................................ 95c SLOVENSKI ŽUPANI V PRETEKLOSTI.............. 25c STO IZLETOV, po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem. R. Badjura. Informativna knjiga za izletnike ..............................................................................$145 SLOVENSKA ŽENA, v dobi narodnega preporoda.... 50c SVETA RUSIJA. Dr. F. Stele in Fr. Treseglav............ 45c TRAVNIŠTVO. J. T urk. Slovenskim živinorejcem v pouk .......................................-........................................... 45c UČITELJ V BOJU PROTI ALKOHOLIZMU. Iv. Štrukelj in R. Horvat, 1. in 2. zvezek. Vsak po........ 45c UVOD V FILOZOFIJO. Al. Ušeničnik, 1. in 2. zvezek. Vsak po ............................................................................$1.25 UVOD V KRŠČANSKO SOCIOLOGIJO. Dr. Al. Ušeničnik ............................................................................ 40c VARČNA KUHARICA. Marija Remec. Navodila za pripravo okusnih jedil s skromnimi sredstvi............$1.50 VINARSTVO. Andrej Zmavč ..............!.............................$2.00 VLADAR. Nice. Machiaceli. Lastnosti, ki naj bi jih gojila vladajoča oseba ............j..................................... 40c VZOR-ČLOVEK ALI OSEBNOST KOT IDEAL. Dr. J. Jeraj ........................................................................ 50c VZGOJNA METODA. BI. Janeza Bosca...................... 50c VZORNA GOSPODINJA. Giz. Majeva........................ 85c ZA KRŠČANSKI SOCIJALIZEM. Pomisleki in odgovori, Dr. Gosar .....................................................50c ZAZNAMEK OKRAJŠAV KORESPONDENČNE- GA PISMA. Fr. Novak ................................................ 50c ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, kot jih rabi slov. narod ................................................................................... 85c ZDRAVILNA ZELIŠČA .................................................... 35c ZGODOVINA BREZOVIŠKE ŽUPNIJE. Jos. Novak ..................................................._....:............................ 95c ZGODOVINA FARE DOMŽALE. Franc Bernik ....$1.00 ZGODOVINA NOVEJŠEGA SLOV. SLOVSTVA. Iv. Grafenauer ...............................................................$1.25 ZGODOVINA SLOV. NARODA. Dr. Jos. Gruden. 1.—6. zvezek. Vsak zvezek po .................................... 60c ZDRAVLJE IN BOLEZEN, v domači hiši. Dr. J. Potrata .............................................................................. 75c ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH. HRVATIH in SRBIH. Dr. J. Mal...................$1.50 ZGODOVINA ŽUPNIJE ŠENT RUPERT na Dolenjskem ..............................................................................$1.25 ZEL IN PLEVEL. Slovar naravnega zdravilstva. " ^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO-J (<>000000©<>0©00000000000000<>0000<><>0000<>00<>00<>00-^ KAKO SODIJO V EVROPI O AMER. PREDSEDNIKIH V Ameriki splošno prevladuje mnenje, da je predsednik Hoover "milijarder". To je zelo pretirano. Hoover sicer ne trpi pomanjkanja, ampak vse njegovo premoženje ne znaša niti milijon dolarjev. Vendar je res, da je imela Amerika le malo predsednikov, ki so bili v denarnem pogledu tako dobro preskrbljeni kakor Hoover. Washington je n. pr. svoje čase veljal za zelo imovitega moža. Tudi predsednik Jefferson je bil, ko je stopil v državno službo, imovit človek. Umrl pa je reven kakor berač, kajti položaj, k'i ga je zavzemal v državi, je zahteval od njega celega moža in tako se je zgodilo, da je zanemaril svoje nasade, ki so popolnoma propadli, da je obubožal. In noben njegov naslednik se ni mogel (pohvaliti s premoženjem, mnogi so odšli zelo skromno s predsedniškega mesta. Se danes je tako, da žive bivši predstavniki Zedinjenih držav zelo skromno v vsakem pogledu, kati njih funkcija zahteva živcev in gmotnih žrtev in ne prinaša nobenega dobička. -o- DOLGA IGRA Letos se je zaključila šahov-. ska igra, ki se pač sme imeno-| vati rekordno v pogledu časa. j Trajala je namreč celih deset let. Vsega skupaj sta napravila nasprotnika štirideset potez. — Igrala sta pa dva člana šahovskega kluba v angleškem mestu Linthwaite, z imenom Kaye in Garside. Oba sta strastna šahista. Mogoče bi bila njuna partija trajala celo večnost ali pa ne bi bila nikoli končana, da se ni Kaye izselil iz Anglije v Avstralijo. Zato je poslej igral pismeno. Prvo ' potezo "čez morje" sta napravila v novembru 1921. Poslej sta napravila vsako leto povprečno štiri poteze. O božičnih praznikih lanskega leta je ....................................................................................................... sporočil Garside nasprotniku svojo zadnjo potezo, s katero ga je bil matiral. Kaye je sedaj odgovoril, da priznava poraz, in s tem je igra zaključena. -o-- KISLA VINA Prof. Schmidt, ravnatelj hi-gijenskega zavoda na univerzi v Halle, je dolgo proučeval vprašanje koristnosti vin in je je prešel do zaključka, da so kisla vina koristnejša od sladke kapljice. V njih je manj alkohola kakor v sladkih, ker se v zorečih grozdnih jagodah ni stvorilo toliko sladkorja, ki zviša odstotek alkohola in tudi strupenost vina. -o- ZA PREPREČENJE TRČENJ NA MORJU Neki angleški 'inženjer je dal patentirati iznajdbo, ki naj v bodoče prepreči trčenje ladij na morju'. Izum je čisto preprost. Ladje se bodo prepleska-le s posegno barvno zmesjo, ki se bo ponoči svetila sama od sebe in bo na ta način opozarjala na nevarnost. V barvni zmesi je velik odstotek fosforja. -o- IZGLEDI GLEDE TRDEGA PREMOGA Scranton, Pa. — Kakor se je izrazil urednik lista Coal Age, ki je bil nedavno na obisku tukaj, so izgledi za trdi premog zelo ugodni. Dočim je bil antracit v mnogih krajih izpodri-njen pri kurjavi od olja, se ta način kurjave ni izkazal popolnoma zadovoljivim. V prvi vrsti je predrag in tako je pričakovati da bo zopet antracit stopil na njegovo mesto. Isto je tudi z naravnim plinom. " I DR. ALLAN J. HRUBY Specialist za pljučne in srčne bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen sredi ob sredah 9 do 11 dop.; ob »obot»b 1 do * poo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii!......imunimi......iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiug Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna* organizacija v Združenih Državah Ameriških je: Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894., inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, 111. POSLUJE ŽE 38 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago St., Joliet, 111. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA DO $3,000,000.00. SOLVENTNOST K.S.K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima nad 24,000 članov in članic v odraslem oddelku in nad 12,000 članov in članic v mladinskem oddelku......... Skupno število krajevnih društev čez 200. SkupnUi podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 38-letnega obstanka nad $4,000,000.00. Geslo K. S. K. Jednote je: "Vse za vero, dom in narod!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in bogati podporni organizaciji, zavaruj se pri KRANJSKO-SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se; lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; $1500.00 in $2000.00 po-smrtnine. V Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c v razred "A" in 30c v razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača $1000.00 posmrtnine. CENTRALNA BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno niz.ek. DVAJSET-LETNO ZAVAROVANJE: K.S.K.J. je prva slovenska podporna organizacija v Ameriki, kjer se člani(ice) lahko zavarujejo samo za 20 let, proti primeroma nizkemu mesečnemu asesmentu. Po preteku 20 let ne plačujejo nič več posmrtninskega asesmenta. V slučaju smrti se takoj izplača njih posmrtnina. 70-LETNA STAROSTNA ZAVAROVALNINA: Vsak član(ica) K.S.K.J. ki doseže 70 let svoje starosti je u-pravičen(a) do 70 let starostne podpore oz. je prost asesmenta. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in clanica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovan(a) pri K .S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne organizacije, potrudi, se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej slovenski katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. let. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 NO. CHICAGO ST., JOLIET, ILL.