li	Uradne objave
Na podlagi 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 - ZKZ C) ter v skladu s 16. členom Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 10/10- uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Logatec na 8. redni seji, dne 29. 9. 2011, sprejel
3. člen 4. člen se spremeni tako, da se glasi:
Preračun skupnih obračunskih stroškov opremljanja na enoto mere po posameznih vrstah komunalne opreme znaša:
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o programu opremljanja
za obstoječo komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Logatec
1.	člen
V	Odloku o programu opremljanja za obstoječo komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Logatec (Logaške novice, št. 4/09 in 5/11) se v prvem odstavku 3. člena črta 4. alineja.
V	drugem odstavku 3. člena se črta 3., 4., in 5. alineja ter se doda nova 3. alineja, ki se glasi »obračunsko območje obstoječih javnih cest, z oznako CE.«
Tretji odstavek 3. člena se črta.
2.	člen
Spremeni se grafična priloga 3. člena z grafiko, ki je priloga tega odloka.
KOMUNALNA OPREMA	Cp.* (EUR/m2)	Ct.** (EUR/m2)
KA	2,18	7,82
VO	1,87	6,71
CE	6,64	23,83
* strošek opremljanja kvadratnega metra parcele z določeno komunalno infrastrukturo na obračunskem območju,
** strošek opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno infrastrukturo na obračunskem območju.
KONČNA DOLOČBA
4. člen
Ta odlok se objavi v Logaških novicah in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 007-30/2011-3 Datum: 7. 9. 2011
Berto Menard, l.r. ŽUPAN
c ■
-
X -i
'E
-M
C
fS •.C
e e
u
"S
M O
-J
■■J
>3
.C
e
(S
3
1
li
Uradne objave
0 C
1 S"
rt
L
o cro
t
n n
o
t
0 ort
1 2 O
n t
=
X L
vo ■
O
2
li	Uradne objave
C
I
-M
hj
h« -
X -i
'S
-M
C
fS •.C
e e
u
"S
M O
-J
■■J
>3
.C
e
(S
3
3
			Uradne objave
			
9
4
li	Uradne objave
5
6
Uradne objave/Odgovori na svetniška vprašanja
Na podlagi 42. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 popr., 65/09 popr., 20/11) 7. in 16. člena Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 10/10 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Logatec na 8. redni seji, dne 29. 9. 2011sprejel
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Kurirček Logatec
1.	člen
V	odloku o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Kurirček Logatec (Logaške novice, št. 6/08 - uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS št. 40/09, Logaške novice, št. 3/10) se v peti alineji 1. člena namesto pike postavi vejico in doda novi alineji, ki se glasita:
» - enota Laze,
-	enota Pod Košem«.
2.	člen
V	drugem odstavku 2. člena se v peti alineji namesto pike postavi vejico in doda novi alineji, ki se glasita:
» - enota Laze, Laze 57, Logatec,
-	enota Pod Košem, Pavšičeva ulica 30, Logatec.«
3.	člen
Tretji odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Predstavnike delavcev zavoda se voli tako, da se zagotovi
zastopanost delavcev, in sicer po:
enega predstavnika iz centralnega vrtca,
enega predstavnika iz enote Tabor,
enega predstavnika iz enote Tičnica,
enega predstavnika iz enot Hotedršica ali Rovte,
enega predstavnika iz enot Laze ali Pod Košem.«
4.	člen
Šesti odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi: »(6) Predstavnike staršev volijo starši na svetu staršev, in sicer enega predstavnika staršev iz centralnega vrtca, enega predstavnika iz enot Tabor ali Tičnica ter enega predstavnika iz enot Hotedršica ali Rovte ali Laze ali enote Pod Košem.«
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Logaških novicah.
Številka: 007-20/2011-5 Logatec, 30. 9. 2011
Berto MENARD, l.r. ŽUPAN
7. seja Občinskega sveta Občine Logatec, 30. junij 2011
1. Odgovor na vprašanje g. Šemrova v zvezi z Mihovo domačijo na Kalcah
Vprašanje: Mirko Šemrov: Pobuda vezana na gradnjo večstanovanjskih objektov na Kalcah
G. Šemrov je povedal, da prihaja iz urbanistično in arhitekturno najbolj neurejenega in neusklajenega naselja v Logatcu, Kalc. Na eni od prejšnjih sej je bilo vprašanje o večjem gradbenem posegu na območju Kalc. Pozanimal se je na UE Logatec in izvedel, da je bilo 24. 6. 2011 že izdano gradbeno dovoljenje za območje - levo na križišču za zazidalno površino 9.198 m2, in sicer za 32 stanovanjskih enot v etažnem nizu. Njega in domačine moti višina sicer v breg vkopanih stanovanjskih enot, višina najvišje bo 17,6 m v višino. Meni, da taki objekti kvarijo kulturno krajino in ne sodijo v vaško okolje. Že v bližnji preteklosti so se na Kalcah gradili objekti, ki v vas ne sodijo: Sajevčeva domačija, Volčji hrib itd. Za-
veda se, da so zgrajeni po načrtih, veljavni zakonodaji in odlokih. Kljub temu bi bilo treba v prihodnje dati več poudarka zunanjemu izgledu kraja in te akte spremeniti, da bi se v vaseh lahko gradile le eno- ali dvo-stanovanjske hiše, ki bi vizualno sovpadale s hišami staroselcev. Predlaga, da bi morala biti v prihodnje za večje posege v prostor obveščena lokalna skupnost, ki bi dala svoje mnenje. Svoje mnenje bi moral dati tudi Občinski svet Občine Logatec. Prepričan je, da se za novo predvideno gradnjo nad križiščem da spremeniti gradbeni načrt, da bi se višina objektov znižala, in sicer na višino, da bi nova gradnja sovpadala z okolico.
Omenil je tudi več kot 30 let propadajočo Mihovo domačijo, ki je pod spomeniškim varstvom, ki jo lastnik že lep čas neuspešno prodaja, kar tudi kaže na neurejeno podobo kraja. Treba bi bilo poostreno nastopiti proti lastnikom in pod okriljem zakona o varnosti cestnega prometa in splošne varnosti začeti urejati stvari in podrtijo sanirati.
I.	del odgovora: Gradnja večstanovanjskih objektov - Kalce
V	zadevi pobude o obveščanju lokalne skupnosti o večjih posegih in podajanje mnenj o nameravani gradnji s strani občisnekga sveta, občinska uprava pojasnjuje, da področje izdaje soglasij ureja Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-uradno prečiščeno besedilo, 14/05-popr., 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05-odl. US, 120/06-odl. US, 126/07, 108/09, 61/10-ZRud-1, 20/11-odl. US, v nadaljnjem besedilu: ZGO). V skladu z ZGO je soglasodajalec državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, za katerega je z zakonom določeno, da določa projektne pogoje in daje soglasja za graditev objektov. Seznam soglasodajalcev vodi ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.
Občinski svet ni pristojen za vodenje ali obravnavo upravnih nalog, saj ima skladno z 11. členom Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 10/10 - uradno prečiščeno besedilo) občina občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. Občinska uprava je torej tista, ki odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji. Občinska uprava, kot pristojni soglasodajalec po ZGO, je pristojna za podajo projektnih pogojev in soglasij za poseg v varovalni pas gospodarske javne infrastrukture, t. j. ceste, in mora določiti projektne pogoje v 15 dneh pri manj zahtevnemu objektu in v 30 dneh pri zahtevnemu objektu. Občinska uprava izdaja tudi soglasje za priključitev in mora poslati soglasje v 30 dneh od prejema popolne vloge. Narava teh soglasij ni tista, ki dovoljuje določen poseg v prostor, saj je to stvar presoje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ko mora upravni organ, upravna enota, preveriti tudi ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom.
V	postopku izdaje gradbenega dovoljenja je občinska uprava torej udeležena zgolj kot soglasodajalec, upravna enota pa vsakokrat pri izdaji gradbenih dovoljenj pozove občino k prijavi udeležbe v postopku. Možnost vključevanja v postopek gradbenega dovoljenja ima glede na sodbo Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 20/11, U-I-165/09-34), ki je razveljavilo prvi in drugi odstavek 62. člena ter 74.b člen ZGO, vsaka oseba, ki ima zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se upravnega postopka, ki je bil uveden na zahtevo drugega ali po uradni dolžnosti (v tem primeru postopek za izdajo gradbenega dovoljenja na upravni enoti), in je stranski udeleženec. Stranski udeleženec je samo tisti, ki varuje kakšno svojo pravno korist v upravni stvari, ki je predmet upravnega postopka, in kolikor jo v tem upravnem postopku sploh lahko varuje. Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega upravnega postopka. To razmerje vzpostavlja materialni predpis, iz katerega je razvidno tudi, ali ima oz. kdo ima lahko kakšno pravno korist v upravni stvari, o kateri se odloča v upravnem postopku. Stranski udeleženci v upravnih postopkih niso stranke in nimajo enakega procesnega položaja kot stranke. V teh postopkih imajo po določbah ZUP enake procesne pravice in dolžnosti kot stranka, vendar jih lahko izvajajo le v obsegu, s katerim se zagotavlja varstvo njihovih pravnih koristi, torej omejeno. Vsakomur, komur pravo priznava obstoj njegovega pravno varovanega interesa, je treba omogočiti, da ta interes zavaruje tudi v upravnem postopku, v katerem bi bilo lahko v ta interes poseženo. Ali tak osebni, neposredni in pravno varovani interes obstaja, pa izhaja iz pravne norme in njenega namena varovanja položaja določenega posameznika.
II.	del odgovora - Mihova domačija
Občina Logatec je v pomladnih in poletnih mesecih 2011, kljub dejstvu da ne more in ne sme posegati v lastninske pravice in v imenu lastnika
c ■
-
X -i
'E
-M
C
fS •.C
e e
u
"S
M O
-J
■■J
>3
.C
e
(S
3
7
			Uradne objave
			
0 C
1 S"
rt
L
o cro
t
n n
o
t
0 ort
1 2 O
n t
=
X L
vo ■
O
sprožati postopkov reševanja stanja Mihove domačije, skladno z določbami 5. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) izvedla določene aktivnosti, in sicer:
1.	je bila v stikih z lastnico,
2.	6. maja 2011 je naslovila prošnjo za pomoč pri reševanju situacije dr. Petru Verliču, poslancu Državnega zbora RS, ki je za pomoč nemudoma zaprosil Majdo Širca, takrat ministrico za kulturo,
3.	22. junija 2011 je naslovila prošnjo za pomoč Samu Bevku, poslancu Državnega zbora RS, ki je predstavnike ministrstva za kulturo zaprosil za urgentni sestanek,
4.	13. julija 2011 je bila Občina Logatec seznanjena z odgovorom Majde Širca, v katerem ministrica pove, da so na ministrstvu za kulturo že dolgo seznanjeni z večplastno problematiko državnega spomenika,
5.	21. julija 2011 se je udeležila sestanka, ki ga je sklical Samo Bevk in je bil na sedežu ministrstva za kulturo, Maistrova 10, Ljubljana,
6.	o vseh aktivnostih in odgovorih ter dogovorih pristojnih služb je obvestila lastnico,
7.	na začetku meseca avgusta 2011 je dobila informacijo, da je Mihova domačija naprodaj za 206.560 eur. Informacija je bila objavljena prek spletnega nepremičninskega oglasa na portalu Bolha (oglas ni več aktualen) in na portalu Nepremičnine Ruj.
V nadaljevanju vas seznanjamo z odgovorom Majde Širca, nekdanje ministrice za kulturo, in zabeležko sestanka 21. julija 2011, kjer so predstavniki direktorata za kulturno dediščino ministrstva za kulturo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije podali možnosti reševanja nastale situacije in vsebino oglasa, objavljenega na: http://www.ruj-ne-premicnine.si/nepremicnine.html?detail=5268744 .
Odgovor ministrice za kulturo na pisno poslansko vprašanje dr. Petra Verliča v zvezi s preklicem režima spomenika državnega pomena, datum: 20. 6. 2011 Spoštovani,
Na prejeto poslansko vprašanje dr. Petra Verliča v zvezi s preklicem režima spomenika državnega pomena Kalce 2, odgovarjamo slednje: Spoštovani g. poslanec, dr. Peter Verlič,
zahvaljujemo se vam za vprašanje, s katerim izražate skrb za kulturno dediščino v Sloveniji.
Na Ministrstvu za kulturo smo že dolgo seznanjeni z večplastno problematiko kulturnega spomenika, domačije Kalce 2. Nekdanja kmetija z več izjemnimi stavbami je bila na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine in s soglasjem lastnikov, razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Stroka, občina, lastniki in ministrstvo so optimistično menili, da bo razglasitev dodatna spodbuda za celostno prenovo in ohranitev »Mihove domačije«. Lastnik bi lahko s statusom spomenika državnega pomena lažje kandidiral na razpisih MK in drugih ministrstev in omogočil prenovo kmetije ali uvedbo novih funkcij na izjemni legi ob magistralni cesti.
Žal se zaradi tragičnih dogodkov v družini lastnika in razmer na tržišču nepremičnin zadeve niso obrnile v pozitivno smer. Optimistične želje, da bi bilo mogoče celoto prodati zasebnikom za sorazmerno veliko vsoto, so se izkazale za neutemeljene. Niti občina niti ministrstvo nimata sredstev, da bi odkupili posestvo za ponujano ceno. Lastniki tudi niso kandidirali na nobenem od razpisov z načrti in programi, ki bi omogočili prenovo. Posestvo, kakor vam je znano, kljub prizadevanju stroke in lokalne skupnosti, žal propada.
Zakonodaja ni predvidela veliko možnosti ohranjanja spomenikov mimo volje in želja lastnikov, ker so pravice lastnika običajno postavljene na prvo mesto. Teoretično je mogoče lastniku lastnino vzeti (ga razlastiti, 63. člen ZVKD-1), vendar ima ta pravico do odškodnine. V praksi in ob dolgotrajnih sodnih postopkih se dokazovanja vrednosti in odškodnine zelo zavlečejo in objekti med tem nezadržno propadajo. V posameznih primerih postopkov ni mogoče izpeljati zaradi izjemno visokih zahtev po odškodnini za objekte, ki so praktično brez vrednosti, vendar na izjemnih lokacijah. Pogosto lastniki namenoma puščajo objekte propadati, ker želijo zgraditi nove objekte.
Ministrstvo je razpolagalo tudi z izjemno skromnimi sredstvi za obnovo kulturnih spomenikov. Po dodatnih ukrepih, ki zahtevajo še zmanjšanje proračunskih sredstev MK, bo žal okrnjena že tako nizka proračunska postavka za obnovo kulturnih spomenikov.
Na podlagi 38. člena ZVKD-1 je mogoč tudi izjemen ukrep, ko ZVKDS sam opravi nujna sanacijska dela za zaščito spomenika, in po tem terja pokritje stroškov od lastnika. V konkretnem primeru ZVKDS ob številnih restrikcijskih ukrepih (zmanjšanje finančnih sredstev za delovanje) v obdobju recesije ne razpolaga s sredstvi, ki bi jih založil za tak poseg. Glede na poznavanje situacije se ZVKDS tudi zaveda, da lastnik ni zmožen povrniti niti najnujnejših stroškov posega in, da realna vrednost posesti ne
dosega vrednosti sanacijskih del.
Ministrstvo za kulturo je že sprožilo postopek preklica razglasitve. Kot podlago za to pa potrebuje predlog ZVKDS za preklic razglasitve, ker poteka postopek na identičen način kot razglasitev. Strokovna služba do sedaj predloga za preklic razglasitve še ni posredovala. S spoštovanjem, Majda Širca, ministrica
Zabeležka sestanka na Ministrstvu za kulturo, 21. julija 2011, Mihova domačija, Kalce 2
21. julija 2011 je bil na sedežu Ministrstva za kulturo, Maistrova 10, Ljubljana sestanek na temo Mihova domačija (Hiša Kalce 2 (EŠD 9244) in Kalce pri Logatcu - Domačija Kalce 2 (EŠD 8664)). Sestanka so se udeležili Samo Bevk, poslanec, Državni zbor Republike Slovenije, Aleš Horvat, Državni zbor Republike Slovenije, Damjana Pečnik, direktorica Direkto-rata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, Gojko Zupan, Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Silvester Gaberšček, Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Jelka Pirkovič, generalna direktorica Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Daniela Tomšič, generalna konservatorka Zavoda za varstvo Kulturne dediščine Slovenije, Boris Vičič, vodja območne enote Ljubljana Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Berto Menard, župan Občine Logatec, in Renata Gutnik, Občina Logatec. V razpravi, v kateri so prisotni seznanjeni s temo propadajoče Mihove domačije, Kalce 2 (z odlokom razglašena za kulturni spomenik državnega pomena), razpravljali o stanju in rešitvah trenutne situacije, je bilo ugotovljeno naslednje:
-	Mihova domačija je v zelo slabem stanju, razpadanje stavb ogroža promet in udeležence v prometu na Tržaški cesti ob posestvu.
-	V preteklosti so lastniki reševali lastninske pravice, ko so slednje vzpostavili, pa niso varovali spomenika.
-	Sedanja lastnica ob svojih življenjskih stiskah nima sredstev in volje za obnovo in prosi za akt o prenehanju statusa spomenika, ki naj bi ji omogočil prodajo zemljišča, prostega varstvenega režima.
-	Pri sanaciji strehe, zapiranju hiše in izmerah Mihove domačije je pred leti Republika Slovenija participirala z nepovratnimi finančnimi sredstvi.
-	Večkrat so predstavniki ministrstva za kulturo pomagali lastnikom tudi z iskanjem potencialnega kupca, do prodaje pa zaradi ravnanja/mnenja lastnika ni prišlo.
-	Prav tako je Občina Logatec iskala rešitve tudi z možnostjo odkupa domačije, pri čemer se lastnica ni strinjala s ceno, postavljeno po uradni cenitvi, Občina Logatec pa zdaj nima ne sredstev ne namena odkupiti domačijo.
-	Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije se ne strinja s sprejetjem akta o prenehanju statusa spomenika in predlaga posodobitev režima. Sklep:
1.	V drugi polovici septembra 2011 pristojni organ izvede ponovno ovrednotenje stanja, ki bo pokazalo, katere dele domačije je nujno treba ohraniti, kateri potrebujejo rekonstrukcijo,
2.	na podlagi analize stanja se pripravi spremembe Odloka o razglasitvi Domačije Kalce 2 za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 26/2001),
3.	lastnici se predlaga zastopnika in se jo seznani z lokacijsko informacijo, saj tudi umik statusa ne omogoča vseh morebitnih dejanj z dotično lokacijo (gradnje ...),
4.	Občina Logatec pomaga lastnici pri iskanju potencialnega kupca z objavo oglasov v medijih,
5.	udeleženci tokratnega sestanka se ponovno sestanejo septembra, predvidoma na lokaciji Mihove domačije, ob prisotnosti lastnice. Sestanek je bil zaključen ob 12. uri.
Vsebina oglasa je bila na
http://www.ruj-nepremicnine.si/nepremicnine.html?detail=5268744
2. Odgovor na vprašanje g. Čičmirka v zvezi z vpisom služnosti za kanalizacijo na Martinj Hribu
Vprašanje: Boris Čičmirko: Od podpisa služnostnih pogodb za kanalizacijo na Martinj Hribu je že dve leti, zakaj še niso vpisane? Večina služnosti je bilo vpisanih maja 2011, pred vložitvijo vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo kanalizacije na Martinj hribu. Približno deset služnosti ni bilo pridobljenih oz. so bile pogodbe v taki obliki, da vpis služnosti v zemljiško knjigo ni bil moogoč. Za nekatere lastnike je bilo treba pridobiti dodatno zemljiškoknjižno dovolilo zaradi prepovedi obremenitve določene parcele. Do danes nam je uspelo pridobiti in vpisati vse služnosti za gradnjo kanalizacije na Martinj hribu.
8