Šiška je občina, ki je prešla od besed k dejanjem
Izreden posluh za invalide
Z vsakim dnem nas življenje bolj utesnjuje s časom In nas s tem sili v neprestano hltenje in nestrpnost. Prav zato smo na cesti In na delov-nlh mestlh nenehno v nevarnosti, da se nam kaj zgodt. Iz dneva v dan žal statistlka beleži vedno v«č nssreč in s tem tudi mnogo primerov inva-Ifdnosti.
Dolgotrajno zdravljenje in poznejša rehabilitacija odtrgajo ponesrečenca od normalnega življenja. Njegove velike napore za ozdravitev spremljajo naj-večkrat tudi hudi duševni pretresi, ki marsikomu jemljejo moč in voljo, kar mu leta dolgo ni mogoče vrniti.
V današnji visoko razviti družbi pa je kar težko ra-zumeti, da so za te invalide najhujši problemi zapo-slitev po njihovi rehabilitaciji. Kljub mnogim lepo na-pisanim pravilom in človekoljubnim členom pravil— nika delovnih organizacij in ustanov se le redkokje odločijo, da v svoj kolektiv sprejmejo na delo težjega invalida. Zato so se nekateri invalidi morali odločiti za samostojno privatno obrt, da ne bi bili več odvisni od dobre volje nekaterih kadrovskih komisij. Ko pa so iskali primeren prostor ali posojilo ali olajšave pri odmeri davkov, so le malokje naleteli na posluh.da o kakršnikoli pomoči sploh ne govorimo.
Da bi dodobra osvetlili položaj naših invalidov, so se občinska društva invalidov zavzela in posredova-la, kjerkoli je to bilo mogoče. Tako je npr. Dl Ljublja-na-Siška s svojo dosledno borbo izposlovalo olaj-šavo pri plačevanju davkov tistim invalidom — obrt-nikom, ki odprejo svpje lastne delavnice ali celo za-poslujejo v njih invalide. Z \ eliko zavzetostjo se je Dl Ljubljana — Šiška potegovalo za humane pravice delavoljnega invalida, ki se želi enakovredno vklju-čiti v delovni proces družbe. IN SKUPŠČINA OB-
ČINE ŠIŠKA JE BILA EDINA OBČINA, Kl JE ZNALA PRISLUHNITI TEM PROBLEMOM IN JE TUDI PODPRU\ TAKE PREDLOGE. V Uradnem listu št. 11 na strani 768, z dne 1.4.1982, je izdala Odiok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih obča-nov. 4. in 5. člen tega odloka govorita o taki olajšavi dobesedno:
4.  člen Ooda se 13. a člen, ki se glasi:
»Invalidom, ki opravljajo storitveno dejavnost in zaposlujejo enega delavca ter invalidom, ki oprav-Ijajo proizvodno dejavnost in ne zaposlujejo delav-cev, se odmerjeni občinski davek zniža za 25 %, ka-terih stopnja znaša 50 do 70% telesne okvare in za 50 %, če znaša stopnja 70 do 100 % telesne okvare. Kot zaposleni delavci se ne upoštevajo delavci inva-lidi.«
5.  člen
Doda se nov 13.b člen, ki se glasi:
»Davčnim zavezancem, ki zaposlujejo delavce — invalide s telesno okvaro več kot 50 %, se odmerjeni občinski davek zniža za 10%, vendar skupno zni-žanje davka na enega delavca invalida ne more znašati več kot 5.000 din.«
Res smo začudeni, da ni mogoče takega razume-vanja doseči tudi drugje. Visoko razvito družbeno življenje bi vendar moralo zagotoviti uveljavitev pri delu vsakemu delavoljnemu invalidu in ga s tem od-vračati od bolestnega premišljevanja in pestovanja bolečine. Kako čudoviti so lahko uspehi ob taki delni pomoči skupščine občine, je izrazit primer urarja Davida Peršolje s Celovške ceste 105 v občini šiška, ki s svojim kvalitetnim delom zadovoljuje širok krog občanov iz Šiške in vsega mesta. Njegova, sicer prostorsko skromna delavnica, zaposluje štiri težke invalide, le-ti neprestano bdijo nad mehani-zmi, ki Ijudem odmerjajo čas, čistijo jih, popravljajo, uravnavajo in uredijo, da so naročniki resnično za-dovoljni. Lokal mu je priskrbelo Dl Ljubljana-Šiška, lastnik pa si je opremil delavnico v lastni režiji, potem ko ni mogel nikjer najti zaposlitve v tujih urarskih de-lavnicah. Ko si je opomogel, je zaposlil še druge in-valide, ki so se z njim vred izučili te obrti v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku.
Z lastnim pogumom je David Peršolja dosegel, da je njegovo delo in delo zaposlenih invaKdov visoko cenjeno.
Svetal primer moči, ki je uspela premagati temo razočaranj in nerazumevanja v drugih občinah, je danes njegov ponos in njegova zmaga. In če bi našli res Ijudi v naših uradih in v vsem družbenem življe-nju, ki bi hoteli samo razumeti in poslušati, bi bilo mnogo manj grenkobe, manj odmaknjenosti in manj morečih misli — pa več delovnih uspehov, več volje in tudi več lepote v naših srcih.
Za 01 Ljubljana-Šiika: Jožica Zoroja