ï^to 1895.
7
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos II. — Izdan in razposlan dné 2. januvarja 1895.
Vsebina: Št. 2. Zakon o železnicah nižega reda.
2.
^akon z dné 31. decembra 1894.1.
o železnicah nižega reda.
S pritrdllom obéh zbornic državnega zbora
ukaz
uJem takö:
A. Lokalno železnice.
Člen I.
z v. ^°Pu^ajoč lokalne železnice s pravilno ali • ozko raztečino (drugotne [sekundarne], bližinske finalne] i. e. železnice), treba je, ne kratèé držav-,®u y°jnemu ministerstvu zakonito pristoječega 1',anJa' ne samö gledé na pripravljalna dela, na nJ° 'n opremo dodeljevati vsa mogoča olajšila, j Pak tudi gledé na obrat od varnostnih naredeb Prometnih predpisov, ukazanih v železniškem z	redu z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž.
Čirii1852.) in v dotičnih dodatnih dolo-Po' 'hOpuščati toliko, kolikor se bo to z ozirom na dol rt*16 Prometne in obratne razmere, zlasti na tr ,eno zmanjšano vozno brzino po prevdarku Se jnskega ministerstva zdelo pripustno in kolikor ijai vtm samovPravnim združbam ne krati po vejem m zak°n’h pristoječa pravica, da smejo v svo-P°dročju izdajati predpise iz varnostnih ozirov.
tr„ nakovrstna olajšila se morejo po prevdark že ,ltls ,8a ministerstva dodeljevati tudi za or boječe železniške kose, na katerih se uvec
drugotni (sekundarni) obrat z zmanjšano vozno brzino.
Člen II.
Podjetbe lokalnih železnic se odvezujejo dolžnosti, o prevažanju pošte podanih v §. 68. železniškega obratnega reda in v §. 10., lit. f) zakona o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854.1. (Drž. zak. št. 238.), in pa dolžnosti, vtemeljenih v §. 89. železniškega obratnega reda gledé na povračilo večih stroškov, ki bi se nabrali ob policijskem in dohodarstvenouradnem nadzoru, in pa gledé na brezplačno nabavljanje in vzdržavanje uradnih mestnosti.
Člen III.
Vlada se pooblašča, pri ustanavljanju tarif za lokalne železnice dovoljevati izjeme od določil zakona z dné 15. julija 1877. 1. (Drž. zak. št. 64.), govorečega o največinskih tarifah za prevažanje oseb po železnicah, in pa od drugačnih zakonitih predpisov o stvaréh, ki se tičejo tarif in prevažanja.
Člen IV.
Prostost od pristojbin in kolkov uživajo pogodbe, vknjižbe, vloge in drugačne listine, s katerimi se v zagotovilo gradnje kake železnice za trdno obljubuje odstop zemljišč, dovolilo stvarnih pravic,
dostavba stavbnega in obratnega gradiva, oprava plačil v gotovini bodisi s prevzetkom delnic ali brez njega, ali pa kakoršnokoli drugačno prispéva nje, ali s katerimi se ustanavljajo pogoji za rabo javnih cest, ali pa prevzemajo dolžnosti poroštva, ali s katerimi se napösled vkrepajo domembe zastran dobave glavnice, zastran gradnje in obrata lokalne železnice, toda izvzemši razprave sodnega postopanja v spornih stvaréh.
Isto ugodnost uživajo vloge, črteži in drugačni spisi, ki jih zadajajo prosilci dopustila potèm, ko se jim je dalo dovolilo, da pričnč tehniška pripravljalna dela, in s katerimi se pripravlja izvršitev kake lokalne železnice v tehniškem ali finančnem oziru.
Člen V.
Dodeljujoč dopustilo za kako lokalno železnico, mora vlada dovoliti te-le ugodnosti:
a)	Oprostilo od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetba lokalne železnice sklene, za vse vloge, ki jih vpodâ, in za listine, ki jih naredi; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, napösled za druge uradne posle in uradne izdatke v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obre-stovanje in pa obrat, dalje v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta, v odkup zemljišč do konca tretjega obratnega leta.
Spredaj navedeno oprostilo se nadalje uporablja o prejemnih potrdilih stavbnih podjetnikov in dostavnikov, kolikor se taista nanašajo na plačila za izvršitev spredaj ozna-menjenih naprav.
je o tem povodu opravljati in katere po vel.)»' jočih zakonih pristojé občinam ali drug'111 samovpravnim združbam;
c)	oprostilo od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo dop"" stilnice;
d)	oprostilo od dobitkarine in dohodarine, 0(* plačevanja kolkovnin za kupone, in pa vsakega novega davka, kateri bi se vtegnj' uvesti z bodočimi zakoni, na dobo petindvajsetih let, računčč od dnč, katerega se dopustilo dâ.
Ugodnosti pod lit. a) do lit. d) se uporabljajo tudi o dovlačnicah, nakladalnih kole-jah in drugačnih postranskih koncesijonar naredi in katere podjetbe lokalne železnice ter kot taki Prl‘ poznani po vladi;
napravah, ki J1" so celoviti del'
e)	oprostilo od pristojbine, pripadajoče za državi" nadzor;
f)	na prošnjo podjetbe lokalne železnice prC" membo v t. št. 47. e) zakona z dnč 13. decembra 1862. 1. (Drž. zak. št. 89.) ustanovljene kolkovnine od voznic za osebe v odstotno pristojbino, ki jo bode odmerjati s tremi °d; stotki vozne cene ter po železniški podjeto' pobirati od popotnikov in vsak mesec po pre’ teku oddajati dohodarstvenim blagajnicam.
Pod f) navedena ugodnost se more dovoliti tudi že obstoječim lokalnim železnica"1 in, ako bi obrata ne oskrbovala podjetba lokalne železnice sama, tudi obrat vodečem" upravstvu.
Te ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvaréh;
Člen VI.
b)	oprostilo od kolkov in pristojbin za izdajo delnic in prednostnih zadolžnic z začasnicami vred, namenjenih v nabavo glavnice takö za prvo napravo in dopustilu vstrezno opremo dopuščene lokalne železnice, kakor tudi za razširne stavbe in dodatne nabave, ki bi jih kesneje vlada spoznala za potrebne, nadalje oprostilo od kolkov in pristojbin za vknjižbo zastavne pravice na železniškoknjižnih enotah ali drugih nepremičninah, določenih v zagotovilo prednostnih zadolžnic in drugačnih posojil, vzprejetih v namene, oznamenjene v tem odstavku, in takö tudi od prenosnine, kar se je nabere ob odkupu zemljišč s koncem tretjega obratnega leta (lit, a), razen pristojbin, ki jih
Oprostflo od kolkov in pristojbin se dovoljuj® tudi za izdajo in pa za vknjižbo in izbris eventuv®' nega knjižnega zagotovila zadolžnic takih posojil, jih kraljevine ali dežele, okraji, občine ali druga^"e samovpravne združbe v nabavo glavnice ali v prl spčvanje za nove lokalne železnice vzprejmÇJ z odobrilom državnega upravstva, tudi kadar bi j’rn oprostilo od kolkov in pristojbin ne šlo že P° členu IV. in V.
Obresti takih posojil, katera naj se razdolž'J° najkesneje v 75 letih, oproščajo se dohodarine 1 vsakega novega državnega davka, ki bi se na mest° nje vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, in pa od pl" čevanja kolkovnin za kupone.
Čin n VII.
j . . zadolžnice, katere v nabavo novcev za nove lok^0^ ^ezn*ce 'n Pa za investicije na obstoječih brija n' ' ze^ezn>cah in na državnih železnicah z odo-om državnega upravstva in pod posebnim nje-'im nadzorom izd d kak s poroštvom dežele oprem-n zavod (kaka deželna banka) ali kak drug za to ali	vPravičen zavod ali vpravičena družba
ložPa samostojen oddelek njen, in katere se za-za k	*ca^or 'Ie v nastopnem povedano, potem
pone teh papirjev more se dovoljevati prostost Pristojbine, zmisloma uporabljajoč člen III. za-na z dne 10. julija 1865. 1 (Drž. zak. št. 55.).
y ^Koraj omenjene zadolžnice naj se po načinu, gaustanavlja državno upravstvo, ozirajoč se na d oljno varnost, zalagajo:
-, s lirjatvami od države, dežele, samovprav-i, i \ luzeb ali pri pupilarrii varnosti tudi od zaseb-
”lh deležnikov, ali
9
kak S P0Süjil<)m za podjetbo lokalne železnice, or grč zavarovanim v železniški knjigi ali kakö drugači, ali	J
naposled
ali 1 •* z obligacijami posojil za deželne železnice nič izad°l^nic zasebnih podjeteb lokalnih želez-p() ’ atere so s poroštvom države ali dežele ali pa Čin 6Vdarku državnega upravstva na drugačen na-zadostno zavarovane;
Se 4'.v odstavku 1. do 3. oznamenjene varnosti "P ril°K^0 nana^al' na tisto železnico, za katero se Zadolž ° novc’’ se nabavijo z izdajo zgorenjih
zav ZB°raj omenjenim zavodom pristoji, kolikor so ZiL ,ezan| dobitkarini, tudi gledč obresti omenjenih v g° ”'c pravica odbitka, dolžnikom dodeljena 1jiq. d- patenta o dobitkarini z dné 29. oktobra 94‘ b (Drž. zak. št. 439.).
(Drž ^<do^a zakona z dné 24. aprila 1874. 1. stav 'k -	0 varstvu pravic posestnikom za-
nzi ' ' 'stov se zmisloma uporabljajo tudi o zgoraj
namenjenih zadolžnicah.
Člen VIII.
k0r; a*enu ^III. oznamenjene
nadz0°r"°Sn° nalaSanie 8lavnic
zadolžnice
ustanovin,
javno
rovanih zavodov, poštnohranilničnega urada,
novcev
P°tem	V iclvouov, postnonrannmcnega
in pa Slr°tinskih, fidejkomisnih in pokladnih n°stio ° borznem kurzu, toda ne nad imensko vred-
tedai	s*u^abne in opravilne varščine uporabne
J, kadar so
n) za obrestovanje in razdolžbo izdanih zadolžnic vsak čas potrebni zneski založeni z vsaj enako visokimi tirjatvami izdajajočega zavoda, katere dospevajo v določenih, potrebščini vstrezajočih rokovih ;
b)	kadar za te tirjatve obstoji ali plačilna ali poroštvena obljuba države ali je ustanovljena z zakonito varnostjo zastavna pravica na kaki nepremičnini v zemljiški ali železniški knjigi: dalje kadar so
c)	iz teh zahtevkov izdajajočemu zavodu pristoječe tirjatve neodvisne od višine obratnih stroškov in drugih v §. 47. zakona z dné 19. maja 1874. 1. (Drž. zak. št. 70.) oznamenjenih tirja-tev; naposled
d)	kadar zadolžnice, pri katerih obveljajo spredaj oznamenjeni pogoji, trgovinsko ministerstvo v porazumu s finančnim ministerstvom in z ministerstvoma za notranje stvari in pravosodje od slučaja do slučaja posebe oznamenja z uradnim razglasom v Državnem zakoniku.
Koliko se smejo v členu VII. oznamenjene zadolžnice, katere se izdadö po kakem s poroštvom dežele opremljenem zavodu ali ž njegovim poroštvom, po drugih, kakor v lit. a) do d) oznamenjenih pogojih, potém v koliko se sméjo zadolžnice posojil, z državnim odo-brilom vzprejetih za lokalne železnice po kraljevinah ali deželah ali samovpravnih združbah (člen VI.), uporabljati v zgorenje namene, to se določuje v vsakem posameznem slučaju s posebnim zakonom.
Člen IX.
Upravstvo državnih železnic more s pritrdilom finančnega ministerstva za že obstoječe ali take lokalne železnice, ki se na novo naredé, dodeljevati nastopna olajšila in nastopne ugodnosti:
1.	Oprostilo od vštevanja kvote osrednjih upravnih stroškov za upravstvo državnih železnic, nadalje od zaračunjanja povračila ali prispevanja podjetbe lokalne železnice za soporabo obstoječih naprav državnih železnic in za postajno službo, katero na stičnih kolodvorih oskrbujejo državni organi, v toliko in dotle, kakor se bo to zdelo potrebno, da se obrestovanje in razdolžba ne s prednostnimi obligacijami nabavljene napravne glavnice lokalne železnice omogoči iz lastnega čistega donosa s petimi odstotki največ.
Prav tako se more dovoliti, da se lokalna železnica prevzame v državni obrat za račun koncesi-jonarja proti temu, da podjetba lokalne železnice povrne stroške, ki jih ima s tem obratovanjem država sama in katere je eventuvalno preračunih poprek ali z nekim določenim odstotnim postavkom kosmatih dohodkov ali pa z nekim zneskom, ki se ustanovi za vsak kilometer obrata.
Pri tem je moči odlog povračila za obratne stroške, katero mora dajati podjetba lokalne železnice za to, da se poprej založč glavnični dolgovi za posojilo in prednostne delnice iz njenih kosmatih donosov, dovoljevati tedaj, kadar je tudi po pre-vdarku vlade pričakovati, da s takim dovolilom ne nastopi trajno obremenilo državnega zaklada.
2.	Prevzetbo obrata že obstoječih ali takih lokalnih železnic, ki se v bodoče naredč, za lastni račun države proti plačilu trdne zakupne rente, ako se po izkazih, katere preskušuje vlada, ozirajoč se na poroštva tovorov ali donosa, oziroma na letne prispevke, ki jih zagotové deležniki ali samovpravne združbe, more založba zakupne rente šteti za stalno zavarovano iz čistih donosov lokalne železnice, ki se dosežejo v državnem obratu.
3.	Izvršitev naprav, potrebnih vsled uvedbe lokalne železnice na stično postajo glavne železnice, dajanje gradiva za gradnjo in obrat, inventarskih predmetov in vozil za lokalno železnico proti temu, da podjetba lokalne železnice plača stroške, ki jih ima s tem država sama, eventuvalno v primernih letninah, o katerih se je dogovoriti.
Izjemoma se morejo spredaj omenjene dajatve upravstva državnih železnic na korist podjeteb lokalnih železnic opravljati tudi brezplačno ali, ako se napravijo delniške družbe, proti poplačilu v papirjih teh družeb (obligacijah, prednostnih ali osnovnih delnicah) tedaj, kadar se naprava lokalne železnice zdi koristna za državni obrat ter se s pričetkom obrata lokalne železnice po prevdarku vlade smejo pričakovati taki veči donosi ali drugačne finančne koristi za stične proge državnih ali za račun države obratovanih zasebnih železnic, da se ž njimi primerno pobotajo finančne žrtve, ki jih mora vsled zgorenjih dajatev prevzeti upravstvo državnih železnic.
Inventarske predmete in vozila, katere je dati, treba je praviloma nabaviti nove in le izjemoma se smejo oni vzeti iz zalog državnih železnic. Vozila se smejo dostavljati tudi proti letnemu povračilu, katero je preračuniti v odstotkih dohodkov iz prevažanja.
4.	Prevažanje gradiva za gradnjo in obrat in pa vozil za lokalne železnice tako med gradnjo k*' kor med obratom po znižanih tarifnih postavkihi veljajočih za lastne gospodarske pošiljatve upravstva državnih železnic, ako je to, kar se s tem na voznin' prihrani, naravnost v korist dotični podjetbi lokalno železnice.
Spredaj sloječa določila (od 1. do 4.) naj s° zmisloma uporabljajo tudi o zasebnih železnicah' obratovanih po državi za lastni račun, in tudi ostal upravstva zasebnih železnic, zlasti listih podjeteb, ki uživajo od države kako poroštvo donosa, treba J po méri vpliva, kateri po pristojnosti gré državnem11 upravstvu (zlasti po §. 10., lit. g zakona o dopm ščanju železnic z dné 14. septembra 1854. 1., Dr, št. zak. 238.), prisiliti k temu, da enakovrstna p11 volila in enake ugodnosti dodeljujejo za stične lokalne železnice.
Dohodke in stroške, ki se za upravstvo držav nih železnic pokažejo iz uporabljanja spredaj st0 ječih določil pod št. 1. do 4., treba je vsako let0 ločene postavljati v državni proračun ter razložiti do tične razmere.
Člen X.
Vladi se daje oblast, da se pri dobavi glavni1' za take nove lokalne železnice, po katerih obrat0 vanju se po ovedbah, ki jih opravijo državni organe za posamezne veje državnega upravstva (postni telegrafski, cestni, gozdni, rudniški in solinski erah upravstvo državnih železnic itd.) dosežejo finančne koristi, ki se dadö številkoma določiti, vdeleŽUJe s prispévki à fonds perdus ali, ako se napravijo d® niške družbe, proti poplačilu v papirjih (obligacij®1'; prednostnih in osnovnih delnicah),in sicer ali v obl' letne podpore ali s plačilom glavnice v tistih najv® činskih zneskih, ki so enaki koristim (večim doh° kom ali prihrankom), katere državnemu zakladu d° kazno nastanejo vsled naprave lokalne železn*6®1-oziroma enaki kapitalizovani vrednosti teh koris
Člen XI.
V koliko more za posamezne lokalne železnic®; o katerih gospodarskem ali vojaškem pomenu nobene dvojbe, o katerih je pak dokazano, da de* niki nikakor ne morejo popolnoma pripraviti vs potrebnih novcev, državno upravstvo dov°ljeV^
morda poleg ali namesto ugodnosti, nav v členu V., VI., VIL, VIII., IX. in X., drugač» finančne podpore, ki niso v njega upravnem P ročju, kakor zlasti zagotovilo državnega p°r0® . donosa, prispevanje države h gradnji proti P°P a,.nr v osnovnih delnicah v drugih slučajih, ka g_ v členu IX., št. 3. in v členu X. navedenih, P'
jf? 10 °l|fatovanja za račun države proti zagotovilu nfi zakupne rente, kolikor prevzetba obrata ni Pripustna po členu IX. št. 2„ itd., to bo v vsakem °sanieznem slučaju določil poseben zakon.
vložek po zmislu zakona z dné 19. maja 1874. 1. (Drž. zak. št. 70.), izključene so od izdaje prednostnih obligacij.
Člen XII.
j ... P°djetbe lokalnih železnic, za katere so se do-n* 11 v členu V., lit. a) vštevno do d) ali v členu XI. v^ -e finančne ugodnosti, imajo — ne ruščč pra-e, ki si jo ob dopuščanju pridržuje državno uprav-aa srné dopuščeno železnico, ko bo dodelana in Ust rUl ?^dana, vsak čas odkupiti po pogojih, ki se stV(anov« v dopustilu — dolžnost, državnemu uprav-1 k i°a nieeovo zahtevo vsak čas dopustiti soporaho a ne železnice za promet med že obstoječimi vtlo Ztl*Cam' Pa taknni, ki se bodo še le napra-(1,,^ 'n ^0(^° v državnem obratu, in to takö, da ima Za V?10 upraVstvo pravico, prosto ustanavljaje tarife, da'atllmérn° °d^hodiiino odpravljati ali odpravljati ]jatii *i c®le vlake ali posamezne vozove po soporab-
fab ^^kodnina, katero bo opravljati za to sopo-in 1' Us^anovl se’ ni'0 se med državnim upravstvoin me ariCesijonarji o tem ne vkrenejo posebne do-Pustl °’.P0 določilih, razglašenih v prilogi C k do-percj IUc’ z dné 1. januvarja 1886. 1. za cesarja nji nianda severno železnico v Državnem zako-11 lz leta 1886. na strani 63.
Člen XIV.
Dopušča se poraba državnih cest za napravo lokalnih železnic, kolikor se ne vzvidi, da bi železniški obrat bil na škodo varnosti cestnega prometa.
Pri vojaški važnih cestah pak je železnico napraviti vselej tako, da bodo v slučaju potrebe vojaški vozovi mogli rabiti cesto po vsi njeni širini.
Pripustnost porabe cest in pogoji za njo naj se v porazumu z državnim vojnim rninisterstvom na prvi stopinji ustanavljajo po političnem deželnem oblastvu v porazumu z glavnim ravnateljstvom avstrijskih železnic (uradom za lokalne železnice), na drugi stopinji pak po ministerstvu za notranje stvari v porazumu s trgovinskim rninisterstvom.
Ne rušeč zaveznosti, ki nastanejo vsled obstoječih milninskih dohodkov, ni posebnega odplačila dajati za porabo ceste v nobenem slučaju, torej tudi tedaj ne, kadar je, kar je zlastii želeti pri cestah v vojaškem oziru manj važnih, dél ceste, ki ga rabi lokalna železnica, odločen od ostale cestne površine, ter z ozirom na to, da je vsled naprave železnice pričakovati zmanjšan promet pocestnega vozovja, prepuščen lokalni železnici v izključno porabo.
I Soporaba naj se vendar vrši samö takö, da se luk i" "e rno^ lastni pravilni obrat soporabljane fe *le železnice, ter se ne smé izkoriščati v konku-e numene nasproti podjetbi lokalne železnice.
Železnico je od ostalega dela ceste odločiti takö, da se morejo pregrade, ki bi se postavile, brž odstraniti, ako bi bilo treba za vojaška pomikanja rabiti cesto po vsi njeni širini.
pt. , °^or bi se po mnenju nadzornega oblastva srn- alanJe tujih vozil na lokalno železnico ne dalo nupr l' V S^a(^ z olajšili, dodeljenimi ji gledé na veČe'lV°’ °Plemo ‘n vrst° obrata, treba je povrniti železn'tr°^e’ k' k* s tem nastal> podjetbi lokalne
Člen XIII.
eUsitiiZ<laja Plec*nostn't1 obligacij, katere se smejo Čena ' Sdrn<^ na zakonito deželsko vrednoto, izklju-kajgrp6 ^ot'e 'n toliko, dokler jim ne bo po izkazih, >tai Preskušuje vlada, obrestovanje in razdolžba in v ' Zd®x°l lVljena v lastnih čistih donosih železnice <^eležnV°'^V'*1 tovorov *n donosa, ki jih zagotové 1 1 m samovpravne združbe.
^0sta^deZn*^e Podjotbe, pri katerih se vsled ne-a zakonitih pogojev ne zdi pripusten knjižni
Stroški za obnovo ceste, ki jo zahteva naprava železnice, in pa stroški rednega vzdržavanja in za oskrbovanje železniškega obrata potrebne snažbe res rabljenega cestnega déla, nadalje kar bi bilo morda vsled dotične porabe več stroškov za vzdržavanje ceste sploh, za odstranjevanje njim (elementarnih poškodeb) in za nove naprave, ki bi bile potrebne iz ozirov na cestni promet, potèm stroške za vse posebne naredbe, potrebne v to, da se od cestnega prometa odvrača vsak po železniškem obratu nastajajoči motež in vsaka taka nevarnost, bolé pod-jetbo lokalne železnice.
Dalje segajoče zaveznosti, kakor so v spredaj stoječem odstavku navedene, zlasti z ozirom na pod-krepo in vzdržavanje mostov in predmetov, ki se nahajajo pod cesto, nadalje z ozirom na vzdržavanje in čiščenje banket, jarkov in položnosti na strani železnice, in pa z ozirom na trebljenje snega ne smejo se nalagati podjetbi lokalne železnice, ako
dotična dela in oprave niso provzročene po obstoju železniške naprave.
Nedržavne javne ceste se smejo za napravo lokalnih železnic uporabljati samo s pritrdilom tistih, ki so jih dolžni vzdržavati, oziroma tistih oblaslev in organov, ki so po veljajočih zakonih poklicani, dajati privolilo v porabo ceste po podjetbi lokalne železnice.
Člen XV.
Podjetbe lokalnih železnic so dolžne, obrat dopuščenih železnic v slučaju mobilizacije in vojske vsak čas brez zahtevka odškodnine ustaviti v toliko in dotle, kakor se bo to vojaškemu oblastvu zdelo potrebno.
Člen XVIII.
Podjetbam malih železnic (tercijarnih železnic) je dolžnost, da morajo prevzeti podjetbam lokalni!1 železnic pristoječe oprave na korist vojaške#8 upravstva, nalagati samo v toliko, kolikor se le oprave z ozirom na napravo železnice in vredbo njenega obrata sploh dadö izvršiti, v ostalem P8'' so taiste odvezane vseh brezplačnih dajatev z8 javne namene (poštno in telegrafsko upravstvo, P°' ličijo, finančno stražo itd.), razen dolžnosti, d* morajo brezplačno prevažati služabno potujoče, s p°' verilnicami, kakor gré, opremljene organe državnega nadzorstva in njih pratež.
Člen XIX.
B. Malo železnice (tercijarne železnice).
Člen XVI.
Z malimi železnicami (tercijarnimi železnicami) po zmislu tega zakona je razumevati tiste za javni promet določene lokalne železnice, ki so za obči železniški promet manjše važnosti (postranske železnice [krila] s pravilno ali ozko raztečino, pocestne železnice s parnim ali električnim obratom, z drugimi mehaniškimi motorji ali živalsko silo, železnice na vrvi itd.). Zlasti so male železnice praviloma take železnice, ki posredujejo sosebno krajevni promet v kaki občini ali med sosednjimi občinami, in pa vse železnice, katere se ne obratujejo s parom.
Pripoznavanje kake lokalne železnice za malo železnico (tercijarno železnico) in pa dodelilo dopustila za njo pristoji trgovinskemu ministerstvu v po-razumu z drugimi vdeleženimi ministerstvi in z državnim vojnim ministerstvom Trajno dobo dopustila je za samovpravne združbe odmerjati največ z 90, za drugačne koncesionarje pak največ s 60 leti.
Ustanavljanje voznih in tovornih cen in pa P°j stranskih pristojbin se s pogojem, da se bo z vsem1 železnico rabečimi potniki in pošiljači tovorov ravnalo popolnoma enakomerno, pridržuje podjetba'11 malih železnic (tercijarnih železnic).
Vse tarifne naredbe, oziroma vse njih izpre' membe jo najkesneje osem dni, refakcije pa vsaj tri dni pred uvedbo javno razglasili ter dati nadzor-nomu oblastvu na znanje.
Državnemu upravstvu se pridržuje pravica, d8 srne precej, ko bo železnica v treh letih zapore-doma ne po prednostnih obligacijah nabavljeno d8' pravno glavnico iz svojih čistih donosov obrestoval8 s šestimi odstotki najmenj, ustanoviti znižane najj večinske tarife za promet oseb in tovorov, zasliŠav»1 o tem podjetbo, pri čemer pak se bo ozirati na e111 strani na javne koristi, na drugi strani na trajno zagotovilo tega šestodstotnega obrestovanja n8-pravne glavnice z razdolžno kvoto iz lastnih čistil* donosov železnice vred.
Člen XX.
O malih železnicah (tercijarnih železnicah) se uporabljajo ukazila poglavja A tega zakona z nastopnimi izpremembami in dopolnilnimi določili.
Člen XVII.
Državno vplivanje na gradnjo in obral malih železnic (tercijarnih železnic) bodi omejeno samö:
1.	na odobrilo splošne naprave in trasovanja železnice;
2.	na varstvo ozirov varnostne policije ;
3.	na brambo mejašev železnice in drugih deležnikov pred nevarnostjo ognja in drugačnimi poškodbami vsled naprave in obrata.
Gledé malih železnic (tercijarnih železnic) se trajna doba za lokalne železnice ustanovljen** davčne prostosti omejuje na 15 let, vladi se vend»1 daje oblast, da smé pri takih malih železnic8*1 (tercijarnih železnicah), katerih naprava je z oziro*** na stavbne teškoče, ki jih je premagati, zelö drag8' dovoljevati tudi daljšo davčno prostost v mej8'* 25 let, ustanovljenih s členom V. d) za lokalne železnice.
Nadalje se gledé malih železnic železnic) odstotna pristojbina, ki more ] lit. f) stopiti na mesto kolka voznic za —,	,
žuje na en odstotek vozne cene, kolikor v posle njem oziru ne nastopi oprostilo od plačevanj' kolka voznic za osebe po zmislu določd zakono
(tercijarnin
o členu v;. r~>a£>np. zni
Ldné 11. maja 1871 1. (Drž. zak. št. 39.) in z dné • marca 1875. 1. (Drž. zak. št. 42.).
Člen XXI.
. Wadi se daje oblast, ob dopuščanju (koncesiji o vanju) malih železnic (tercijarnih železnic) od-sj . so pravici vsakočasnega odkupa po državi, ki
čl
'jeni v §. 8
», - Ju gledé lokalnih železnic pridržavati po j- ,u ‘WI., in pa državni pravici pripada, ustanovil ' V	zakona o dopuščanju železnic z dné
J-septembra 1854.1. (Drž. zak. št. 238.). Na-j 'otl , samovpravnim združbam se je odrekati avn' pravici odkupa in pripada.
C. Koncila določila.
Člen XXII.
žel ^redP‘se za pripravljanje lokalnih in malih tič 'v!"0’ z^as" za napravo in uradno obravnavo dolu 'v! *e^n’ških izdelkov, in pa določila o napravi pri /atU	železnic naj vlada izdâ ukazoma, a
npr 6m Se je ozirati na to, da se kolikor moči "‘oči * '° PosPegi postopanje in pa da se kolikor eprav ° a^aj° 'n cenéje izvrže gradnja in obratne
Člen XXIII.
Določila tega zakona se sinejo uporabljati tudi o obstoječih železnicah v členu 1. in XVI. tega zakona oznamenjene vrste s tem omejilom, da naj o njih ne veljajo po členu V. lit. a) do d) pripustna, ampak samö tista določila in finančne ugodnosti, katere so bile dotičnim podjetbam dodeljene ob času, ko se jim je dalo dopustilo. Za pocestne železnice je pak treba privolila državnega upravstva.
Člen XXIV.
Ta zakon, s katerim se z 31. dném decembra 1894. 1. razveljavi zakon z dné 27. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 198.), izdan zastran novične podaljšbe veljavnosti obstoječemu zakonu o lokalnih železnicah z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.), stopi v moč 1. dné januvarja 1895. leta ter prestane z 31. dném decembra 1904. leta.
Izvršitev njegova se naroča Mojim ministrom za trgovino, notranje stvari in finance.
Na Dunaju, dné 31. decembra 1894.
Franc Jožef s. r.
VVindiscli-Graetz s. r. liacquehem s. r.
Wurmbraiid s. r.	Plener s. r.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane,
izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26., h'iÜ leta 1895. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenske!*1* hrvaškem in ruinunskem jeziku.
Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 181)5. za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 3 gl.
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice, I., Singerstrasse št. 26., kjer si )* moči naročiti tudi posamezne letnike in kose.
Naročilu je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se Državni zakonik pošilja samô, če se je prej plačala naročnina.
Kadar kedö kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji:
Desetletje od 1. 1819. vštevši do 1. 1858.	. . 25 gl. I Desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878.	. .16 8'’
,	. . 1859.	,	„ , 1868.	. . 12 , I	,	„ , 1879.	,	, , 1888.	. . 20 ,
Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajah drugih jezikov stane:
Desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 16 gl. | Desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889.	. .20 gl
Desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta .... 90 gl.
	Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z												letom 1895. po teh-le cénah:								
Letnik 1849.		za		. . 2 gl.		10	kr.	Letnik	1865.	za		• ■ 2 gl-	—	kr.	Letnik	1881.	za	... 2 gl.		20 K'	
	1850.			. . 5	P	25	P	P	1866.	p		• .2 „	20	P	P	1882.	p	... 3	P	•		p
	1851.			. . 1	P	30	P	P	1867.	p		• .2 „	—	P	P	1883.	p	... 2	P	50	*
	1852.			. -2	P	60	P	P	1868.	p		. .2 ,	—	P	P	1884	p	... 2	P	50	p
	1853.			. . 3		15		P	1869.	n		• .3 ,	—	P	P	1885.	p	... 1	P	80	t
	1854.	p		. . 4		20	P	P	1870.	p		• .1 ,	40	P	»	1886.	p	... 2	P	30	p
	1855.			. . 2	P	35	P		1871.	p		. . 2 ,	—		*	1887.	p	... 2	P	50	*
	1856.	n		. . 2	P	45		P	1872.	p		. .3 ,	20	P	P	1888.	p	... 4		žO	t
	1857.	p		. . 2	P	85	P	P	1873.	p		. .3 .	30	P	*	1889.	p	... 3	P	-—	p
	1858.	p		. . 2	P	40	P	P	1874.	p		• .2 ,	30	P	P	1890.	p	... 2	P	70	p
	1859.	P		. . 2	P	—	P	P	1875.	p		. .2 „	—	P	P	1891.	p	... 3	P	—'	<
p	1860.	P		. . 1	P	70	P	P	1876.	p		. • 1 .	50	P	P	1892.	p	... 5	P	■—'	»
	1861.			. . 1	P	50	P	P	1877.	p		• • 1 »	—	P	P	1893.	„	... 3	P	•—	t
	1862.	P		. . 1	P	40	P	P	1878.	p		. .2 .	30	P	P	1894.	p	... 3	P	■—*	9
J»	1863.	P		. . 1	a	40	P	P	1879.	n		. . 2 „	30	P							
»1	1864.	»		. . 1	p	40	P	P	1880.	p		2 „	20	P							
Letnik 1894. se bo dobival še le potem, ko se izdasta tudi kazali k dotični jezikovni izdaji.
Letniki 1870. vštevši do 1894. v ostalih sedmih jezikovnih izdajah se dobivajo po céni, kakor dotični letniki v nemški izdaji.
tist'
»
NB. Tisti kosi Državnega zakonika, kateri naročniku celo niso došli ali pa so mu doj^ nedostatni, naj se reklamirajo (pooglašajo) najdalje v štirih tédnih naravnost pri c. k. dvorni državni tiskarnici na Dunaju, III., Rennweg št. 16.
Kadar ta rok izteče, tedaj se bodo kosi Državnega zakonika izročevali samo proti plačilu P*"® dajne cene (po kateri */4 pole, to je 2 strani, stane 1 kr.).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki počenši od 1. 1849. do 1894., v ostalih sed1** jezikovnih izdajah pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1894. popolnoma dopolni0 more se ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno céno, ampak * vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (x/4 pole, to je 2 strani, stane dobivati počenši z letom 1895. iz založbe c. k. dvorne in državne tiskarnice; potemtakem je vsake moči, dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste vrediti po tvarini.