12 AKTUALNO 6VELIKI INTERVJU MIHA VOLGEMUT, TONI PRUS, PREDSEDNIK, IN MARIJA RADKOVIC, ARHITEKT PODPREDSEDNICA DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOMŽALE 27. avgust 2021 | letnik lxi | številka 8 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html V našem okolju sobivamo ne samo ljudje, ampak tudi številne živali, med katerimi so seveda najbolj priljubljeni hišni ljubljencki. K o se sprehajamo po cudo­vitih sprehajalnih poteh naših Domžal, srecamo predvsem lastnike s psi, nekatere na povodcu, spet druge bolj svobodne, brez povodca. Marsi­ kateremu obcanu so štirinožci všec, ce nima svojih, z veseljem ogovori, poboža tistega, ki mu pride naproti. So pa tudi ljudje, ki se psov in dru­ gih živali bojijo ali pa jim samo niso najbolj naklonjeni. Da smo Dom- žalcani nasploh naklonjeni živalim, dokazuje tudi Festival ljubiteljev ži­ vali, ki je v normalnejših casih go- AKTUALNO Nuša Marinc in NejcNekrep, podjetnika Z zakljuckom druge skupine udele­žencev projekta Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji (PONI LUR) na trg prihaja zanimiv nabor inova­tivnih izdelkov in storitev. Med nji-mi tudi izdelki dveh Domžalcanov – Nuše Marinc in Nejca Nekrepa. Nuša Marinc bo jeseni na trg lansirala raz­košno linijo izdelkov za celostno nego obraza NANU. Nejc Nekrep pa bo v kratkem ustanovil lastno Pivovarno Nekrep. Vse udeležence PONI LUR in njihove poslovne ideje lahko podrob­neje spoznate na www.rralur.si. 9 stoval prav v našem mestu ter od da­lec privabil staro in mlado. Prav mladi, otroci, so tisti, ki so pogosto pobudniki, da bi si družina omislila štirinožnega ljubljencka. Se-veda otroci pogosto še ne vedo, da to ne bo le igraca, ampak zahteva svo­jo skrb, saj lahko konkretno spreme­ni nacin življenja. Zato je na nas od­raslih, da jih s tem na ustrezen nacin seznanimo ter jih naucimo skrbi in sobivanja z živalmi. Pomena sobiva­nja pa se moramo nauciti in razumeti tudi sami, ce želimo to znanje prena­šati na druge. Zato smo v tokratni šte- REPORTAŽA Koruzni labirint v bližini Domžal Na Krtini pri Domžalah so konec ju­lija odprli vrata koruznega labirin­ta, ki ga je uredil Luka Kastelic. Gre za tematski park, ki ponuja dogodi-všcino v labirintu, ki meri kar 4,5 ha. Koruzni labirint Krtina lahko obi-šcete vsak dan od ponedeljka do ne­delje od 9. ure zjutraj vse do soncne­ga zahoda. Ura zaprtja se spreminja glede na uro soncnega zahoda. Toc­no uro zapiranja koruznega labirin­ta lahko preverite na spletni strani ali na Facebook strani – Koruzni la-birint Krtina. 22 vilki našega Slamnika za temo mese-ca izbrali prav živali v urbanem oko­lju, v prispevku pa spomnili na to, kaj je pomembno, da bo sobivanje ljubi­teljev in tistih, ki živalim niso tako naklonjeni, cim bolj prijetno. Ko­nec koncev so živali tiste, ki naša ži­vljenja obogatijo, zato ni treba, da bi bile povod za slabo voljo, nesoglasja s sosedi in strahove mimoidocih. Ko se boste v urbanem okolju spet spre­hajali s svojim pasjim ljubljenckom, uživali v igri z macko ali drugimi ži­valmi, ali pa le opazovali živali z nji­hovimi lastniki, se spomnite, da so ži­ ŠPORT Timotej Kocar,hokejist Eden izmed športnikov, ki iz leta v leto napreduje in si ob skoraj vsa­ki tekmi Hokejskega kluba Sij Acro­ni Jesenice prisluži odlicno oceno in iskreno pohvalo, je Timotej Kocar, odlicni mladi napadalec, ki je s svo­jim klubom letos osvojil naslov slo­venskih državnih prvakov. Timotej je tudi odlocil tretjo tekmo cetrtfi­nala proti Gardeni in se s svojo eki­po veselil uvrstitve v polfinale Alp-ske lige. Predstavljamo vam mlade­ga Domžalcana, pred katerim je še lepa športna prihodnost. 34 vali cujeca bitja, ki imajo, tako kot mi, ljudje, cut za strah, veselje, žalost in potrebujejo pozornost ter razumeva­nje. Zato temu primerno tudi sprejmi­te žival v odnosu do drugih ljudi in drugih živali. Pohod ob reki, ki povezuje V soboto, 4. septembra, že petic ob Kamniški Bistrici. Obcini Domžale in Kamnik že leta gradita poti ob reki Kamni­ški Bistrici, ki ustvarjajo prostor za rekreacijo v obeh obcinah in ju povezujejo. Pot bomo letos že petic povezali s pohodom od Glavnega trga v Kamniku do Par­ka Martina Krpana v Domžalah. Na 14-kilometrski trasi se bodo pohodniki lahko ustavili na vec postojankah, na katerih bodo do-bili žige. Tisti, ki bodo prehodi­li celotno traso in zbrali vse žige, bodo nagrajeni s simbolicnimi darili. Vse aktualne informacije pred pohodom lahko udeleženci dobijo na spletni stranihttps:// www.pohodobreki.si/ali FB pro-filu @pohod ob reki. Dogodek bo potekal v skladu s PCT pogoji jav­nih prireditev na prostem. Organizatorji – Modre novi­ce, Zavod za turizem in šport Ka­mnik ter Zavod za šport in rekre­acijo Domžale – obljubljajo pozi­tivno vzdušje. Vsa leta se je Poho­da ob reki, ki povezuje, udeležilo veliko pohodnikov, ki so podpr­li pozitivno sporocilo o pomemb­nosti povezovanja in sodelova­nja. Organizatorji upajo, da bo tako tudi letos. Prisrcno vabljeni! ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izi­ de v torek, 28. septembra 2021. Rok za oddajo prispevkov je v ponedeljek, 13. septembra 2021, do 12. ure. aktualno Na Homcu s prireditvijo in razstavo obeležili 30-letnico samostojne Slovenije Vsako leto se pod homško lipo samostojnosti že tradicionalno zbirajo domoljubi in tisti, ki jim Slovenija pomeni veliko, kjer praznujejo, obujajo spomine in oblikujejo nacrte za prihodnost. Letos je praznovanje še toliko bolj veselo, saj jim je po letu dni iskanja nasmehov v oceh zaradi korona kri­ze omogoceno to pomembno 30-le­tnico države obeležiti skupaj, drug ob drugem. Prireditev je potekala v cetrtek, 24. junija 2021, zbrala pa se je mno­žica domacinov, ki so prisostvovali kulturnemu programu ter besedam slavnostnega govornika, ki ni sko­paril z razocaranjem nad tem, kar se zadnja leta dogaja z našo Slove­nijo. V kulturnem programu, ki ga je povezovala skavtinja iz Stega Ho-mec Ana Marinko, je akademijo po­pestril Mešani pevski zbor Klas Gro­blje pod vodstvom Roka Rekarja, ki je s svojimi domoljubnimi pesmimi poskrbel, da je bil predvecer prazni­ka še bolj slavnosten. Pozdravni go-vor sta imela Marjeta Rode, predse­dnica KS Homec – Nožice, in Janez Hribar, predsednik KS Preserje. Pri­reditve se je udeležila tudi podžu­panja Obcine Domžale mag. Rena­ta Kosec. Trideset let mineva od trenutka, ko so se v marsikatero slovensko srce prikradla custva – veselje nad koncno priborjeno samostojnostjo, strah pred oklepniki, ki so krenili proti nam, ponos, pogum in odloc­nost, da se samostojni Sloveniji ne mislimo kar tako odpovedati. Tako so se dolgoletne sanje mnogih za-cele uresnicevati. Vsaka odlocitev v zgodovini je vplivala na to, da lah­ko danes stojimo skupaj in praznu­jemo tudi pesmi, ki opisujejo slo­vensko zemljo ter naš rod. Slavnostnigovornikjetokratbil publicist in novinar Matjaž Brojan, ki je v govoru poudaril pomen osa­mosvojitve, da je domovina srecna in srcna. Besedi, ki nista prazni be-sedi, temvec je preplet lepih custev, ki nam jih je z domovino dal in po­magal oživeti stvarnik, ko nas je po­stavil na najlepši košcek sveta, saj je že Ivan Cankar v Kurentu napisal o kraju s prgišci lepote, kjer smo mi doma. Je pa bil zelo kriticen do do-gajanja v zadnjih letih. V zadnjem casu se na veliko pozablja na Tru­barja, Bohorica, Plecnika, Cankar­ja, Maistra, Jakoba Aljaža in mnoge druge, ki so živeli te sanje. Pred tri­desetimi leti smo to dosegli. Srcno predvsem pa srecno. Pa si dosegel Slovenec ta cilj? Si svoj gospodar na svojem? Edini, ki je ta cilj dosegel, je bil poenoten slovenski narod, ne pa oni, ki se drenjajo, kdo je bolj za­služen za to … V nekdanji osnovni šoli na Hom-cu so ob 30-letnici osamosvojitve na ogled postavili likovno razsta­vo z naslovom BUBE slikarke La­ure Licer, ki so si jo lahko obisko­valci ogledali po zakljucku uradne­ga dela prireditve. Na prostoru pri stari šoli je potekalo še druženje ob simbolicnem kresu, ki so ga postavi­li homški skavti. Prireditev ob 30. jubileju naše domovine so organizirali KS Homec - Nožice, KS Preserje, Župnija Ho-mec, Župnijska Karitas Homec, KD Jože Gostic Homec, Skavtski stegHomec, PGD Homec, ŠD Preserje inŠD Homec. Besedilo in foto: Miro Pivar V hvaležen spomin in opomin Tradicionalna spominska slovesnost v Križkarjevih smrekicah »S tega zbornega mesta so 27. 7. 1941 odšli prvi borci za svobodo na oboro­žene akcije proti okupatorju,« je za­pisano na spomeniku v Križkarjevih smrekicahobcestiRadomlje–Preser­je, od koder je omenjenega dne pred osmimi desetletji v boj proti okupa­torju krenila Radomeljska skupina. Marsikdo se bo ob tem spomnil, da je bil 27. julij – prav v spomin na ta dogodek vcasih tudi praznik obcin Domžale in Kamnik, pa tudi tega, da borci za vrednote NOB vsako leto na tem kraju pripravijo spominsko slo­vesnost. Tudi letos sta jo pripravila Združenje borcev za vrednote NOB Obcine Domžale in Krajevna organi­zacija za vrednote NOB Radomlje ter jo združila s podelitvijo priznanj. Dogodku so se najprej pokloni­li praporšcaki, po himni in pozdravu Romana Rovanška, novega predse­dnika KO borcev za vrednote NOB Ra-domlje, pa je prisotne pozdravil slav­nostni govornik dr. Milan Brglez, po­slanec v Evropskem parlamentu. Spo­mnil je na cas ob zacetku druge sve­tovne vojne na našem ozemlju, ko je vsa Evropa jecala pod težkimi škornji okupatorjev, Slovenke in Slovenci pa so se odlocili, da ne bodo dovolili, da bi slovenski narod postal le del zgo­dovinskega spomina. Spomnil je, da se je prav pri Križkarjevih smrekicah zacel eden od plamenov upora pro-ti okupatorju pa tudi proti krivicam v tistih casih. Ljudi je želja po svobo­dni domovini opogumila, okrepila, da so za domovino in slovenski jezik bili pripravljeni storiti vse – dati najsvetej­še – svoja življenja. Vprašal se je, ali bi se danes z isto gorecnostjo postavi­li v bran domovini, pa tudi, ali dovolj spoštujemo in cenimo svoj jezik, svo­jo kulturo, obicaje. Posebej je to po­membno v teh nestabilnih casih, ko se pritajeno plazi duh nestrpnosti in so-vraštva do drugih tudi pri nas. V spo-min in opomin pa je prisotne spomnil, da ne bi mogli razglasiti samostojne Slovenije, ce ne bi bilo narodnoosvo­bodilne borbe, in predlagal v spoštljiv priklon vsem padlim minuto molka. Sledil je pravi koncert partizanskih pesmi v izvedbi Moškega pevskega zbora Radomlje pod vodstvom Karla Leskovca, med katerim sta recitatorki Janka Jerman in Marija Dodic spomni­li na dogodke pred 80 leti, nam pred­stavili odnos mlajše generacije do par-tizanskega gibanja in nas spomnili na vlogo ljudi v partizanskem obdobju. Nastopila je tudi pevka Silva Kosec. Zakljucek spominske slovesnosti je bil namenjen podelitvi priznanj. Obrazložitve je prebrala Marija Maj­henic, predsednica ZB za vrednote NOB Obcine Domžale, ki je zlato pla­keto podelila za življenjsko delo pri krepitvi vrednot NOB Petru Jerma-nu, dolgoletnemu predsedniku Kra­jevne organizacije za vrednote NOB Radomlje, zlato plaketo za sodelova­nje pri krepitvi vrednot NOB ter po­sebej za prispevek pri bogatenju spo­minskih prireditev s svojimi nastopi je prejel Moški pevski zbor Radomlje, srebrno plaketo pa Folklorna skupi­na Groblje Domžale. Vera Vojska Foto: Igor Lipovšek Ob prazniku Krajevne skupnosti Dob Tam smo doma … Sedmi avgust je že desetletja praznik Krajevne skupnosti Dob, ki ga ta pra­znuje v spomin na enega izmed prvih uspešnih bojev cete Kamniškega ba­taljona z okupatorjem na Hrastovcu, kjer na dogodek pred osmimi desetle­tji opozarja spomenik, ob katerem se vsako leto zberemo na spominski slo­vesnosti v organizaciji Krajevne orga­nizacije borcev za vrednote NOB Dob, Krtina in Krajevne skupnosti Dob. Letos je prva sobota v avgustu, ki je leta rezervirana za omenjeni pra­znik, prišla prav na 7. avgust, ko je pred osmimi desetletji na Hrastovcu potekal omenjeni dogodek kot nada­ljevanje zacetka vstaje v drugi svetov­ni vojni na našem obmocju, ki sta ga Združenje borcev za vrednote NOB obcine Domžale inKrajevna organi­zacija za vrednote NOB Radomlje za­znamovala 27. julija 2021 v Križkarje­vih smrekicah. Prijetno vreme je na slovesnost privabilo številne udele­žence, najvec iz Krajevne skupnosti Dob, ki so najprej prisluhnili himni v izvedbi Mešanega pevskega zbora Tu­risticno rekreativnega društva Turn-še Cešenik pod vodstvom Polone Hri-bar in harmonikarja Mirana Pezdirca, nato pa so se z minuto molka, sku­paj s praporšcaki, in položitvijo ven-ca pred spomenik poklonili pogumu borcev med drugo svetovno vojno. O prazniku KS in siceršnjem življenju v Krajevni skupnosti Dob je spregovo­rila predsednica sveta Krajevne sku­pnosti Dob Marija Ravnikar, ki uspe­šno vodi KS. Poudarila je pomen pri­padnosti, složnosti krajanov pa tudi dolžnosti, da skupaj praznujemo. Do-bljani smo ponosni na svojo KS, na lepo in urejeno okolje, kjer k podobi domacih krajev prispevamo vsak po svoje, svet KS pa se trudi ter v okvi­ru možnosti upošteva predloge kra­janov. Zahvalila se je za trud za pre­dloge ter zaželela, da tudi v prihodnje vsak po svojih moceh ob sprejemanju razlicnosti ter v zaupanju in spošto­vanju razvijamo svojo KS. Zahvalila se je clanom sveta KS Dob za sodelo­vanje, enako vsem drugim, ki obliku­jejo življenje KS, ter ob cestitki za kra­jevni praznik vsem zaželela prijeten klepet in druženje. Sledil je bogat kulturni program, preplet partizanskih in aktualnih vsebin, v katerem so sodelovali: Me-šani pevski zbor Turisticnega rekre­acijskega društva Turnše Cešenik, Domžalski rogisti, harmonikar Tone Habjanic ter recitatorji Jože Loncar, Kristina Brodnik in Maks Jeran, pri­reditev pa sem vodila Vera Vojska. Prijetna spominska slovesnost se je zakljucila s tradicionalno skupno pesmijo V dolini tihi in prijetnim to-variškim druženjem. Vera Vojska Foto: Miro Pivar SLAMNIK, GLASILO OBCINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14.200 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLACNO. Ustanoviteljica glasila je obcina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Carman / E-naslov: urednistvo. slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelcic / Prelom in pri­prava za tisk: KREO / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Uredništvo: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pri­spevkov. Regionalna kolesarska povezava v Obcini Domžale Odobrena je financna podpora iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in državnega proracuna za projekt Regionalna kolesarska povezava v Obcini Domžale. Smo korak bližje k strateškemu cilju obcine Domžale – zmanjšanju pro- meta, predvsem v mestnem jedru, in vzpodbuda k hoji, kolesarjenju in uporabi javnega prevoza in drugih oblik trajnostne mobilnosti. Ceprav je pocitniškiutrip v avgu­ stu ‘v polnem teku’, je delo v Pisar­ ni za evropske projekte ter Oddelku za investicije potekalo v ustaljenem tempu. Prejeli smo sklep o odobritvi financne podpore iz Evropskega skla­ da za regionalni razvoj s pripadajocim nacionalnim javnim prispevkom iz dr­ žavnega proracuna za projekt Regio­ nalna kolesarska povezava v Obcini Domžale. Treba je omeniti, da je bilo za dosego cilja potrebnega vložiti ve­ liko truda, v projekt so bile vpete raz­ licne službe in oddelki Obcine Dom- žale, odkupiti je bilo treba številna ze­ mljišca in jih urediti, izpeljati vse po­ trebne postopke na investicijah, poleg tega moramo pohvaliti tudi vse druge službe, ki so se hitro odzivale in nam s tem pohitrile številne procese. Odobrena višina financne pod- pore znaša 2.198.020 evrov. V okviru projekta bodo urejene novozgrajene kolesarske povezave (enostransko) v dolžini 2,08 km (od Cešminove ulice Nacrt poti do Krožne ceste), medtem ko bo sku­ pna dolžina skupne kolesarske po­ varnost predvsem pešcev na tem ob- tudi potreben dodaten prostor za iz­ vezave 15,50 km (do Mestnega trga v mocju. Obcina Domžale s projektom vajanje ucnega programa. Ljubljani). Glavni namen operacije je sledi razvojni prioriteti Kakovostno V teku so tudi priprave za nove pri­ zagotavljanje trajnostne mobilnosti bivalno okolje Razvojnega programa jave na evropske in državne financne za dnevni dostop prebivalcev na de­ Obcine Domžale 2012–2025, v okviru mehanizme, o katerih vas bomo re- lovno mesto in mesto šolanja na re- katere zagotavlja pogoje za odlicno dno seznanjali. Do takrat pa – prije­ laciji Domžale–Ljubljana. Z omenje­ kulturno, rekreacijsko in športno po­ tne dni v prostoru zadovoljnih ljudi. nim projektom sledimo strateškemu nudbo, dostopnost zelenih površin, Obcina Domžale cilju obcine Domžale – zmanjšanju kolesarske in peš povezave. Služba za evropske projekte prometa, predvsem v mestnem jedru, Za projekt Preureditev jedilnice Oddelek za investicije in vzpodbuda k hoji, kolesarjenju in na OŠ Rodica je bila oddana vloga na uporabi javnega prevoza in drugih Javni razpis za sofinanciranje investi­oblik trajnostne mobilnosti. cij v vrtcih in osnovnem šolstvu v Re- Oddali smo tudi prijavo na javni publiki Sloveniji v proracunskem ob-razpis za sofinanciranje vzpostavitve dobju 2021–2024. Na OŠ Rodica smo novih zunanjih površin v letu 2021 zav sklopu projekta preuredili jedilnico investicijo Kolesarski poligon na Šum-in del kuhinje, s cimer se je pridobilo berku. Na obmocju Šumberka bomo za kolesarje uredili poligon, kjer bo možna tudi organizirana vadba ko­lesarjev, ki se ukvarjajo z gorskim ko­lesarstvom. Z ureditvijo take športne površine se bodo kolesarji zadrževalina enem obmocju Šumberka, s tem pa bo zagotovljena tudi vecja prometna ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB OBCINE DOMŽALE KRAJEVNA ORGANIZACIJA BORCEV ZA VREDNOTE NOB LAVKA ŠLANDRA DOMŽALE VABI VSE OBCANE IN KRAJANE na SPOMINSKO SLOVESNOST OB 80. OBLETNICI USMRTITVE TALCEV v soboto, 4. septembra 2021, ob 11. uri pri spomeniku v Domžalah – Zaboršt, Šumberška cesta 3 pri Bistriškem mostu (Mostnar). Spominska slovesnost bo or-ganizira v skladu z navodili in pogoji NIJZ. aktualno Vljudno vabljeni in dobrodošli! Ves cas delamo na protipoplavnih ukrepih Zakljucuje se sanacija sipine v reki Kamniški Bistrici v Domžalah in sistemsko urejamo tudi druga obmocja. Vecina del, ki potekajo dolvodno od mostu cez regionalno cesto pri Li-dlu, je zakljucenih. Projekt sanaci­je je vkljuceval odstranitev naplavin iz reke Kamniške Bistrice v Domža­lah. Odstranilo se je približno 5000 m3 naplavin na dolžini 800 metrov, med regionalno državno cesto in so- no na obeh bregovih reke in na sona­ravni nacin, z umestitvijo vmesnega vegetacijskega dela, ohranitvijo tol­munov ter cišcenja velikih sipin. Po-leg povezanosti z obcino bodo dela potekalatudivsodelovanjuzribici– za ohranitev življenja v reki. Iz obcinskega proracunskega tocjem Race in Kamniške Bistrice. In-vestitor sanacije je bil upravljavec vodne infrastrukture Ministrstvo za okolje in prostor, zanjo Direkcija Re-publike Slovenije za vode, soinve­stitorka pa je bila tudi Obcina Dom-žale. Urejanje brežine se nadalju­je tudi od regionalne ceste pri Lidlu gorvodno.»Ves cas delamo tudi na protipoplavnih ukrepih. V ta namen imamo ustanovljeno tudi skupino za protipoplavne ukrepe, s katero se veckrat sestanemo, pregledamo pro­blematicna obmocja ter na podla­gi ugotovitev pripravimo in izvede-mo potrebne ukrepe. Zavedamo se, da je preventiva izrednega pomena, zato posebno pozornost namenjamo celotnemu sistemu zašcite in reševa­nja. Kako ucinkovit je, se je že veckrat pokazalo, nazadnje v epidemiji covi­da-19, kot tudi lansko poletje, ko nas je prizadelo neurje s toco,« je v ne­davnem intervjuju spomnila podžu­panja, ki se udeležila tudi sestanka podjetja Hidrotehnik, d. d., z lastni­ki zemljišc v homškem delu reke Ka­mniške Bistrice. Država je namrec umestila v nacrt sanacije tudi projekt sanacije brežine Kamniške Bistrice pod Homškim je-zom.Grezalastnoinvesticijodržave, ki napoveduje ureditev 460 metrov brežine. Dela se bodo urejala tockov­vira Nacrtovanje, varstvo in ureja­nje voda ter Investicijska in sana­cijsko vzdrževalna dela na porecju Kamniške Bistrice namenjamo sred­stva in se trudimo z nacrtovanjem in sistemskim urejanjem obmocja re-kreacijske poti ob Kamniški Bistrici. Trenutno je v nacrtu sanacija de­sne brežine Kamniške Bistrice od Štude pa vse do Bišc oziroma dalje do obcinske meje z Dolom pri Lju­bljani, del poti, ki smo jo nedavno uredili. Redno izvajamo sanacije ob­stojecih spodkopanih zidov in zajed ter jih nadomešcamo z novimi zlož­bami, kar je najvecji in najzahtev­nejši poseg ob urejanju poti. Glav­ni dejavnik, ki zavira izgradnjo poti, pa je lastniški vidik. Brez potreb­nih zemljišc in razumevanja nekate­rih posameznikov, da delamo v do-bro obcank in obcanov Domžal, negre. Želimo si, da bi rekreacijsko pot lahko povezali in uredili posamezne dele rekreacijske poti ob Kamniški Bistrici, ki še cakajo na izvedbo in tja namestili tudi urbano opremo, kot smo jo v zadnjih letih prakticno ob celotni poti rekreacijske poti Kamni­ške Bistrice. Zacenja pa se uvedba v delo za gradnjo brvi za pešce in ko­lesarje cez potok Dolska Mlinšcica. Obcina Domžale, Urad župana Arhiv Obcine DOmžale Nova in varnejša ureditev Slamnikarske ceste v Domžalah Med številnimi prenovami cest smo zakljucili s prenovo ene kljucnih povezav v središcu mesta. Nova ureditev Slamnikarske ceste v Domžalah, kjer poteka tudi varna šolska pot, je zdaj varnejša in pre­ glednejša, ne samo za voznike, pac pa tudi za pešce in kolesarje. V letošnjem letu smo zakljucili s prvo etapo prenove ceste, vse od kri­ žišca z Ljubljansko cesto do Miklo­ šiceve ulice. V prihodnje bomo na­ daljevali s prenovo drugega dela ce­ ste do soseske Krizant. Investicija je obsegala prenovo cestišca in ploc­ nikov ter javne razsvetljave. Ureje-Nova ureditev Slamnikarske ceste v Dvignjeno križišce za vecjo varnost na so dvignjena križišca, ki umirja-Domžalah udeležencev v prometu jo promet ter voznike opozarjajo na to, da se v neposredni bližini naha- Poleg na novo zgrajenega ce­ ovna sanacija kanalizacije na celo­ jata vrtec in šola. Z ureditvijo križi­ stnega dela sta bila urejena tudi vo­ tnem obmocju prenove in v naveza- šca pri Miklošicevi ulici smo poskr­ dovod in kanalizacija. V prvi fazi, vina Ljubljansko cesto (od Slamni­ beli za varnejše preckanje križišca v okviru investicijsko-vzdrževal­ karske, po Ljubljanski cesti vse do za kolesarje ter ohranili prostor na nih del, je bilo obnovljenih 434 m Mlinšcice). plocniku najranljivejšim udeležen­ vodovoda in 16 hišnih prikljuck­ Obcina Domžale, Urad župana cem v prometu, pešcem. ov. Socasno je bila izvedena tock-Varna šolska pot Foto: arhiv Obcine D omžale Investicije v šolsko in vrtcevsko infrastrukturo ter druge investicije Letošnje leto najbolj zaznamuje gradnja prizidkov na OŠ Rodica, kjer bo letos v šolske klopi prvic sedlo kar 81 prvošolcev. Na zahodni strani obstojece jedilni­ce, med ucilniškim traktom in telo­vadnico, je dokoncan nov prizidek jedilnice, na vzhodni strani pa bo v novem šolskem letu zadišalo iz nove kuhinje. Enoprostorska zasnova pri­zidka predstavlja podaljšek obstoje-ce jedilnice, v katerem bo po novem lahko malicalo do 100 ucencev hkra-ti. Visoka pasovna okna in vhodna vrata s steklenim polnilom bodo po­skrbela za naravno osvetlitev novih in že obstojecih prostorov. Na novo je urejen tudi prostor za umivanje rok, instalacije prezracevanja in raz­svetljave ter prostor za razdeljevanje hrane ter oddajo umazanih pladnjev v navezavi s preureditvijo kuhinje. Foto: Vido Repanšek in Karin Božic Zupancic V novem šolskem letu na ucence cakata nova jedilnica in kuhinja Letos bo v šolske klopi sedlo 426 na OŠ Rodica. prvošolcev. 105. rojstni dan castnega obcana Jožeta Pogacnika Ko slavimo življenje Prav na 105. rojstni dan castnega obcana Jožeta Pogacnika je v zele­nem zavetju Kolovca potekala prije­tna slovesnost, namenjena pocasti­tvi castitljivega jubileja cloveka, ki se je s svojim delom in prizadeva­nji, ljubeznijo do obcine in pestro življenjsko potjo neizbrisno zapisal v novejšo zgodovino obcine Domža­le, hkrati pa je prav ob tem jubileju za svoje življenjsko delo prejel tudi zlato priznanje Zveze borcev za vre­dnote NOB Slovenije. Slovesnost se je zacela z nagovoromžupana ObcineDomžale Tonija Dragarja, ki je govoril o clove­ški in županski vlogi castnega obca­na Jožeta Pogacnika, izpostavil po-men njegovega dela na mnogih po­drocjih, spomnil na njegovo ljube-zen do obcine, na pripravljenost, da vselej pomaga, ter mu zaželel še veliko zdravja in prijetnih trenutkov ter mu izrocil spominsko darilo, ju­bilant pa je prejel tudi velik šopek. V drugem delu slovesnosti je Ma-rijan Križman, predsednik Zveze bor­cev za vrednote NOB Slovenije, jubi­lantu izrocil priznanje Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije ter izroci­tev pospremil z besedami zahvale za njegovo delo – tako v obdobju dru­ge svetovne vojne kot v življenju si­cer, v katerem je jubilant vselej in-terese ljudi postavljal pred svoj inte-res. Ob cestitki je povedal, da vec kot njegove besede o življenjski poti ju­bilanta povedo besede Karla Destov­nikaKajuha, zapisane na priznanju … o ce bi ljudi ne bilo pri nas, ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz, tedaj bi nas že kdaj odnesel plaz ... Posebej je o življenju borca Jožeta Pogacni­ka in njegovi delovni poti ob cestit­ki spregovoril Franci Gerbec, pred­sednik Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Venclja Perka, tudi soorganizator slovesnosti, ki je spo­mnil na jubilantovo socialno narav­nanost, ki se je kazala v prizadeva­njih za dejavnosti, ki so prinašale ra­zvoj in boljše življenje vsem ljudem. Poudaril je njegovo skrb za malega cloveka ter posebej izpostavil vese­lje in ponos, da imamo takega clo­veka in da lahko živimo z njim. Na pomen dela Jožeta Pogacnika je opo-zoril tudi nekdanji župan Peter Pri­možic in castni obcan, ki je spomnil na njegova prizadevanja pri tem, da je bila obcina v njegovem casu naju­spešnejša, pri motiviranju obcanov za samoprispevek, namenjen ureja­nju šolske mreže, na prizadevanja za zdravo pitno vodo, druge komunal­ne dobrine ter zacetek gradnje cen­tralne cistilne naprave. V prijetni družbi sorodnikov, pri­jateljev, delovnih in družbeno-poli­ticnih sopotnikov, clanov organiza­cije borcev za vrednote NOB je ju-bilant prejel vrsto cestitk in iskre­nih želja za njegovo dobro zdravje. K prijetnejšemu pocutju pa so pri­spevali tudi sodelujoci v kulturnem program: glasbeniki Hervin Jakon-cic, Marjan Urbanija in Tone Habja­nic ter recitatorka Leja Kralj. Iskrene cestitke ob 105. rojstnem dnevu, spoštovani castni obcan Jože Pogacnik, in naj vas zdravje in prijetni trenutki spremljajo na vaši nadaljnji življenjski poti. Vera Vojska Foto: Vido Repanšek veliki intervju PA NAJ ŠE KDO RECE, DA NI LEPOBITI CLAN DU DOMŽALE TONI PRUS, PREDSEDNIK, IN MARIJA RADKOVIC, PODPREDSEDNICA DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOMŽALE Vse analize in pricakovanja kažejo, da se bo število starejših ljudi v naši državi iz leta v leto povecevalo, s povecanjem pa naj bi zagotavljali tudi vecjo skrb zanje za kvalitetno in dostojno staranje. žale) smo zagotovili tudi nove ma-jice za vecjo prepoznavnost, hkrati pa tudi privrženost našemu društvu. Imamo novo tablo pred vhodom v društvo, kjer je tudi oznaka demenci prijazna tocka. V pripravi pa so tudi usmerjevalne table, da nas bodo vsi, ki nas potrebujejo, lažje našli. Uredili ste tudi internetno stran? Zavedamo se, da je zelo pomembno obvešcanje vseh clanov in clanic ter da je pisanje sporocil, vabil ipd. ve­lik zalogaj za vec sto clanov. Že do-slej smo imeli možnost elektronskih sporocil, vse skupaj pa smo nadgra­dili z internetno stranjo, kjer bomo redno obvešcali naše clane o aktiv­nostih in dogajanjih v društvu. Po-javljamo pa se tudi na Faceboo­ku. Doslej smo se posluževali pred­vsem sporocanja preko medijev, po­sebej Slamnika in Domžalca, ki se jima za razumevanje in objavljanje lepo zahvaljujemo. Na podrocju ob-vešcanja si želimo tudi v prihodnje redno izdajati brošurico z najosnov­nejšimi podatki o našem delu, kot tudi pomoc. Vse to so naloge, ki se smo jo izdali pred novim letom, še uresnicujejo tudi v okviru Društva Lahko recem, da so danes rejših ljudi. Delam tudi v Medgene-lacij do priklopa na optiko, pa belje-vec pozornosti pa bomo nameni­upokojencev Domžale. V pogovo-skoraj vsi clani in clanice racijskem društvu Jesenski cvet, v nja, zamenjave zaves, hkrati pa smo li rednemu obvešcanju vseh o delu ru s predsednikom Tonijem Prusom, skupini MASSIM. kupili oziroma zagotovili najnovejšo društva. Pa še naslov naše nove in- našega društva z obmocja ki je funkcijo prevzel julija 2020, in Kot podpredsednica Društva sodobno opremo, kot so: racunalni-ternetne strani – drustvoupokojen­podpredsednico Marijo Radkovic, treh domžalskih krajevnih upokojencev Domžale sem or-ki pa tudi velik LCD TV, ki nam zelo cev-domzale.si in pa facebooka – podpredsednica od leta 2017, smo skupnosti, so pa tudi iz ganizatorka in nosilka projekta prav pride pri predavanjih, delavni-DU Domžale DU Domzale. po kratki predstavitvi obeh bolj na-Starejši za starejše. Svoje znanje cah in drugih oblikah dela. Uredi-Nacrtujemo, da bomo jeseni, ce drugih krajev in sosednjih tancno pogledali delo društva, ki je in izkušnje rocnih del rada pre-li smo tudi sanitarne prostore, vsem bo interes, prav o podrocju racu­bilo sicer v zadnjem obdobju ovira-obcin. Prav vsakogar smo našam na mlade v šolah in vrt-clanom in clanicam pa smo zagoto-nalništva in rabi novih tehnologij no zaradi epidemije, kljub temu pa veseli in ga bomo veseli cih, domovih za ostarele, sodelu-vili tudi možnost brezplacnega foto-pripravili delavnico. deležno veliko pohval za svojo src-tudi v prihodnje. Veseli jem pa tudi pri rokodelski skupi-kopiranja nujnih zadev. nost ter pogum pri zagotavljanju ni v Župniji Vir. Z veliko dobre vo-Na novo urejeni prostori pa omo-Morda za zacetek kar povabilo priložnosti za prijetnejše življenje in pa bomo še tesnejšega lje, vztrajnosti in požrtvovalnosti gocajo našim clanom in clanicam novim clanom, predvsem pa tudi pomoc starejšim. sodelovanja med društvi rada pomagam vsakemu, ki po-s placano clanarino tudi brezplac-novim prostovoljcem. upokojencev – tako v trebuje mojo pomoc. no ‘samozdravljenje’, na katero se To je vseskozi naša prioritetna na-Predsednik Toni Prus je o svojem je treba predhodno narociti. Tako loga, zato imamo dvakrat tedensko okviru obcine Domžale dosedanjem delu povedal: Za prvi del mandata vodenja smo dobili tudi prostor, sicer majhen, v poletnem casu uradne ure (pone-Delo v društvih me zelo veseli, saj kot širše, saj smo skupaj društva je najznacilnejša za družabna srecanja, ki bi jih radi deljek in petek med 9. in 11. uro), v sem vecji del svojega življenja name-mocnejši. ureditev prostorov društva na pripravljali za naše clane, saj veli-zimskem casu pa se naši clani in nil tudi delu v njih. Tako sem se ja-Ulici Simona Jenka 11. ko izmed njih pogreša prav družbo clanice pa tudi drugi lahko oglasijo nuarja 2019 vclanil v Društvo upoko-Res je, najprej smo se lotili izbolj-in druženje. Ob pomoci sponzorjev tudi ob sredah v istem casu. Na vo­jencev Domžale. Še istega leta sem šanja pogojev za delo društva, od (hvala Kolesarskemu centru Bauer ljo smo jim z odgovori o delu dru-postal clan upravnega odbora dru-kompletne zamenjave elektro insta-BTC Ljubljana in Enzo grafika Dom-štva pa tudi drugih vprašanjih, po­štva in pozneje tudi eden od dveh vezanih s problemi starejših ljudi. podpredsednikov. V letu 2020 me je takratni predsednik društva predla- So v društvu upokojencev samo clani iz Domžal ali tudi od gal kot možnega kandidata za pred­ drugod? sednika. Upravni odbor društva je Vcasih, ko je na obmocju obcine na skupšcini društva 1. julija 2020 njegov predlog sprejel in tako sem Domžale delovalo samo Društvo 2021 postal novi predsednik Društva upo­ upokojencev Domžale, so bili cla­kojencev Domžale. Z mojim ime­ ni in clanice tega društva iz celotne novanjem so se na novo imenovali nekdanje obcine Domžale. Po usta­tudi vsi organi v društvu. Tako ima­ novitvi novih štirih obcin (Lukovica, mo novo sestavo upravnega odbora, Mengeš, Moravce in Trzin), v katerih nadzornega odbora in castnega raz­ tudi pridno delajo društva upokojen­sodišca. Smo malo mlajši upokojen­ cev, se je pospešilo ustanavljanje no-ci, polni razlicnih idej, in pripravlje­ vih društev tudi v krajevnih skupno­ni delati v društvu, kjer kot prosto­ stih nove obcine Domžale (Vir, Ra-voljci svoj prosti cas namenjamo sta­ domlje, Naš dom Dob). Tedaj se je rejšim. Naš mandat potece leta 2024. vecina clanov Društva upokojencev Domžale vkljucila v društva na svo- Podpredsednica Marija Radkovic. jem obmocju, nekateri pa so ostali ki je za svoje prizadevno delo pri našem društvu. Lahko recem, da prejela tudi Nagrado Obcine so danes skoraj vsi clani in clanice Domžale, je povedala: našega društev z obmocja treh dom-Sem prostovoljka, ki je življenje, žalskih krajevnih skupnosti, so pa zlasti pa zadnji dve desetletji, na­ tudi iz drugih krajev in sosednjih ob-menila prostovoljnemu in humani-od 11. — 16. ure cin. Prav vsakogar smo veseli in ga tarnemu delu v društvih, ki skušajo bomo veseli tudi v prihodnje. Vese­polepšati ter izboljšati življenje sta­ li pa bomo še tesnejšega sodelovanja letnik lxi | avgust 2021 | številka 8 slamnik | 7 veliki intervju med društvi upokojencev – tako v okviru obcine Domžale kot širše, saj smo skupaj mocnejši. S kom se vse povezujete? Skušamo stkati vezi med vsemi dru­štvi, ki vkljucujejo upokojence, pove­zujemo pa se tudi s centrom za soci­alno delo, domovi starostnikov, Ob­cino Domžale, Zvezo društev upoko­jencev Slovenije in Pokrajinsko zve­zo društev upokojencev Gorenjske. Nekaj vec o projektu Starejši za starejše? S projektom smo zaceli v letu 2018. Epidemija je projekt zaustavila, saj so bili tako tisti, ki smo jim pomagali, kot prostovoljci, ki so jim nudili po­moc, rizicna skupina s posebnim statusom. Zdaj projekt nadaljuje-mo, zato še posebej vabimo, da se nam javijo vsi, ki pomoc potrebuje­jo, in vsi, ki bi v tem projektu sodelo­vali kot prostovoljci. Dosedanje delo v projektu je pokazalo, da so starej­ši najbolj zainteresirani za nasle­dnje oblike pomoci: prostovoljci jim pomagajo z informacijami o njiho­vih pravicah in možnostih, jih tudi usmerjajo k pristojnim institucijam; ali jim le svetujejo, da se vkljucijo v druge organizacije ali društva, nudi­jo jim pomoc pri izpolnjevanju raz­licnih obrazcev, pomagajo pri napo­titvah v domove upokojencev; skuša­jo pomagati pri organizaciji pomoci, ko pridejo domov iz bolnišnic ali npr. Soce, posebej, ce ni domacih; sve­tujejo in pomagajo pri uporabi orto­pedskih pripomockov, v okviru mo-žnosti jih obiskujejo, predvsem pa so jim vedno na voljo po telefonu. Katere naloge ste opravljali v casu epidemije? Tiste, ki so nam bile omogocene. Tako smo razdeljevali maske, ime­li, ko je bilo mogoce, tudi uradne ure, vedno smo bili na voljo po telefonu in si pomagali na druge nacine, kolikor jih je epidemija dovoljevala. Je bila pa velika težava v tem, ker smo bili vsi skupaj rizicna skupina. Vseskozi smo bili tudi v stiku z drugimi organi­zacijami, ki so skrbele za to podrocje. Kaj upokojenci v Domžalah najbolj pogrešajo? Pravzaprav najbolj pogrešajo pri­meren vecji prostor za druženje, saj imamo sicer v društvu prostore – vendar zelo majhne, kjer ni mogo-ce zagotoviti druženja vecje skupi­ne starejših ljudi. Naj bi to uresnicil nacrtovani dnevni center za starejše? Zanesljivo, saj bi nam omogocil dru­ženje v vecjem številu, hkrati pa bi lahko organizirali raznovrstne dejav­nosti od delavnic do razlicnih oblik izobraževanja, druženja ipd. Naše društvo je v želji, da se tovrsten cen­ter oblikuje tudi v naši obcini, obi-skalo vrsto podobnih centrov v Slo­veniji in se ob spremljanju njihove dejavnosti prepricalo, da je to pro-jekt, ki omogoca kvalitetnejše življe­nje upokojencev. Ob pomoci tovr­stnih centrov in upoštevanju naših domacih potreb smo pripravili gra­divo, elaborat o ustanovitvi centra in program dela ter ga posredovali tako Obcini Domžale kot še posebej ob­cinskemu svetu, in veseli nas, da se na tem podrocju zadeve premikajo. Ste eno od redkih društev upokojencev, kjer je locirana tocka za demenco. Je bilo na tem podrocju po vzpostavitvi tocke že kaj narejenega? Demenci prijazno tocko smo odprli, ker smo želeli pomagati vsem, ki se srecujejo s tovrstnimi problemi. Tako smo že pripravili predavanja, še ve­dno pa vabimo vse, posebej svojce, ki imajo kakršna koli vprašanja in si želijo naše pomoci, da se nam pri­družijo. Skupaj z društvom Spomin-cica se bomo potrudili, da jim poma­gamo v okviru možnosti. Zanimivi so podatki, ki kažejo, da se starejši radi udeležujejo razlicnih oblik (ne)formalnega in priložnostnega izobraževanja, usposabljanja ter kulturnih dejavnosti in prireditev. Imate tudi vi tovrstne izkušnje? Imamo in smo veseli, ker se naši clani in clanice radi udeležuje­jo razlicnih predavanj in delavnic, kjer dobivajo nova znanja, med nji-mi se krepijo vezi, ki omogocajo po­moc drug drugemu, ne nazadnje taka druženja pomenijo tudi, da dobimo informacije o njihovih teža­vah. Posamezna podrocja pokriva­jo naši odbori, ki vsak s svojega po­drocja pripravljajo delavnice, pre­davanja ali druge konkretne aktiv­nosti (predavanja o zdravem spa-nju, prometni varnosti ipd). Tako smo že pripravili vrsto predavanj, kjer upoštevamo tudi predloge na­ših clanov, velik interes je za ek­skurzije, razlicne družabne dogod­ke in športne dejavnosti. Vse to ste upoštevali tudi pri sprejemu zelo bogatega programa posameznih odborov. Morda zacnemo pri odboru za socialna, zdravstvena vprašanja in invalidsko podrocje ter izobraževanje in projekt Starejši za starejše? Že sam naslov pove, da odbor združuje prakticno najpomembnejša podrocja našega dela z in za upokojence. V najvecji meri je to po­drocje povezano z delom prostovolj­cev, zato mu namenjamo najvec casa in skrbi. Veliko podrocij dela smo že omenili ob posameznih projektih, zato na kratko le, da skušamo olajša-ti življenje in zagotoviti pomoc upo­kojencem, ki v vecini primerov živijo sami. Velikokrat nas ti poklicejo ali pa nam informacijo o njihovem sta­nju in potrebni pomoci sporocijo pri­stojne institucije. Res je tudi, da ne­kateri tovrstne pomoci ne sprejemajo, medtem ko so nekateri zelo hvaležni za vsako, še tako majhno pomoc. Omenili ste tudi stanovanjsko podrocje kjer, kot mi je znano, pomagate starejšim, ki imajo stanovanjske probleme. Res je in teh problemov je vsak dan vec. Na obmocju obcine Domžale je socialnih stanovanj za upokojence 28. Z njimi razpolaga Nepremicninski sklad Slovenije, naše društvo – nje-gov odbor za stanovanjske in pravne zadeve, v skladu z veljavno zakono­dajo na osnovi pridobljenih podatkov tockovno pripravi prioritetno listo, ki je omenjenemu skladu v pomoc pri dodelitvi stanovanja upravicencu. Eno najpriljubljenejših podrocij vašega programa je organizacija ekskurzij in izletov. Res je in navadno se le-teh v orga­nizaciji odbora za izlete udeležuje kar dva avtobusa potnikov. Epide­mija je sicer to podrocje malce za­ustavila, vendar smo v programu Posebno obvestilo Ker smo še vedno v covid razme-rah, moramo vsi upoštevali zdra­vstvene ukrepe, ki so veljavni. Vsi udeleženci srecanja morajo imeti v pisni obliki potrdilo PCT ali po­trdilo o prebolevnosti ali veljaven negativni test in jih pokazati var-nostni službi ob vstopu na priredi­tveni prostor. Dobrodošli! predvideli, da s to priljubljeno de­javnostjo nadaljujemo. Pri tem pa se veckrat srecujemo tudi s proble-mom odjavljanja interesentov, kar predstavlja kar precejšen problem, zato bomo v prihodnje na tem po­drocju ‘bolj strogi’. Stroške bo tre­ba predhodno vplacati, v prime-ru odjave pa se bodo upoštevala le zdravniška opravicila. Trudili pa se bomo, da bodo izleti zanimivi, pri­merni za starejše potnike. Za naše clane bomo organizirali tudi vecdnevna letovanja, posebej v hotelu Delfin v Izoli. Ob tem v ve­dnost vsem, da pred odlocanjem o koristnikih letovanja s strani ome­njenega hotela dobimo možnosti za korišcenje zmogljivosti. Tudi kulture, rocnih del in ohranjanja kulturne dedišcine v društvu ne manjka? To podrocje spremlja poseben od­bor, ki izvaja delavnice za ohra­njanje kulturne dedišcine naših prednikov, v katere bi radi privabi­li še vec naših clanov in clanic ter v okviru možnosti tovrstne vešcine prenašali tudi na mlado generacijo. Zelo priljubljena so tudi rocna dela. Zelo ponosni smo na Moški pev-ski zbor Janez Cerar Domžale in Žen-ski pevski zbor Stane Habe Domžale, oba sta izšla iz našega društva in se vanj rada vracata. Kljub spremenje­ni organiziranosti – oba sta se obli­kovala kot kulturni društvi – ju ima-mo še zdaj za svoja. Še vedno radi nastopajo v okviru naših dejavnosti, velika vecina pevcev in pevk pa je tudi vkljucena v naše društvo. Posebno skrb namenjate športu in rekreaciji? Pred odborom za šport in rekreaci­jo je veliko dela, saj na tem podro-cju doslej nismo bili prevec uspe­šni. V glavnem so bili zelo uspe­šni šahisti, ki spadajo med najbolj­še tovrstne športnike v državi. Zdaj pa bi radi na tem podrocju naredi­li še vec, predvsem razmišljamo o organizirani rekreaciji (kolesarje­nje, pohodništvo, balinanje …), pa tudi o športih, za katere so v okviru pokrajinske zveze organizirana tek­movanja. Naš odbor si je zastavil zelo bogat nacrt, katerega uresni-citev pa je odvisna od interesa na­ših clanov in clanic, da sodelujejo v posameznem športu. Zato dobrodo­šli športniki in rekreativci. Skupaj z Obcino Domžale pripravljate v septembru posebno prireditev za upokojence Starejši smo skupaj mocnejši. Lahko nekaj vec o prireditvi. Res je tako, kot že napisano: kre­pimo vezi med društvi, tudi zato Društvo upokojencev Domžale v soorganizaciji z Obcino Domžale organizira 1. srecanje upokojencev obcine Domžale. Srecanje bo v so-boto, 4. septembra 2021, med 11. in 16. uro v Cešminovem paku v Domžalah. Namen srecanja je dru­ženje, razvedrilo in srecanje z lju­dmi, ki jih ne srecamo vsak dan. Pripravljamo bogat kulturno zabav­ni program. Z nami bodo: Godba Domžale, Ženski pevski zbor Sta-ne Habe DU Domžale, Pevski zbor Šole zdravja, Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar Domža­le, Mara Vilar in ljudske pevke, Fol-klorno društvo Groblje Domža­le, kolesarji DU Radomlje in DU Vir, na citre bodo zaigrale Notice, za­plesale Cešminke, pa Mama Manka nas bo obiskala. Za prijetno vzduš­je bo poskrbel voditelj srecanja Bo­ris Kopitar, ki nam bo tudi kakšno zapel. Skratka – luštno bo. Sreca­nje bo ob vsakem vremenu! . 8 | slamnik številka 8|avgust 2021 |letnik lxi ŽIVALI V URBANEM OKOLJU Kar polovica vseh Evropejcev ima v svojem domu ljubljencka, macko ali psa, prevladujejo slednji. povzetek tega je, da živali postanejo družba, ko smo osamljeni, sprošca­nje, ko smo utrujeni (sprehodi v na­ravi in igra), in družabnik v igri otrok. In dokler je žival ‘zaprta’ med štiri stene, še nekako gre, ne moti okoli­ce, ko pa pride do stika z drugimi lju­dmi, ko nista vec le žival in njen clo­vek, pa se vcasih stvari znajo zaple­sti. Velikokrat cisto po nepotrebnem. Solidarnost med ljudmi – sobivanje Dejstvo je, da smo si ljudje razlicni in nekateri imamo živali radi, spet dru­gi pa malo manj ali celo ne. S tem ni nic narobe, vse dokler ne prestopimo meje ali kot radi recemo: moja svobo­da se konca tam, kjer se zacne svobo­da drugega. Podobno bi lahko prene­sli v svet ljubiteljev živali – z mojim psom, macko ali katero drugo živaljo bom užival tako, da ne bo vplivalo na kakovost življenja drugih. Biti mora-mo solidarni tako s tistimi, ki jim ži­vali niso blizu, kot na drugi strani s tistimi, ki si brez živali ne predsta­vljajo življenja. So namrec njihovi družinski clani. Vsak ima svoje pra-vice, in prav je, da se naucimo sobi­vati – drug z drugim in z živalmi. Ena od stvari, ki so pogosto trn v peti tako ljubiteljem kot tistim, ki jih živali v mestu motijo, so povodci. Ljubitelji bi seveda želeli svojim živa­lim nuditi vec svobode. Tisti, ki psov nimajo, se jih morda celo bojijo, pa pricakujejo, da psi na povodcu, ko se jim približajo, gredo mimo njih. Ne glede nato, kako zelorazumevajoci bi bili radi do obeh stališc, pa ima-mo na sreco Zakon o zašciti živali, ki jasno doloca splošne zahteve za ob-vladovanje psov, da le-ti niso nevar­ni okolici. Tako v 11. clenu zakon do­loca, »da mora skrbnik živali z ustre­zno vzgojo in šolanjem oziroma z dru­gimi ukrepi zagotoviti, da žival ni ne­varna okolici ter, da morajo skrbniki psov zagotoviti fizicno varstvo svojih psov tako, da jih imajo na javnem me-stu na povodcu«. Seveda je opredelje-no tudi javno mesto, in sicer kot jav­ni kraj, ki je brezpogojno ali pod do-locenimi pogoji dostopen vsakomur. Kazen za ravnanje v nasprotju z 11. clenom Zakona o zašciti živali znaša za fizicno osebo od 200 do 400 evrov. Prav tako je obvezna uporaba po­vodca na javnem mestu, hkrati pa so dolocene tudiizjeme, recimo, da skrbnik lahko vodi psa brez povodca, ce ni pricakovati vecjega števila ljudi. Se pa priporoca povodec v vseh oko­lišcinah, ce pes ni ustrezno vzgojen oziroma šolan in bi v primeru odpo­klica lahko zatajil ali celo predstavlja nevarnost okolici. Pospravljanje za živalmi Kaj pa skrb za okolje v primeru, ko vanj pripeljemo ljubljencka. Nickoli­kokrat smo že slišali, videli in doži­veli, da smo stopili v pasje iztrebke.Še celo v situaciji, ko je bil koš zanje le nekaj metrov stran. Ali je tega res treba? Preprosto, lastniki psov naj si predstavljajo, da je pobiranje pasjih iztrebkov nekaj takega, kot spušca­nje vode na stranišcu. Verjamemo, da bo v tako veliko manj nejevoljnih ljudi, ki bodo mor­da na sprehod z vašim ljubljenckom, ko boste šli mimo njih, pogledali z vec prijaznosti v oceh kot bi sicer. Živali so cuteca bitja, ki potrebujejo vašo pozornost Ena od stvari, ki je moteca tistim, ki nimajo psov, je lajanje. Tako kot otro­ški jok tudi na lajanje lahko, ali pa ne moremo vplivati. Vsekakor pa nacin, da bomo svojega psa postavili ‘pred vrata’ oziroma pred hišo, dokler sene umiri, ne pride v poštev. Še vec, ce vaš pes laja (ali macek mijavka) in ne veste, kaj je razlog za to, preveri­te pri veterinarju, kakšni so lahko ra­zlogi. Zelo redko je to samo iz dolgo-casja. Hišni ljubljencki nam obicajno sporocajo s svojim oglašanjem, da ne­kajnivredu,daimajonekopotrebo, sporocajo nam svoja obcutja in želje, in na nas je, da jim prisluhnemo. Ker ne znajo govoriti, je naša naloga, da se naucimo razumeti njihovo komu­niciranje z nami in njihovo sporoca­nje, kaj nam želijo povedati. Ne za vsako silo! Ceprav se poletje že izteka, pa je še ena stvar, ki jo moramo razumeti – ljudje smo si razlicni tudi, ko gremo na dopust, na plažo. Obstajajo nam­rec javni prostori, kjer že na vhodu pi-še, da hišni ljubljencki niso zaželeni ali so celo prepovedani. Veliko je ho-telov in namestitev, kjer so psi dovo­ljeni in zaželeni, kar je cudovito, am-pak na to obicajno opozorijo že v opi­su. Vsak se bo lahko sam odlocil, ali bo sobival v stavbi z živalmi ali ne. Ne le, da se nekateri psov boji­jo, prav tako so lahko nanje alergic­ni, in samo zato, ker ne morejo biti v njihovi bližini, še ne pomeni, da so slabi ljudje. Vsak ima svoje izkušnje, in kot receno – ljudje smo si razlicni, zato poskušajmo razumeti drug dru­gega. Lastniki psov in drugih hišnih ljubljenckov, ki potujejo z vami, uži­vajte v okolju, kjer so ti zaželeni, do-brodošli in dovoljeni, tisti, ki so vam psi manj ljubi, pa se seveda tem kra­jem raje izognite. Tako ne bo priha­jalo do nepotrebnih nesoglasij. Onemogocite nevarne stike Ce ste lastnik psa, se vam je najbrž že zgodilo, da je k vam pritekel otrok ali pa tudi odrasel in kar naenkrat zacel božati vašega psa. Ceprav je odgovor­nost tudi na drugi strani, predvsem to, da ne božajo psa, ki ni njihov, pa lju­dje pogosto ne razumejo te odgovor­nosti. Ne božajte psa, ki ga ne pozna­te, cetudi se vam zdi na prvi pogled prijazen. Ce je želja že tako mocna, povprašajte o tem lastnika, ce se mu sploh lahko približate. In lastniki psov … opozorite ljudi na možnost, da bo pes skakal po njih, da jih lahko morda ugrizne ali da psu ne ugaja interakcija z drugimi ljudmi. Psa nikakor ne silite v stik z nezna­nimi ljudmi, ce mu ni do tega, sploh, ce se boji neznancev ali drugih živa­ li. S tem boste ustvarili samo negativ­na obcutja, ki lahko pripeljejo tudi do neželene reakcije. Ce pa veste, da je vaš pes agresi­ven in se v družbi ne znajde najbolje, pa je vaša kljucna naloga, da onemo­gocite njegove stike z drugimi ljudmi. To pomeni, da ga ne peljete v množi-co, na javna mesta, kjer so drugi lju­dje, in ne pricakujete, da bodo drugi razumeli, da pes pac tak je. Kaj pa druge domace živali v urbanem okolju? Seveda pa niso le psi tisti, ki so v ur­banem okolju, del našega življenja. Tukaj so tudi macke, tiste, ki živijo samo v stanovanjih in jih lastniki skrbno varujejo pred zunanjim sve-tom, in tiste, ki imajo manj (ali pa vec) srece in se prosto potepajo po svetu. Pogosto se namrec šalimo, da se ljudje delimo na ljubitelje mack in ljubitelje psov. In ce smo o slednjih že kar nekaj napisali, pa so tukaj tudi obicajno ne tam, kjer si vi želite, da bi), igrajo pa se s tistim, kar si mi obi­cajno ne želimo, a jim pozabimo uma­kniti s poti. Ah, pri igracah, podobno kot pri psih, ob nakupu pomislimo tudi nase – ne kupujmo namrec igrac, ki povzrocajo dodatne zvoke. Te na­mrec kaj hitro postanejo motece … Eksoticne živali v naših domovih Ceprav prevladujejo psi in macki, pa se v naših domovih znajdejo tudi šte­vilne druge živali. Med njimi tudi bolj eksoticne, ki se jih veliko ljudi boji – od kac, kušcarjev do pajkov in dru­gih živali. Te so obicajno na varnem v za njih ustrezno prilagojenih kletkah oziroma terarijih, a vseeno moramo razmišljati o tem, kaj bi se zgodilo, ce bi nam katera od teh živali pobegnila. Seveda pa so za stanovanjske ljub­ljencke znacilne tudi akvarijske živali – ribice, želve, hrcki, morski prašicki, miške, zajcki, cincile, dihurji, podga­ne, razne ptice, kot so skobcevke, nim­fe, papige, are pa tudi kakšni manjši pujski in … še marsikaj se najde. In kako v našem mestu sobiva-mo z živalmi, predvsem tistimi, ki jih srecujemo na sprehodih, torej kužki? Celostno gledano prijetno, seveda se najdejo manj odgovorni lastniki, ki ži­vali prevec zaupajo in ne pomislijo na strahove ostalih, pa vcasih tudi kaj ne pocistijo, a v vecini primerov znamo sobivati in poskrbeti drug za drugega in naše štirinožce. Temu so namenje­ni tudi ustrezni prostori, od tega, da imamo dovolj narave za gibanje, do smetnjakov, ki so namenjeni pasjim iztrebkom in namešceni na ustreznih površinah. Pa seveda pitniki, nikar ne pozabimo, da tudi živali potrebujejo zadostno kolicino pitne vode, še po­sebej ko so zunaj in aktivne. . aktualno PODJETNONAD IZZIVE Uspešen zakljucek druge skupine PONI LUR – med poslovnimi idejami tudi naravna kozmetika Nuše Marinc in buticno pivo Nejca Nekrepa Z zakljuckom druge skupine udeležencev projekta Pod-jetno nad izzive v Ljubljan-ski urbani regiji (PONI LUR) na trg prihaja zanimiv nabor inova­ tivnih produktov in storitev. Med njimi tudi izdelki dveh Domžalca­ nov – Nuše Marinc in Nejca Nekrepa. Dvanajst udeležencev je zadnje štiri mesece pod vodstvom odlicne­ga mentorja Mihe Leskovarja uspe­šno razvijalo in kalilo svoje podje­tniške ideje. V okviru projekta so bili deležni štirimesecne zaposli-Nuša Marinc Nejc Nekrep tve ter popolnega podpornegapod-Nuša je univerzitetna diplomirana Strast do piva je pri Nejcu prisotna, jetniškega okolja. S pomocjo men-inženirka živilske tehnologije, ki je kot sam pravi, že v genih. Stara torjev in uspešnih podjetnikov ter iskala rešitev za svojo suho, obcutlji-mama Viktorija je namrec med le­strokovnjakov z razlicnih podrocij vo in k alergijam nagnjeno kožo. Ker toma 1950 in 1960 varila svoje pivo, so pridobivali številna znanja, vse ji nikakor ni uspelo najti kozmetike, zato ni cudno, da se je njegovo za­od razvoja poslovne ideje do izde-ki bi ji resnicno ustrezala, se je za-nimanje za to žlahtno pijaco poja-lave poslovnega modela in nacrta, cela intenzivno izobraževati na tem vilo že zelo zgodaj. Že kot petletnik marketinških in promocijskih aktiv-podrocju, med drugim tudi na pri-je rad srebnil peno piva z roba oce­nosti, poslovne komunikacije, upra-znani akreditirani šoli Formula Bo-tovega kozarca pri kosilu, pozneje vljanje z IKT, pridobivanje virov fi-tanica v Veliki Britaniji, kjer je pri-pa ukradel še kakšen požirek. nanciranja ter osnovna pravna in fi-dobila certifikat iz organske anti-age nancna znanja, zdaj so pred njimi nege kože. Rezultat osebne izkušnje novi izzivi in prvi koraki na samo-in vsega znanja, ki ga je osvojila v Linija NANU bo na trg lansirana svojem delu, Karin Okorn, ki bo z Rebolj, ki je izražanje svojega ume­stojno podjetniško pot. letih izobraževanj, je razkošna lini-predvidoma jeseni 2021 in bo na vo-izdelavo modularnih organizator-tniškega potenciala našla v tattoo-ja izdelkov za celostno nego obraza ljo tudi na www.nanu-skincare.com. jev za diabeticne pripomocke raz-jih, Anja Bizjak svojo poslovno pri- Na trg prihaja naravna linija NANU. Jeseni tako na trg prihaja kar veselila marsikatero osebo s slad-ložnost vidi v nadgradnji dejavnosti izdelkov z visoko vsebnostjo osem izdelkov, ki upocasnjujejo sta-Pivo za tiste, ki znajo uživati inkorno boleznijo, Onia Brank Pecko, na kmetiji, s katere prihaja – v ne­ aktivnih sestavin ranje in pomagajo vzpostaviti zdrav ceniti vsak požirek te pijace ki bo s svojimi NATURALLY SWE-okrnjeno naravo, Pred Pekel vabi Domžalcanka Nuša Marinc bo je-in blešcec videz kože. Iz Domžal prihaja tudi Nejc Ne-ET veganskimi sladicami iz narav-v glamping nastanitev, Yue Ma, di­seni na trg lansirala razkošno linijo krep, ki bo v kratkem ustanovil la-nih sestavin popestrila ponudbo na plomantka Fakultete za vinogradni­stno Pivovarno Nekrep. V zadnjih trgu, Janez Dobnikar z interaktivno štvo in vinarstvo, bo s svojim po­desetih letih je imel kot mornar, de-kolesarsko platformo Simathlon, ki znavanjem vin in kitajske kulture lavec na luksuznih križarkah in po-je že deležna strokovne in medijske pomagala slovenskim vinarjem k potnik priložnost obiskati številne pozornosti, Nikolina Rozman, ki vstopu na kitajski trg, Tadej Bur-kraje sveta. Tako je spoznal razlic-je po 25 letih dela v zdravstvu svojo ger pa se je po odlocitvi, da si želi ne kulture, navade in navdušujo-poslovno idejo in poslanstvo našla v delati nekaj, kar ima neposreden ce ljudi, ob tem pa pridobil tudi po-storitvi celostne oskrbe na domu pozitiven ucinek na življenje lju­membna znanja s podrocja varjenja Plenacura, japonologinja Katarina di, osredotocil na terapevtske ma-piv. Njegova pozornost, obogatena Kunstelj, ki se je uspešno spopadla saže, pri cemer se navdušuje pred-z izkušnjami iz mnogih, vcasih tudi z izzivom vizualne lokalizacije ja-vsem nad izvajanjem kranio sakral­neverjetnih dogodivšcin, in okuša-ponskega stripa, ilustratorka Nika ne terapije. . njem najboljših piv sveta, je danes osredotocena v razvoj okusov, ki iz­hajajo iz nepozabnih doživetij ter združujejo znanja in izkušnje pri­znanih pivovarskih praks v unika-ten zvarek, ob katerem lahko sko-raj obcutiš delcek tega širnega sveta. izdelkov za celostno nego obraza Kot pravi Nuša, je vsaka koža V svoje pivo vlaga strast do ek-NANU. Razvila je kar osem izdelkov, zgodba zase in zahteva svojo, special-sperimentiranja z razlicnimi žiti, ki upocasnjujejo staranje in poma-no nego, zato je linija NANU modular-tipi jecmena, hmelja ter naravnimi gajo vzpostaviti zdrav in blešcec vi-na. Za kar najboljši ucinek bo zato po-dodatki zacimb in zelišc. Usmer­dez kože. Linija NANU (v hindujšcini leg linije uporabnicam nudila tudi in-jen v buticnost, ne strmi k masov­izraz pomeni cudovito dekle) je sto-dividualne konzultacije, saj je najpo-ni pridelavi, temvec h kvaliteti ter odstotno naravna, rocno izdelana membneje prepoznati, kakšna je naša izdelavi posebnih, sezonskih, Pre­visoko aktivna kozmetika za nego koža in kaj v dolocenem casovnem mium ter ‘limited edition’ piv. Nudi obraza in obsega cistilno mleko, to-obdobju najbolj potrebuje. Pri tem tudi varjenje, ki je prilagojeno po­nik, tri kreme za obraz in tri tarcne poudarja, da gre za najbolj pomemb-sebnim željam kupcev, ki si želijo serume, ki rešujejo specificne težave na 1,7 m2 našega življenja, s tem, da je poizkusiti nekaj unikatnega, na­kože. Vsi izdelki linije NANU vsebu-koža na obrazu dalec najbolj izposta-rejenega tudi cisto samo za njihov jejo visoke koncentracije rastlinskih vljeni del telesa, zato ji moramo na-okus. Zagovarja združevanje ljudi, izvleckov in antioksidantov, ki so iz-meniti najvecjo skrb in nego. ki mu bo namenjena mala pivni­brani tako, da delujejo sinergijsko ca, ki je nacrtovana v drugem letu za res maksimalen rezultat. Pomem-obratovanja Pivovarne Nekrep. Za ben je tudi podatek, da izdelki vse-Priložnosti za razvoj novih pod-kupce brez casa pa bo poskrbljeno bujejo tudi do stokrat višje koncen-jetniških idej bo dovolj tudi v pri-z dostavo piva ter degustacijskih tracije aktivnih snovi kot ostali po-hodnje, saj projekt poteka vse do paketov na dom. Iskanje primerne­dobni na trgu. Aktivne sestavine (ce-konca leta 2023. Na spletni strani ga prostora za odprtje lastne pivo­ramidi, vitamin C, resveratrol, asta-Regionalne razvojne agencije Lju-varne ga je sicer poneslo na drugi ksantin, hialuronska kislina, koen-bljanske urbane regije ter Zavodu konec Slovenije, na Ptujsko Goro, cim Q10 …) so namrec tiste, ki nare-RS za zaposlovanje bodo do kon-kljub temu pa bo svoje pivo z vese­dijo razliko med izdelkom, ki deluje, ca projekta objavljeni še štirje raz-ljem dostavil tudi v Domžale. in med tistim, za katerega se zdi, da pisi za vkljucitev v projekt. Nasle­na kožo nima vpliva. Aktivne sesta-dnji že 16. avgusta 2021, odprt bo Ideje ostalih udeležencev vine so usmerjenje na tocno doloce-do konca septembra 2021, udele-Z novimi produkti in storitvami na no težavo s kožo in lahko odpravijo ženci pa bodo z delom lahko pri-trg stopajo še Stana Cigalez unika­porušeno kožno bariero (suha koža), celi 1. novembra 2021. Vec infor-tnimi cevlji Franciska, poimeno­akne, pigmentne madeže, neenako-macij na www.rralur.si. vanimi po babici, katere vzorce za meren ten kože ali gube. rocno izdelane cipke uporablja pri novice OBMOCNO ZDRUŽENJE RDECEGA KRIŽA DOMŽALE vabi na Krvodajalsko akcijo v cetrtek, 23. septembra 2021, med 7. in 12. uro v Kulturnem domu Mengeš V tednu, ko poteka krvodajalska akcija, bodo krvodajalcem poslana sms sporocila. Zaradi ukrepov v zvezi s covidom-19 bo potrebno predhodno narocanje na telefonski številki 051 389 270 ali 051 671 147. Vnaprej hvala za vašo solidarnost in pomoc v imenu vseh, ki jim je in jim bo vaša darovana kri rešila življenje. Pomoc materialno šibkim Rotary club Domžale sofinanciral šolske potrebšcine otrokom iz materialno šibkih družin. V tem tednu so v Rotary clubu Dom-otroci in starši nakupili vse za šolo v žale, po posvetu s strokovnimi de-poslovalnici Mladinske knjige Dom-lavci Centra za socialno delo OSV, žale, kjer so pomagali oceniti stro-Enote Domžale, izpeljali donacijo šek za šolske potrebšcine brez de­sofinanciranja šolskih potrebšcin 13 lovnih zvezkov za šolarje in dijake. otrokomizdružin,kitastrošektež-V imenu družin – iskrena hvala. ko zmorejo. Z njihovo pomocjo bodo Pripravila: Marta Tomec KinVital po novem v Hiši na travniku S 6. septembrom bo Hišo na travniku obogatila izkušena ekipa kineziologov iz KinVital kineziološkega centra, znanem po svojem strokovnem pristopu do vadbe, treninga in rehabilitacije. V Hiši na travniku bodo še naprej ponujali dve vrsti vadb: razlicne skupinske vadbe od 8 do 15 ljudi in osebne vadbe od 1 do 8 ljudi. Pri skupinskih vadbah celotna skupina vadi z enakim programom vaj, pri cemer izkušen strokovnjak kinezi­ologije vaje prilagaja posamezniku in zagotavlja pravilno izvedbo. Tako vam bo v skupinskih vadbah na vo­ljo funkcionalna vadba v jutranjih in popoldansko/vecernih terminih, vadba seniorjev za moc, kondicijo in sklepe ter vadba zdrave hrbtenice. Osebne vadbe so namenjene vsem, ki boste delali po svojem osebnem programu vaj. Bodisi za rešitev bo-lecin in poškodb, bodisi je vaš cilj odlicna forma in moc. Terapevtska vadba je prvi primer osebne vadbe, kjer odpravljajo po­škodbe alibolecinezosebnoprila­gojenimi vajami. Izkušeni kinezio­logi in fizioterapevti spremljajo vaš napredek in vas ucijo pravilnega gi­banja, ki odpravi ne le bolecine in poškodbe, pac pa se telo tudi kon­dicijsko in celostno okrepi. Na voljo bodo tudi osebni termini trenerstev, kjer boste vadili sami ali v mali sku­pini do štirih posameznikov. Odlika KinVital kineziološkega centra je, da se strokovnjaki ukvar­jajo tako z rehabilitacijo kot z vad­bo splošne in športne populacije. Ekipa KinVital kineziološkegacen­tra tako s svojimi izkušnjami in zna­njem zagotavlja vsem svojim vade-cim odlicno formo in življenje brez bolecin. Na voljo bo popolna oskr­ba poškodb in bolecin (kolena, križ, gležnji ramena itd.) in pa popolna kondicijska pripravljenost in vadba moci hkrati. Cilj je, da se najprej gi­bljete pravilno, in šele nato se gibaj­te veliko! Namrec, samo pravilno gi­banje zdravi in krepi. Naj gre za strokovno fizicno pri­pravo in vadbo, terapije in rehabili­tacijo ali sprostitev in dobro pocu­tje, v Hiši na travniku vam bo Kin-Vital omogocal vse. Na voljo bodo tudi razlicni družabni dogodki, izo­braževanja in druženja. Se vidimo od 6. septembra dalje. Aktivno preživljanje pocitnic v anglešcini Tudi letošnje poletje, triindvajseto po vrsti, je jezikovna šola DUDE iz Domžal konec avgusta pripravila zanimiv in poucen enotedenski program za vse, ki so želeli na zabaven nacin utrditi svoje znanje angleškega jezika. Dejavnosti so potekale v Domžalah in okolici. Teden so otroci zaceli z obiskom Po-licijske postaje Domžale, kjer so po­bliže spoznali delo policistov in nji­hovo opremo. Otroci so oblekli ne­prebojne jopice, v roke so dobili me-rilce hitrosti, pihali so v naprave za ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi ter spoznali, kako policisti rav­najo z nepridipravi. V Slamnikarskem muzeju so otro­ke seznanili z razvojem slamnikar­stva v Domžalah, kako so pripravlja­li žitne bilke za pletenje slamnikov, o nacinu izdelave slamnikovin za ko­nec so si še sami pletli kitke iz slame. Rdeca nit letošnjih delavnic je bila Avstralija, zato so otroci v Ar-boretumu Volcji Potok iskali skri-ti zaklad, povezan z izbrano temo. Da so ga našli, so morali odgovori-ti na vprašanja, povezana z zanimi- Na Šipku spominska slovesnost ob 78-letnici ustanovitve Šlandrove brigade Po lanski preložitvi zaradi pandemije covida-19 se je v nedeljo, 8. avgusta 2021, ponovnozbralo vec kot 200 udeležencev na spominski slovesnosti na Šipku nad Blagovico na mestu,kjer je bila 6. avgusta 1943 ustanovljena 6. brigada NOV in POS Slovenije Slavka Šlandra. Takrat se je zbralo vec kot 300 že sta­rih, prekaljenih borcev in skoraj 400 novincev, skupno torej vec kot 700 partizanov. Sestavljali so jo borci treh bataljonov, ki so se že dve leti borilina Štajerskem na obmocju 4. Reicha: •Kamniškega bataljona, poimeno­vanega po narodnem heroju Matiji Blejcu - Matevžu, ki je padel v boju z Nemci 24. 12. 1942 na bližnji Ko­stavski planini na obronkih Meni­ne planine; •Zasavskega bataljona, poimenova­nem po padlem narodnem heroju Lojzetu Hohkrautu iz Trbovelj (ki je padel 31. 5. 1942 kot komandant Po-horskega bataljona) in •Savinjskega bataljona, poimeno­vanem po narodnem heroju Slav-ku Šlandru, ki so ga Nemci ustrelili skupaj s Slavko Klavoro v Mariboru že 24. avgusta 1941. Šlandrova brigada je bila edina ta­ko velika partizanska enota na obmocju 4. Reicha in IV. operativne cone NOV in POS, ki je obsegalo Šta­jersko, del Gorenjske, slovensko Ko­roško in Prekmurje. Brigada je imela ob ustanovitvi 387 pušk in 12 strojnic. skrbi zanje. Otroci so spoznali tudi živali, pticjega pajka, rdecerepega udava, malgaškega sikajocega šcur­ka in bradato agamo iz Avstralije. V karate klubu Sankukai so se se­znanili s pravilnim dihanjem s tre­bušno prepono in z osnovnimi ka­tami, ki so steber karateja. Teden, poln doživetij, so zakljucili na piknik prostoru v Dragomlju. Po-leg športnih iger, igranja košarke in kriketa so otroci poslikali bumeran­ge in iz gline izdelali avstralske živali. Ves teden je bil posvecen utrjeva­nju znanja anglešcine v vsakdanjih situacijah na sprošcen in naraven nacin, kar je bila tudi dobrodošla priprava na prihajajoce šolsko leto. Jezikovna šola DUDE se vsem ude­ležencem iskreno zahvaljuje za do-bro voljo in odlicno preživet teden. Za prvega komandanta brigade je bil imenovan Janko Sekirnik - Simon, politkomisar je bil Mitja Ribicic - Ci-ril, nacelnik štaba pa Franc Poglajen - Kranjc. V štabu je bil propagandist Ivo Lipar - Iztok iz Mengša, ki je ostal na tem mestu vse do konca vojne inleta 1953 pripravil tudi brošuro Šlan­drovci z imeni še živecih 1057 bork in borcev, ki so se borili v tej brigadi. Brigada je kmalu po ustanovitvi prešla na Dolenjsko in po kapitulaci­ji Italije 9. septembra 1943 sodelovala pri razoroževanju italijanske okupa­torske vojske na Dolenjskem. Novem-bra 1943 se je brigada vrnila na svo­je maticno obmocje na Menino plani­ Brezplacni vikend intenziv Poznate mlajšega ali starejšega moškega, ki bi morebiti želel pomoc in ne zbere poguma, da spregovori o svoji stiski. Vcasih je potrebna le be-seda ali majhna spodbuda, da nekomu polepšate trenutek, dan ali celo življenje. Veseli bomo, ce boste cim vec ljudi opozorili na projekt Moc moškega žalovanja in koga celo povabili, da se udeleži vikend intenziva. V okviru projekta MOC MOŠKEGA ŽALOVANJA organiziramo vi-kend intenziv za žalujoce moške, in sicer dve podporni skupini za mlajše in starejše moške: •za žalujoce mlajše moške (18–23 let) po izgubi bližnje osebe. (3.–4. september 2021) •za žalujoce odrasle moške po izgubi bližnje osebe. (3.–4. september 2021) Za informacije o projektu se lahko obrnete na: Edin Durakovic: 030 689 656 e-naslov: tabor@hospic.si Alenka Križnik, vodja programa detabuizacija no in potem delovala pretežno na šir­šem obmocju Štajerske in Zasavja, v zacetku maja 1945 pa se je borila na Koroškem v zadnjih bojih predvsem proti ustašem in drugim umikajocim se kvizlingom. Na spominski slovesnosti na Šip­ku je slavnostna govornica in župa­nja Obcine Lukovica Olga Vrankar poudarila, da se moramo spoštljivo prikloniti upornikom proti barbar­skemu nacizmu in fašizmu, ki so pre­precili s svojim bojem nacrtovani iz­bris slovenskega naroda. Borci so kljub necloveškim razmeram in hu-dim bojem verjeli v zmago pravice in nov, boljši svet. Pokloniti se moramo vedno znova vsem slovenskim vasem in samotnim gomilam tudi drugim obeležjem, kjer ležijo tisti, ki jim je nasilna smrt pretr-gala mlada življenja. Tudi pri vaškem koritu v vasi Koreno nad Krašnjo, kjer je v zacetku julija 1942 v živem ognju zgorelo 20 moških. Vse udeležence je govornica pova­bila, da usmerjajo svoje moci v drža­votvorni patriotizem in enotnost. Venec k spominskem obeležjuustanovitve Šlandrove brigade sta po­ložila poleg govornice še predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Obcine Lukovice Marjan Križman in Obcine Kamnik Dušan Božicnik. Po krajšem kulturnem programu so tri­je harmonikarji z borbenimi pesmi-mi navdušili udeležence slovesnosti. Slovesnosti se je udeležila tudi šeživeca borka Šlandrove brigade Vale-rija Škrinjar Tvrz, nekdanja šifrantka te brigade. Franci Gerbec novice | starejši Iskrene cestitke ob 90. rojstnem dnevu Jubilantka Ani Judež s Kolovca Prijetna turisticna kmetija, po do­mace Pri Ceh, na Kolovcu je kraj, kamor se je gospa Ani Judež, ki je 9. avgusta praznovala 90. rojstni dan, vedno rada vracala. Pa kaj se ne bi, saj je bila na prijetni doma-ciji, pisali so se Osolnik na Kolov-cu, rojena. V družini so bili še brat Tone in starša, ki sta pridno kmeto­vala. Oce je bil zaposlen v bližnjem gozdnem gospodarstvu Kolovec, starša pa sta k delu zgodaj pritegni-la tudi oba otroka. Pa se kljub delu jubilantka otroštva rada spominja. vljenjskem jubileju tudi obiskali, in Društva podeželskih žena Domža­le. Na vprašanje o receptu za visok jubilej je kratka:»Fejst moraš dela-ti, delo te gor drži.« Delo jo spremlja od otroških let. »Saj moraš delati, ce hoceš živeti,« pravi in je zelo zado­voljna, ker so vsi trije otroci in nji-hove družine pridni. Vidi se, da so pridni, znajo delati od mladosti in mama Ani se veseli njihovih uspe­hov. Radi obišcejo prijazno domaci­jo na Kolovcu in mamo Ani, ki jih ve­dno rada sprejme. Poletni nasmehi otrok in pomoc ob zacetku šolskega leta V juliju in avgustu se je v Mladinskem zdravilišcu in letovišcu Rdecega križa Slovenije Debeli rtic razlegal razigrani smeh otrok. Otroci, ki poletne pocitnice tam pre­življajo v okviru dobrodelnega pro-jekta Pricarajmo nasmeh, dobrodel­ne akcije, s katero je Tuš že 19. leto zapored v sodelovanju z Rdecim kri­žem Slovenije morske nasmehe pri-carali 500 otrokom iz depriviligira­nih okolij iz vse Slovenije. V okviru dobrodelnega projekta Tuša je v 18 letih skupaj letovalo kar 9000 na­smejanih pocitnikarjev, ki uživajo v kopanju, sprehodih ter druženju s sovrstniki, animacijskih vecerih in poucnih aktivnostih. Rdeci križ pa se še posebej zave-manitarno delo prejeli priznanja. Tudi Obmocno združenje Rdece-da tudi problematike socialno ogro-Tako je ekipa Prve pomoci Obmoc­ga križa Domžale se je potrudilo in ženih družin, ko njihovi otroci jese-nega združenja RK Domžale prejela omogocilo pocitnice, za katere mno-ni odhajajo v šole in nujno potrebu-spominski znak za požrtvovalnost v gi menijo, da otroka pozitivno zazna-jejo šolske potrebšcine. Kot vsako boju proti covidu-19 od Vlade RS, na mujejo za vse življenje, še posebej, ker leto se je tudi letos Obmocno zdru-predlog OZ RK Domžale pa je Rdeci so strokovnjaki NIJZ v zacetku junija ženje Rdecega križa Domžale odlo-križ Slovenije podelil tudi posebna razkrili, da je duševno zdravje otrok cilo, da tem otrokom in staršem po-priznanja posameznikom – prosto-v Sloveniji, pa ne samo zaradi epide-maga z boni Mladinske knjige – kot voljcem za požrtvovalno in nesebic­mije, alarmantno in da se še poslab-pomoc pri nakupu šolskih potreb-no delo v casu epidemije, ko so deli-šuje. V okviru Obmocnega združenja šcin. Razdeljeni so bili vrednosti li maske, merili temperaturo na meji RK Domžale je na Debelem rticu leto-boni v vrednosti 6500 evrov. z Italijo, pomagali v Bolnišnici Gol­valo 18 otrok v dveh skupinah, in si-V septembru bo v Mengšu krvo-nik in v cepilnem centru v Domžalah, cer med 30. julijem in 6. avgustom ter dajalska akcija, o cemer vse krvoda-delili hrano itd. Vsem nagrajencem med 13. in 20. avgustom 2021. Tudi jalce obvešcajo s posebnim vabilom. iskrene cestitke in iskrena hvala za naša humanitarna organizacija je ve-Z velikim veseljem pa tudi tokrat opravljanje plemenitega poslanstva. sela in ponosna, da je prispevala k pe-pišem o pridnih prostovoljcih z na-Vera Vojska strejšemuvsakdanuotrok,kivnjeni šega obmocja, ki so na predlog RKS Foto: Obmocno združenje RK organizaciji letujejo na Debelem rticu. za svoje neutrudno prostovoljno hu-Domžale Vrocica olimpijskih iger zajela tudi dom starejših Poletje je cas sprošcenosti, cas potovanj in izletov v naravo. Tople poletne dni so izkoristili tudi v Domu upokojencev Domžale in se odpravili na izlet v Arboretum Volcji Potok. Obiskovala je osnovno šolo na Ro­vah, ob zacetku druge svetovne voj­ne dve leti nemško šolo, po požigu rovske šole pa se je ucenje zakljuci-lo. Po koncu vojne je naredila nekaj tecajev. »Tedaj je bilo obicajno, da so kmecki otroci ostajali na kmetijah, ceprav sem si tudi sama želela, da bi še naprej hodila v šolo,« se spomi­nja, pa tudi, kako je ob smrti oce­ta v letu 1949, brat Tone je ravno ta­krat šel v vojsko, dve leti s konji v te­danjem gozdnem gospodarstvu fu­rala les, da sta z materjo lažje preži­veli. Delo je po prihodu iz JLA spet prevzel brat. V letu 1958 se je porocila in se preselila na Vir, kjer sta si z mo-žem zgradila hišo. Mož je bil zapo­slen, sama pa je skrbela za tri otro­ke: Tatjano, Nušo in Lojzeta. Dela na manjši kmetiji ni nikoli zmanjkalo. Prelomnica je bilo leto 1985, ko se je vrnila na domacijo v rojstni kraj Kolovec, kjer je že živela hci Tatjana z družino. Pred dobrima dvema de­setletjema se je Tatjana odlocila, da domacija postane turisticna kmeti­ja, saj imajo obiskovalci ta del naše obcine zelo radi. Kolovec z okolico namrec ponuja veliko priložnosti za pohodništvo in tudi kolesarjenje. Dobrodošli pa so tudi vsi domaci, saj ima jubilantka osem vnukov in šest pravnukov, ki so veselo prazno­vali mamin visoki življenjski jubilej. Jubilantka je pri 90 letih še vsa mladostna. Je clanica Krajevne or-ganizacije borcev za vrednote NOB Vir, od koder so jo ob visokem ži- In ko boste po stezicah in poteh Kolovca obiskali kmetijo Pri Ceh, bo­ste ob Tatjani Kastelic, ki ji pomaga­ta mož in hci Simona, zanesljivo sre-cali tudi prijazno kljub devetim kri­žem, kot radi recemo, mladostno ju­bilantko, ki še pomaga, da so gostje zadovoljni z doma oziroma lokalno pridelanimi surovinami, domacim mladim govedom, prašici in perutni-no. Ne manjka pa niti doma pridela­ne zelenjave, domacega sadja in ore-hov. Gostovnemanjka, dobrodošli so vsak dan, razen ob ponedeljkih, le dogovoriti se je treba (Turisticna kmetija Ceh, Kolovec 12, 1235 Rado­mlje T: 01 722 76 38, M: 031 711 721, E: turisticnakmetijaceh@siol.net). Ne-kateri se pri Cehovih ustavijo skoraj vsak dan. Veliko je pohodnikov med bližnjimi turisticnimi tockami, radi uživajo v naravi in razgledu. Kot je povedala gospa Tatjana, gostje uži­vajo v vseh jedeh, pa naj bodo to pe-cenka, svinjska rebra, krace, razno­vrstni zrezki, golaž, jetrca, vampi ali pišcanci. Radi posegajo po domacih kolinah, pecenicah in krvavicah, ra­znovrstnih suhomesnatih izdelkih in še kaj se najde. Ne manjka pa niti domacih sladkih dobrot. Vse najboljše so ob 90. rojstnem dnevu jubilantki zaželele tudi clani­ce Društva podeželskih žena Dom-žaleter skupajznjo obujale spomi­ne na njeno življenje in delo v dru­štvu. Srecno, gospa Ani Judež, in naj vam bo tudi v prihodnje lepo na cu­dovitem Kolovcu. Vera Vojska Stanovalci so z nestrpnostjo prica­kovali obisk cudovitega parka, v katerem domujejo številne vrste dreves, vrtnic, tulipanov in drugih rastlin. Nekateri stanovalci so se po parku zapeljali z vlakcem, dru­gi so se po cvetocih poteh odpra­vili peš, vsi pa so v senci in hladu dreves neizmerno uživali. Ogleda­li so si rozarij, cudovit nasad pape­ških vrtnic, horizontalno soncno uro ter živi spomenik cebelam, se­stavljen iz medovitih rastlin, ki tem pridnim delavkam omogocajo nabi­ranje nektarja in opraševanje. Spre­hodili so se tudi med cvetocimi hor­tenzijami,vribniku opazovalirace, izlet pa zakljucili v kavarni parka ob skodelici kave, sprošcenem klepetu ter poslušanju petja ptic in opazo­vanju zelenja. Poletno dogajanje v domu starej­ših je seveda popestrilo tudi spre­mljanje olimpijskihiger,ki sopote-kale v japonskem Tokiu. V domu so vihrale slovenske zastave, stanoval­ci so redno spremljali naše športni­ke, navijali in držali pesti zanje ter se veselili njihovih uspehov. Olim­pijski duh je v domu vladal prav do zaprtja iger in še naprej, saj so se po koncanih olimpijskih igrah tudi sami preizkusili v športnih spretno­stih. Zmagovalci v metu v daljino, ciljanju na koš in štafeti so, tako kot se spodobi, prejeli medalje, za na­grado pa še darilni bon za kavico v domski kavarni Vejca. Stanovalci so v poletnih dneh lahko prisluhnili cudoviti glas-bi, saj so za popestritev njihove­ga vsakdanjika s svojim obiskom poskrbeli mešani pevski zbor Klas Groblje ter tako kot vsako leto tudi domžalski rogisti iz istoimenskega kulturnega društva, ki letos obele­žuje 30-letnico delovanja. Stano­valci so se poveselili in družili tudi na pikniku ter uživali ob pecenem krompirju, pridelanem na dom­skem vrtu. Letošnja letina krompir­ja sicer ni bila tako obilna kot v pre­teklih letih, vseeno pa ga je bilo do-volj za vse. Tudi v poletnih mesecih so se v domu odvijale ustvarjalne in druge delavnice, za sveto mašo je poskrbel letošnji zlatomašnik An­drej Svete, prav tako ni manjkalo niti praznovanje rojstnih dni jubi­lantov v domu. Poletno dogajanje v Domu upo­kojencev Domžale je bilo res pestro, poletni meseci so hitro minili, vod­stvo doma pa je z mislimi že pri je­seni. »Ceprav je vecina stanovalcev našega doma cepljena, ob napove­danem cetrtem valu epidemije pozi­vam k odgovornemu ravnanju vseh. Le z doslednim upoštevanjem pre­ventivnih ukrepov in skrbjo za najra­nljivejšo skupino prebivalcev bomo lahko bolj optimisticno zakorakali v jesen,« je dejala mag. Nataša Zalo­kar, direktorica domžalskega doma upokojencev. aktualno MESTO BREZ SUBKULTURE JE MESTO BREZ DUŠE MIHA VOLGEMUT, UNIV. DIPL. INŽ. ARHITEKTURE Miha Volgemut je bil kot arhitekt veckrat vpet v domžalske urbanisticne in arhitektonske projekte, nazadnje kot clan natecajne komisije za prizidek k Zdravstvenemu domu Domžale in kot projektant prenove plošcadi pri Vele. Cveta Zalokar Foto: Iztok Dimc N a Fakulteti za arhitektu­ro v Ljubljani je diplomi­ral leta 2004 in magistriral iz urbanisticnih strategij pod mentorstvom Wolfa D. Prixa na Univerzi za uporabne umetnosti na Dunaju 2008. Za opravljeno poletno šolo, ki je potekala pod mentorstvom Aarona Betskyja leta 2005, je pre­ jel certifikat Rotterdamske akademi­ je za arhitekturo in urbanizem. Sode­ loval je na mednarodnih delavnicah v Glasgowu in Rotterdamu ter na Du- naju in na številnih domacih. Preden je ustanovil pisarno Volgemut arhi­ tekti oktobra 2008, je pet let delal kot projektant v Biroju za arhitekturo, kjer je v soavtorstvu z Andrejem Ko­ cjanom projektiral in realiziral števil­ ne stanovanjske soseske. Dve leti je bil oblikovalec interierjev pri Mono­ chrome architects in vzporedno tudi neodvisni arhitekt. Leta 2013 je v Ka­ mniku prejel bronasto obcinsko pri­ znanje za arhitekturni dosežek. Mladost ste preživeli v Kamniku, v Domžalah so živeli vaši stari starši, od leta 2004 tudi sami živite v Domžalah. Kako kot arhitekt vidite in obcutite razliko med sosednjima obcinama? V Domžalah je zame najbolj zaskr­bljujoca stvar odsotnost subkulture; ta prostor mladih, mreženja, kreativ­nosti, eksperimentiranja, transfor­macij …, ki je po mojem mnenju du­hovni izvir in naravna podstat vsa­kega vitalnega mesta. Ta je v Kamni­ku zelo razvita in vitalna, že v moji mladosti in tudi danes. V Domža­lah za mlade ni nic, že takrat ni bilo in tudi danes, ko opazujem njihovo družabno življenje, ti nimajo svojega prostora in kulture. Mesto brez sub-kulture je mesto brez duše. Ce raz­mišljam, zakaj je tako, je mogoce to simptom nekih strukturnih znacil­nosti obeh mest; na eni strani Ka­mnik, mesto, ki je skozi cas nastaja-lo organsko, se pravi postopoma in v sozvocju s kontekstom prostora ter družbenimi, ekonomskimi in kultur­nimi silami; na drugi strani pa Dom-žale kot izrazito umetna tvorba, ki je v nekaj desetletjih pospešene po­vojne urbanizacije, brez vizije in ob­cutljivosti za merilo in kontekst pro-stora, precej na silo ustrojila in zase­dla prostor med zaselki, železnico in nekdanjimi tovarnami, kar zdaj velja za širši center Domžal. Moja hipote­za je, da vse, kar je dobrega in slabe­ga obeh mestih, predvsem v smislu družbenih in kulturnih pojavov, so to mogoce simptomi teh strukturnih znacilnosti. Pred kratkim ste si zgradili družinsko hišo na Viru. To je zanimiva zgodba, ki se je zace-la z iskanjem parcele v Domžalah, prerasla v iskanje parcele za vec hiš, saj se je vkljucilo kar 11 družin. Na dražbi smo se potegovali za ve-cje zemljišce, na katerem sem za­snoval naselje po tipologiji so-biva­nja (co-housing), kjer bi bila sku­pna parkirna mesta, površine oko­li hiš pretežno v skupni lasti brez ograj, hiše pritlicne, atrijske, po­topljene v veliko zelenja. Vsi smo bili navdušeni nad zasnovo, ven­dar smo bili na dražbi žal neuspe­šni. Na koncu smo našli starejšo do-trajano hišo, ki je stala na nekoli­ko vecji parceli na Viru, kjer je bilo prostora za tri hiše in smo zgradi­li stanovanjski trojcek, kjer živimo danes. Skoraj vsem ostalim druži­nam sem tudi sprojektiral hiše, ven­dar na drugih lokacijah. Vsekakor je bil poskus združevanja pri gra­dnji stanovanj smiseln, ceprav je uspel v manjšem obsegu, saj je sku­pinska gradnja financno ugodnej­ša. Tako vidim priložnost za mlade tudi v Domžalah, kjer je kar nekaj vecjih, zazidljivih vrzeli v naseljih za namembnost stanovanjskih hiš, kjer se mladi lahko organizirajo za skupinsko gradnjo, preden to poku­pijo investitorji in potem prodaja­jo gradbene parcele ali hiše po viso­ki tržni ceni. Zakaj ste izbrali študij arhitekture? V arhitekturo me je zacelo vleci že v osnovni šoli. Arhitektura se naj­bolj sklada z mojim znacajem, ki je zelo divergenten, radoveden in raz­mišljujoc, saj združuje širok spek­ter panog; od humanizma, inženir­stva, vpetost v družbeno dinamiko; potem skakanje med idealizmom in pragmaticnostjo, med abstrak­tnim in konkretnim, med urbaniz-mom in detajlom itd. Še vedno se, kljub vedno bolj zahtevnim poslov­nim odnosom in zakonodajo, težko domislim boljšega poklica. Kateri so kljucni poudarki na karierni poti? V smislu intelektualnega razvo­ja izkušnje in šolanje v tujini, pred­vsem na univerzi na Dunaju, kjer ima arhitektura krila, kjer se razmi­šlja najbolj odprto in drzno. V smi­slu razvoja inženirskih znanj in ve-šcin sodelovanje z Andrejem Kocja­nom, kjer sem v obdobju med le­toma 2004 in 2008 sprojektiral šti­ri vecje stanovanjske komplekse z okoli 500 stanovanji, obiskoval gradbišca itd. In še ustanovitev la-stnega biroja, kjer se od leta 2008 brusim v vetrnih tunelih poslovne­ga in zakonodajnega sveta. Arhitektka je tudi vaša žena. Kje se dopolnjujeta in kje razlikujeta pri pogledih na arhitekturo? Z Matejo v biroju sodelujeva pri ur­banisticnih in obcinskih projektih. Urbanisticne postavitve in kompo­zicije izhajajo izpod njene roke in njenega izjemnega obcutka za to merilo ter so potem rezultat sku­pne izpeljave. Drugace pa je zapo­slena na Fakulteti za arhitekturo, tako da vsak od naju utira svojo po­klicno pot. Bili ste v stiku in se izpopolnjevali v akademskem okolju Wolfa Prixa. V cem so bili njegovi bistveni vplivi na vaše delo in odnos do arhitekture? Wolf Prix, ki vodi biro Coop Himmelb(l)au, je eden velikih vizi­onarjev in velikanov najnaprednej­ših tokov svetovne arhitekture, je eden tistih, ki mu uspeva materiali­zirati najbolj inovativne in radikal­ne ideje v svetu arhitekture. Zame je stik z njegovim okoljem pomenil vpogled v skrajni potencial arhi­tekture, kako dosegati skrajne meje prostorskih idej. Osrednje vredno­te iz tega okolja so predvsem svo­boda duha, spodbujanje domišlji­je in igrivosti, to so pa vrednote, za katere si upam trditi, da so tudi v samem jedru Plecnikovega ustvar­janja, ki je prav tako eden mojih osrednjih junakov arhitekturne­ga sveta. Podoba javnega prostora bo verjetno vedno takšna, kakršne so vrednote vladajocih, ti pa so danes rezultat volje ljudstva. Ste tudi prejemnik priznanja Obcine Kamnik za projekt Vrtca Zarja. Lahko obcina z nagradami spodbuja dobre arhitekturne rešitve? Obcini Kamnik so primanjkovale zmogljivosti za vrtcevsko varstvo, zato so se odlocili za javno zasebno partnerstvo. Zasebni investitor je vrtec zgradil in ga v nekaj letih pre­dal v javno last. Res gre za primer dobre prakse. Arhitektura je vedno tudi družbeno angažirano delo, s tem projektom pa je bilo doseže­nih vec dobrih ciljev. Menim, da na ta nacin obcina podpre in spodbuja dobre arhitekturne rešitve. Ste clan posvetovalne skupine pri oddelku za urejanje prostora naše obcine, ki deluje kot nekakšen skupinski mestni arhitekt. Kakšne so vaše naloge in kako lahko vplivate na prostorske in arhitekturne rešitve v obcini? Od lanskega leta mora po novem Za­konu o urejanju prostora vsaka ob­cina imeti zagotovljeno sodelovanje vsaj enega obcinskega urbanista. Domžalska obcina je zato ustanovi-la posvetovalno delovno telo za pro-storske zadeve, ki med drugim izva- aktualno dar je bilo s strani službe Arboretu-li oblikovati z izbiro tlakovca s posi-Doslej je bilo pripravljenih za lažje priti oziroma se pripeljati ma Volcji Potok ugotovljeno, da sta pom ter postavitvijo enakih klopc, center kar precej razlicnih zasnov cim bližje zdravstvenemu domu? šibki in da ne bosta preživeli pose-prav tako v severnem delu pred iz-in študij. V kakšni fazi obravnave Najbolj udobno za njih je parki-gov, tako se je narocnik potem od-ložbo, ki ima bolj ulicni znacaj, pov-je omenjeni dokument? ranje v pripadajoci garažni hiši in locil, da nadaljujemo brez tega ele-zemamo polaganje tlakovca na karo Kje in kako si lahko obcani uporaba dvigala. menta. Še vedno pa predlagamo en-z vzorcem pletenine. Trg bo v svetlo ogledajo predlog in ali lahko še krat v bodoce postavitev kakšnih sivi barvi in ne povzemamo oranžne posredujejo kakšne predloge? Sodelovali ste tudi v natecajni premicnih urbanih skulptur/igral iz Kolodvorske, ker je bolj pravilno, Tako obsežne analize tega prosto-komisiji za izbor projekta na osrednji plato, ki v tej fazi še ne da se pomembnejše znacilnosti pov-ra do zdaj še ni bilo narejene, zato je omenjenega prizidka in gradnje bodo umešcene. zemajo po hierarhicno pomembnej-tudi dolgorocna zasnova, ki jo predla-podzemnih garaž. Izracuni kažejo, da bo gradnja zelo draga ših površinah in ne obratno, pri ce-gamo, bolj celostna, bolj utemeljena Naj bi po vašem mnenju mer pa ne pravim, da je oranžna za in da obcutno presega povprecno in bolj realna. Na podlagi teh strokov­širša javnost sodelovala pri neko stransko ulico neprimerna. Se nih podlag in zasnove trenutno pri-ceno na m² pri podobnih oblikovanju javnega prostora pa strinjam z vami, da obnove pote-investicijah (povprecje okoli 1700, pravljamo variantno rešitev za osre- in na kakšen nacin naj bi bila domžalski prizidek pa je ocenjen kajo zelo stihijsko in neenotno, za dnjo peš cono med Janežicevo vilo in vkljucena? to bi pa moral skrbeti obcinski ur-na okoli 3000 evrov). Zakaj stavbo Univerzale; ta bo podlaga za To je pomembno in aktualno vpra-banist. Ne zagovarjam pa pristopa, pripravo OPPN, ki bo dan v javno raz-tolikšno odstopanje navzgor? Strinjam se, da obnove šanje, o tem bi lahko razpravlja-da bi bila narejena neka šablona, po grnitev in javno razpravo. Prebivalci To ni pravilna primerjava, v to ceno la cel intervju, lahko nakažem ne-kateri bi se obnavljalo vse v mestu, si strokovne podlage lahko ogledajo ni vkljucena samo stavba, ampak so potekajo zelo stihijsko kaj razmišljanj: v direktno demokra-ker vsak prostor je zgodba zase. na oddelku za urejanje prostora. tu prestavitve komunalne infrastruk- in neenotno, za to bi cijo v tem primeru ne verjamem, ker ture, ki napaja pol mesta, od trans-moral skrbeti obcinski je prostor prevec kompleksna disci-Sodelovali ste tudi pri pripravi Na zadnji seji obcinskega formatorske postaje, plinovoda, vo­urbanist. Ne zagovarjam plina, in bi bila potem izbrana reši-nove urbanisticne zasnove sveta se je odvijala razgibana dovoda, kanalizacije, elektrike, tele­ tev samo nek najnižji skupni imeno-centra Domžal. Predstavite nam obravnava v zvezi s prizidkom k komunikacij; veliko bo naneslo varo- pa pristopa, da bi bila valec. Je pa zakonodajno javnost ve-njene glavne poudarke … Zdravstvenemu domu in gradnjo vanje gradbene jame za objekt in in-narejena neka šablona, dno direktno vkljucena pri javnih Obcina je pred leti kupila glavna podzemnih garaž. S tem v zvezi frastrukturo, to je 9 m globoka jama po kateri bi se obnavljalo razgrnitvah prostorskih aktov. Veci-strateška zemljišca v centru in se lo-se poraja vrsta dilem in vprašanj. sredi mesta; potem so predvidene vr­ noma so se vsi presežki v urbaniz-tila njegovega nacrtovanja; tako smo Ena od njih je primernost lokacije tine za toplotno crpalko, soncne celi­ vse v mestu, ker vsak mu ali arhitekturi rodili iz nekega pred kratkim izdelali strokovne pod-v centru mesta in logisticna ce na strehi itd. prostor je zgodba zase. nadpovprecnega posameznika ali lage za razvoj ožjega centra Domžal, vprašanja, ki jih prinaša. Kateri majhne skupine razsvetljenih odlo-ki so sestavljene iz obsežnih prostor-argumenti so prevladali? Živahno razpravo je sprožila tudi cevalcev. V okviru sedanje družbe-skih analiz z usmeritvami ter iz dol-Da, razprava je bila burna in se rešitev s stekleno fasado. Je to ja naloge obcinskega urbanista. Se-ne ureditve pa mislim, da je še ve-gorocne urbanisticne zasnove cen-kar ni nehala, v glavnem se je vrte-morda razlog za višjo ceno? stavljen je iz treh predstavnikov ob-dno najbolj ustrezen nacin izbire tra, ki obsega obmocje med Karan-la okoli financ. Jaz lahko podam ar-Ne, steklena fasada, kot je zami-cinske uprave in štirih zunanjih cla-najboljše strokovne rešitve izpeljava tansko, Slamnikarsko in Ljubljansko gumente z vidika urbanizma in oži-šljena, podraži celotno investicijo nov, dr. Alenke Fikfak in dr. Mate-javnega, odprtega natecaja, kjer lah-cesto ter Ulico Matije Tomca. V ta do-vljanja centra. Ne vem, ce si center za približno dva odstotka. S to fa-je Volgemut iz Fakultete za arhitek-ko sodeluje vsa strokovna javnost, kument smo vkljucili tudi sodelova-Domžal lahko privošci izgubo še ene sado sooblikujemo identiteto nove turo ter Andreja Girandona in mene vendar imam potem pomislek, kdo nje javnosti, tako da smo pripravili vitalne javne vsebine, ki bi odšla ne-osrednje peš cone v mestu in mora kot arhitektov iz lokalnega oko-bo dolocil sestavo natecajne komi-anketo za prebivalce, rezultate anke-kam na obrobje. Kako kljucna je za biti oblikovana na nivoju osrednjih lja. Pri vsaki zasebni pobudi, kjer je sije. Kakorkoli, podoba javnega pro-te pa smo uporabili pri oblikovanju formiranje centra mesta povezava dveh historicnih dominant, Univer­predpisan natecaj ali variantne re-stora bo verjetno vedno takšna, ka-usmeritev za nacrtovanje. Glavni tri-med centralnimi dejavnostmi in od-zala in Janežiceve vile; vse bodoce šitve, presojamo in usmerjamo pro-kršne so vrednote vladajocih, ti pa je izzivi so bili rešitev prometa, ure-prtim javnim prostorom, je pokazala stavbe ob tem osrednjem prostoru storske rešitve in lokacijske preveri-so danes rezultat volje ljudstva. ditev odprtih javnih površin ter za-nedavna raziskava, v kateri je sode-morajo imeti nadstandardno obli­tve, torej sodelujemo le pri posame-polnitev prostorskih vrzeli s stavb-lovala moja žena. Predlagali bi celo, kovane fasade. znem segmentu, takrat, ko smo po-Obstaja predlog, da naj bi na nimi volumni, s cimer se formirajo da se ob javne površine vrnejo Cen­vabljeni. Menim, da je naloga obcin-‘plošcadi Vele’ dobilo svoje trgi in ulicni prostor. Kljucni poseg je ter za socialno delo, sodišce in knji-Obcina Domžale ima številne skega urbanista širša; koordinirati mesto tudi spominsko obeležje postopni umik mirujocega prometa žnica, ki so zdaj v velikih stavbnih prostorske in arhitekturne bi moral in medsebojno usklajevati glasbeniku, zborovodji in iz javnih površin in ukinitev tranzi-kompleksih brez javnih površin. probleme ter številne izzive za vse nacrtovane prostorske ureditve kulturnemu delavcu Stanetu tnih prometnih povezav cez to obmo-prihodnje. Kaj bi kot arhitekt in imeti pregled nad urejanjem me-Habetu. Ali kot projektant cje; javne površine so namrec pre-Bo s 174 parkirnimi mesti za zapo-želeli sporociti odlocevalcem sta kot celote ter za to seveda odgo-podpirate takšno pobudo? vec dragocene, da bi bile namenje-slene in obiskovalce zagotovljenih v obcini Domžale? varjati. V Ljubljani so to rešili tako, Absolutno! Želim si cim vec takšnih ne plocevini! S tem sledimo paradi-zadosti parkirnih mest? Upam, da se je z nakupom zemljišc da je profesor s Fakultete za arhitek-postavitev; javni prostor mora biti gmi trajnostnega razvoja in zgledu Glede na normativ prostorskega urejanje mestnega središca koncno turo Janez Koželj podžupan, ki bdi namenjen zgodbam, kontemplaciji, naprednih evropskih mest. Drugi iz-akta je to še premalo za zdravstve-aktiviralo, do zdaj se na tem podroc­nad prostorsko problematiko me-aspiracijam, dramaturgiji …, vse to ziv je, da se kaoticno in nekonsisten-ni dom kot celoto, zato mislim, da ju ni veliko delalo, a kot se je izkaza­sta, strokovnjak s podrocja prostora bogati izkušnjo mesta, ker mesto nitno grajeno strukturo centra Dom-bi morali zaposleni parkirati v ga-lo v Ljubljani, je urejanje javnega pro-je podžupan tudi v Kamniku. V obeh samo stroj za bivanje! Že Rimljani so žal, ki se je zgodila z že omenjeno ražni hiši severno od SPB. Potem je stora in umikanje plocevine iz središ-obcinah tako podrocje prostora po-razumeli semioticen pomen javnega agresivno povojno urbanizacijo, na pa odvisno od parkirnega režima, ca na volitvah vsakic znova nagraje­stavljajo na prvo mesto. prostora, stari Grki pa so spoznali, premišljeni nacin dogradi in pove-ki bi moral spodbujati kratkotrajno no. Se pa strinjam, poleg središca je da estetske lastnosti prostora lahko že v konsistentno urbanisticno celo-parkiranje. V strokovnih podlagah v obcini še veliko prostorskih proble-Po vaših nacrtih se prenavlja polepšajo dušo in povzdignejo um to z velikim poudarkom na vzposta-smo predvideli zadostno kolicino mov in priložnosti, na primer Univer-‘plošcad pri Vele’. Ker projekt ni ljudi. Tudi danes si moramo zasta-vljanju historicne kontinuitete. Tre-parkirnih mest na obmocju centra, zale, ureditev Stoba, Kulturni dom in bil javno predstavljen, nam opišite vljati vprašanja, kot so: kaj je sploh tji in najbolj urgentni izziv pa je ure-vendar bo preureditev mirujocega glasbena šola, problem SPB-1, želez­kljucne poudarke nove podobe poetika, zakaj imamo ljudje potrebo ditev odprtih javnih površin, ki pa so prometa potekala dlje casa. nica, športni park s Ten-tenom itd., osrednjega obcinskega trga … po izražanju, kako komuniciramo krona in koncni cilj celotne ureditve, ki bi jih bilo tudi potrebno izpostavi-Pri prenovi gre za osvežitev podobe prek obcutkov, zakaj me ta skulptu-ki bodo potem sprožile verigo dogod-Kako bo omogocen dostop za ti neki dolgorocni viziji. Pomembno pomembnega prostora v centru Dom-ra bolj nagovori kot druga, zakaj je kov, da bodo vsebine in programi za-starejše, invalide in mamice z je biti proaktiven – ce ne stremiš k ci­žal, ki v zavesti Domžalcanov še ve-neka stavba lepša od druge itd. Z iz-celi polniti center. otroškimi vozicki, ki morajo cim lju, boš sam postal tarca. . dno velja za glavni trg. Pri novi podo-ginjanjem elementov kontempla-bi se bodo prepletali razlicni tlaki in tivnosti in presežnega v vedno bolj ambienti, severni del pred izložbo bo tehnokratski družbi izgubljamo ve­neka kontinuiteta iz obnovljene Ko-lik del vokabularja za samospozna­lodvorske ulice; v centru trga bo pra-vanje. Moja dolžnost je, da se zavze-zen kvadrat, kot prazen list papirja, mam za preživetje fizicnega prostora kjer se bo lahko ‘risal’ raznolik reper-– vse custvene vsebine se selijo v ki­toar dogodkov; v tlaku smo poudari-bernetski prostor, fizicni prostor pa li obmocje komunikacijskih osi dveh vedno bolj postaja samo koordina­obstojecih podhodov, kjer bo tudi tni sistem za naša telesa. šest novih dreves, eden se bo stekal s podaljšanimi stopnicami na Kolod-Obnove posameznih obmocij vorsko ulico, drugi pa se bo zakljucil v centru mesta potekajo zelo z elementom ‘pomola’ kot neko osve-stihijsko in neenotno. Projekt ženo ambientalno kvaliteto; s tlako-prenove Kolodvorske ulice je vanjem letnega vrta v lesu pa pro-pripravila druga ekipa. Kako storu pridodamo še nekaj mehkobe. ste iskali povezave med obema Res si želim, da bo plošcad po obno-prostoroma, ki sta v neposredni vi zasijala in opolnomocila program bližini? v stavbi ter scasoma sprožila tudi ob-Kolodvorska je lepo oblikovana in novitev in osvežitev fasade. prijetna ulica, zelo pozdravljam, da se zacenjajo vzpostavljati v mestu Je bila pri koncni izvedbi obmocja umirjenega prometa. Gre upoštevana vecina vaših rešitev? za dve razlicni tipologiji javne po-Da, vecinoma bo trg izveden tako, vršine, Kolodvorska je ulica, plo­kot smo si ga zamislili. Predlaga-šcad Vele pa trg in je treba izhaja­li smo na zacetku ohranitev obsto-ti iz funkcije in geometrije prosto­jecih dveh brez z novo ovalno dvi-ra, zraven pa še iz konteksta. Rde­gnjeno gredico za posedanje, ven-co nit s Kolodvorsko smo poskuša­ društva Podeljena priznanja Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije Kronika domžalskih poklicnih gasilcev Od 18. 6. do 18. 8. 2021 V dveh poletnih mesecih se je zvrstilo 67 intervencij, vec kot ena na dan. Po dnevih sta bila najbolj na udaru petek in nede­lja s po dvanajstimi intervencija-mi, najmanj pa sobote s šestimi. Najvec posredovanj smo imeli med 13. in 17. uro – kar 24. Kljub toplim poletnim nocem smo med 22. in 5. uro izvozili le štirikrat. Zaradi požarov smo iz garaž odhiteli 18-krat, nekajkrat tudi zaradi lažnega alarma. Obcani so nekaj zacetnih požarov poga­sili že pred našim prihodom, za kar jim cestitamo. Iz razlicnih vzrokov (kurjenje odpadkov, na­merno zažiganje ali celo zaradi preskoka isker z zavor vlaka ozi­roma tovornjaka) je osemkrat za­gorelo v naravi. Domnevno zara­di požiga je zagorelo osebno vo­zilo v Domžalah na Župancicevi. Na avtocesti so zagorela tri vozi-la, eno v predoru Jasovnik. Dve tovorni vozili sta zaradi motor-nih okvar v zrak spušcali veliko dima, nista pa goreli. Vzrok za ogenj sta bili tudi napaki v napeljavi elektricne omarice na Prešernovi in grel-ca vode na Precni ulici, oboje v Domžalah. Požar, ki bi lahko povzrocil najvec škode in ogro­zil najvec življenj, pa se je zgodil v kuhinji gostinskega obrata v domžalskem SPB. Hitro ukrepa­nje prisotnih ter gasilskih ekip je preprecilo najhujše. V Dom-žalah smo bili prisotni tudi, ko je pri stanovanjski hiši zagore-lo zaradi kuhanja voska in se je ena oseba opekla, druga pa na­dihala dima. Posredovali smo v kar 26 pro-metnih nesrecah, od tega sedem­krat na avtocesti. Prišlo je do vseh možnih kombinacij trkov. Omenimo le, da se je v nesrecah poškodovalo 19 oseb, med njimi šest kolesarjev in štirje motoristi. Precej pozornosti javnosti je bil deležen nalet dveh vozil na avto­cesti na nadvozu Petelinjek. Ce so lani neurja zaznamovala poletje, smo letošnje zaenkrat kar dobro prestali. Zaradi vetra smo posredovali dvakrat – pomagali smo pri prekrivanju strehe s folijo ter pri odstranitvi kape dimnika z ene od stanovanjskih hiš v Domžalah. Tudi obe po­plavi, kjer smo posredovali, sta bili posledici pocenih cevi. Odstranili smo še veliko sršenje gnezdo z vecstanovanjskega objekta na Ljubljanski cesti v Domžalah. V gostinskem obratu v obcini Lukovica pa smo ustavili uhajanje plina in prezracili prostore. Iz zaklenjene kopalnice smo pomagali mladoletni osebi, iz pokvarjenega dvigala pa cistil­ki, ki je v vecernem casu cistila poslovni objekt. Veckrat so nas prek Regijskega centra za obveš-canje aktivirali za pomoc starej­šim oziroma onemoglim osebam, petkrat smo omogocili vstop v objekte in s tem dostop do one-moglih oziroma poškodovanih oseb. Vec kot desetkrat smo po­magali reševalcem NMP pri pre­nosu oseb do reševalnih vozil. Kljub hitremu odzivu, vložene-mu trudu ter strokovnem pristo­pu je bilo v treh od štirih prime-rov oživljanje oseb neuspešno. Ob letošnji spominski slovesnosti v Križkarjevih smrekicah Letošnja spominska slovesnost v Križkarjevih smrekicah je bila lepa priložnost, da Marija Majhenic, predsednica ZZB za vrednote NOB obcine Domžale, podeli priznanja, ki jih je Zveza borcev za vrednote NOB Slovenije na predlog Zveze bor­cev za vrednote NOB Obcine Domža­le podelila v letu 2020. Med dobitniki priznanj so bili: Zlato plaketo za življenjsko delo ter zgledno in aktivno delovanje v ZB NOB obcine Domžale: Peter Jer-man, rojen 1940, iz Radomelj, ka­terega širše sorodstvo je bilo aktiv-no vkljuceno v partizansko gibanje aliizgnanovinternacijo.Priskoraj štirih letih so mu mamo raztrganci ustrelilina poti vslužbo. Pokonca­ni osnovni šoli je obiskoval klasic­no gimnazijo, pozneje tehniško sre­dnjo in se kot mlad fant udeležil vecmladinskih delovnih akcij. Študij je nadaljeval na Višji šoli za lesno in-dustrijo, delovno pot pa v Stolu Ka­mnik. Kot clan Zveze komunistov je bil vec let sekretar osnovne orga­nizacije, deloval pa tudi v organih Združenja lesne industrije Sloveni­je in v teritorialni obrambi, kjer je prejel tudi medaljo za vojaške vrline. V ZB NOB Obcine Domžale je bil sprejet na predlog sotovarišev v letu 1971 in vse od tedaj v organizaciji de­luje zgledno in aktivno. Sodeluje pri ohranjanju spoštljivega spomina na dogodke, osebe, dosežke in vredno­te NOB. Leta 2002 je bil izvoljen za podpredsednika Krajevne organiza­cije ZB za vrednote NOB Radomlje ter clana Obcinskega izvršnega od­bora ZBNOB Domžale, vse od leta 2007 pa do letošnjega letnega zbo­ra clanov krajevne organizacije je opravljal funkcijo predsednika kra­jevne organizacije Radomlje v sklo­pu Združenja borcev za vrednote NOB Obcine Domžale. Ostaja clan krajevne organizacije, v casu njego­vega predsedovanja so v organizaci­jo ZB sprejeli 63 clanov. V letu 2007 je bil izvoljen za pod-predsednika obcinske organizaci­je, vmes opravljal nekaj casa funk-cijo vršilca dolžnosti predsednika in bil tudi clan Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije. Podpredsednik ob­cinskega združenja je bil tudi v ob-dobju od 2008 do 2016, od tedaj pa je clan vodstva združenja. Vse obdobje svojega dela v borcevski organizaciji je zaznamoval z odgovornim in pri­dnim delom. Vse zadolžitve, poveza­ne z organizacijo proslav, pridobitev novih clanov, udeležbo na pohodih in prireditvah je dobro opravil. Prav nikoli se ni izmikal zadolžitvam. To-variš Peter Jerman je bil vselej pozi­tiven zgled za pokoncno držo, ko je bilo treba spregovoriti o pridoblje­nih vrednotah NOB 1941–1945. Zlato plaketo za spoštovanje vre­dnot NOB je prejelo Kulturno društvo Moški pevski zbor Radomlje,ki je v letu 2020 pra­znovalo 50-letnico aktivnega delo­vanja in ga že sedmo leto vodi Pri­mož Leskovec. Program obsega dela slovenskih in tujih avtorjev, naro­dne in umetne ter partizanske pe­smi, redno sodelujejo na razlicnih pevskih revijah. Poleg tradicional­nih letnih tematskih koncertov s svojim petjem obogatijo vsakovr­stne prireditve, komemoracije ter spominske slovesnosti na domžal­skem obmocju in širši okolici. Zbor že najmanj 40 let sodeluje z Združe­njem borcev za vrednote NOB obci­ne Domžale in poje na prireditvah v njegovi organizaciji: na Rudniku,Oklu, v Žejah, Radomljah in tudi ob obletnicah, kot so bile: 75-letni-ca Lukove bolnice, obletnica trage­dije v Stegnah pri Dolenjah, oble­tnica bojev enot 14. divizije v Grca­ricah in TIGR prireditvi na Mali gori nad Ribnico. Srebrno plaketo za spoštovanje vrednot NOB in ohranjanje dedišci­ne je prejelo Folklorno društvo Groblje. Fol-klorna skupina je bila ustanovlje­na v letu 2007 in je zavezana pou­stvarjanju in ohranjanju ljudskega izrocila. V letu 2015 se je oblikova-la v Folklorno društvo Groblje Dom-žale in se lahko pohvali prav vsako leto s številnimi nastopi – doma in v tujini. V programu imajo vec sple­tov plesov, vse v izvirnih nošah in ob živi glasbi. S ponosom in navdušenjem se folklorna skupina odziva na vabila borcevske organizacije obcine Dom-žale za nastope na obcinskih prire­ditvah. Vsi njihovi nastopi so brez­placni. Vsa leta je vecina clanov fol-klornega društva prisotna na vseh ostalih proslavah, ki so namenjene spominu na dogodke med NOB. Cestitamo. Vera Vojska Foto: Igor Lipovšek Pred Lipo je novo šolsko leto Pridružite se in si popestrite jesen življenja. univerza za tretje šolsko ob-dobje – društvo lipa domžale Pred Univerzo za tretje šolsko ob-dobje – Društvom Lipa Domžale je novo šolsko leto. Upajo, da bo obi­cajnejše, kot sta bili zaradi epide­mije zadnji dve leti, pa tudi, da se jim bo letos pridružilo še vec nove­ga znanja in spretnosti željnih štu­dentov in študentk, ki v Društvu Lipa resnicno najdejo marsikaj za­nimivega – tako za popestritev tre­tjegaživljenjskega obdobjakot za uresnicitev sanj, za katere v delov­nem obdobju ni bilo casa. Oblju­bljajo še vec priložnosti za spozna­vanje novih vsebin, še vec možno­sti – odvisnih tudi od želja vpisanih – za nove programe, nova prakticna znanja predvsem pa veliko iskrene­ga druženja, s katerim si boste po­lepšali jesen življenja.so obiskale Vinka Novaka iz Buko-Za pokušino pa pregled progra-tudi vpišete med študijskim letom. Še preden pa vas povabim na vice pri Vodicah, prvega izdelovalca mov, v katere se lahko vpišete: lite-Organizirali bodo tudi dneve odpr­dan odprtih vrat, še kratek pogled citer v Sloveniji, in mu ob življenj-rarni krožek, pevski zbor, igramo na tih vrat, ki jih lahko obišcete v casu na zadnje vsebine na njihovi sple-skem jubileju – 80. rojstnem dnevu citre in kitaro, ljudska glasbila, kera-med 20. in 21. septembrom od 9. do tni strani, s katero obvešcajo in pro-pripravile prijeten koncert. V juliju mika, klekljanje, likovno ustvarjanje, 12. ure. V prostorih univerze se boste movirajo svoje delo in s tem skuša-pa so obiskale varovance Medgene-izdelava mozaika, restavratorstvo, v tem casu lahko seznanili z vsebino jo privabiti nove slušatelje – tudi iz racijskega centra Bistrice in jim pod puncke Unicef, orientalski ples, joga, posameznih programov, se pogovo­okoliških krajev in obcin. Med dru-vodstvom prof. Damjane Praprotnik telovadba, pohodništvo, kolesarstvo rili z mentorji in se nato odlocili za gimi imajo tak namen tudi nastopi ter ob prozi in poeziji Janke Jerman in jahanje. V jezikovnih programih se programe, ki vam bodo najbolj bližji. in razstave njihovih slušateljev po in Marije Dodic, clanic literarnega boste lahko ucili: anglešcino, nemšci-Poišcite svoj program, svojo delavni­krajih v okolici Domžal. Tako so se krožka, pripravile prijetno kultur-no, francošcino, rušcino in kitajšcino. co, svoje želje, morda tudi neuresni­pred kratkim obiskovalci Krajevne no prireditev tudi s skupaj zapeti-Nova znanja vam ponujajo iz etnolo-cene sanje in dobrodošli! knjižnice Ihan razveselili pogledov mi pesmimi. gije, zgodovine, umetnostne zgodovi-Univerza za tretje življenjsko ob-na pridno delo klekljaric iz Društva Prav v teh dneh pa slušatelji Dru-na, geografije, racunalništva, zabav-dobje Domžale Lipa. Pod naslovom Mimo okenca s štva Lipa Domžale tradicionalno le-ne matematike in zelišcarstva. Vabijo Domžale, Ljubljanska cesta 58 cipko so v Krajevni knjižnici Ihan tujejo na Korculi, kjer imajo dovolj vas na zelenjavni vrt, v debatni kro-e-naslov: lipa.domzale@t-2.net, pripravile razstavo in bile deležne casa za zanimivosti in znamenitosti žek ter k bralni znacki v slovenšcini spletna stran: http://drustvo-lipa.si velikega obcudovanja. ter prijetno druženje, ki jim bo omo-in tujih jezikih. telefonska številka: 01 722 66 70, Med pocitniškimi dnevi so bile gocilo, da z novo pozitivno energi-Vpis v novo šolsko leto bo v casu mobilna številka: 031 379 276 aktivne tudi citrarke, kitaristke in jo in novimi mocmi vstopijo v novo uradnih v mesecu septembru 2021 do Vera Vojska clanice literarnega krožka. Najprej šolsko leto. zapolnitve prostih mest. Lahko se pa Foto: Lipa Domžale društva Uradne ure so spet tu Jesenski izlet, obcni zbor in ostali nacrti društvo izgnancev domžale Poletje je minilo, upamo pa, da so ga clani in clanice Društva izgnancev Domžale preživeli prijetno ter v casu epidemije poskrbeli za svoje zdrav­je in dobro pocutje. Ko je že vse ka­zalo, da se bomo lahko spet družili, organizirali obcni zbor, kjer se bomo pogovorili o našem nadaljnjem delu in morda odgovorili na kakšna vaša vprašanja, je epidemija, kljub pre­klicu, spet med nami in z njo ukre-pi, ki zlasti starejšim onemogoca­jo, da bi se družili. Skoraj povsod je zahtevan PCT, ob katerem pa ugota­vljamo, da kar nekaj naših clanov in clanic ni cepljenih ter bi morali za vkljucitev v aktivnosti opraviti test. Ob tem je v primeru izleta zahteva, da se v avtobusu vseskozi nosijo ma-ske, udeleženci pa morajo pred nje­govim zacetkom podpisati poseb- no izjavo, da upoštevajo zapoveda­ne ukrepe, torej so covid-19 prebo­leli, bili cepljeni ali opravili veljav­ni test. Nacrtujemo, da bomo, ce bo le mogoce, v jesenskih mesecih or-ganizirali enega od nacrtovanih izle­tov, pred nami pa je tudi obcni zbor, seveda pa tik pred koncem leta na-crtujemo tudi tradicionalno novole­tno srecanje – ce bo seveda mogoce. Ob tem pa vas obvešcamo, da bodo prvi ponedeljek in potem vse prve ponedeljke v mesecu spet ura­dne ure med 9. in 10. uro v prosto­rih domžalskih krajevnih skupnosti. To bo za vse, ki še niste, priložnost, da vplacate clanarino in narocnino za Vestnik, pa tudi za krajši pogovor. Do srecanja pa skrbite za svoje zdravje, prijetno preživite septem­ber in se vidimo. Vera Vojska DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOMŽALE Obvestilo Clanice in clane društva obvešcamo, da bo naslednja strokovna ek­skurzija 16. septembra 2021 v Ribnico z okolico, deželo suhe robe in loncarstva. Prijavite se, luštno bo. Še vedno pa vabimo vse, da poklicejo na tel štev. 01 723 19 04, ali še bolje, da pridejo na sedež društva v Domžale, Ulica Simona Jenka 11 ob ponedeljkih ali petkih od 9. do 11. ure. Veseli vas bomo! In nikar ne pozabite, na soboto, 4. septembra 2021, ko se bomo v Ce­šminovem parku v živo srecali vsi upokojenci obcine Domžale ter se ob pestrem kulturnem programu, presenecenju dneva ter pijaci in jedaci družili med 11. in 16. uro! Dobrodošli! Prijetna poletna rehabilitacija in ohranjevanje zdravja v Termah Ptuj Še posebno smo ponosni na to, da smo organizirali rehabilitacijo za težke invalide. mdi domžale Po mrzli zimi, ki je prinesla poleg mraza še obdobje vi-rusa, samih prepovedi in zapiranja v naše domove, je koncno prišla po­mlad. Pogrelo nas je toplo sonce, po­kukale so prve pomladne cvetice. Ži-vljenje se je zacelo znova prebuja-ti. Le koronavirus je še vedno zapi­ral naša vrata, strašil s prepovedmi in naše nasmehe skrival pod maske. Tudi to je pregnalo še toplejše son-ce ter v nas prebudilo malo upanja in veselja. Koncno smo se zaceli po­govarjati še o cem drugem kot o vi-rusu. Naši invalidi so prihajali v pro-store društva in vsako drugo vpraša­nje je bilo, kdaj bomo spet kam šli, se poveselili in naredili nekaj za svoje zdravje, koncno malo zadihali … No, pa je koncno prišel tudi ta cas! Pripravili smo vec možnosti za ohra­njevanje zdravja v Catežu in Izoli. Vse zmogljivosti so bile takoj zasedene. Še posebno pa smo ponosni na to, da smo lahko organizirali reha­bilitacijo za težke invalide. Tudi le­tos smo se odpravili v ptujske terme, v hotel Primus. Na pot smo se odpra­vili 23. julija in tam preživeli sedem cudovitih dni. Bilo nas je 43. Polni veselja smo po poti zbira­li naše clane, naložili vso prtljago, vozicke, hodulje in na vsaki postaji smo se razveselili novih potnikov. Po prijaznem sprejemu in urejanju for-malnosti na recepciji smo se odpra­vili na kosilo in popoldanski pocitek. Vsako jutro smo zaceli z našo ju­tranjo ‘ambulanto’, kjer smo izmeri­li krvni tlak, holesterol, krvni slad­kor in malo poklepetali, tudi o tem, kako smo spali. Nato je sledilo jutra­nje prebujanje s telovadbo v parku. Dobro razpoloženi smo odšli na zaj­trk, nato v mesto z brezplacnim av-tobusom, v bazen, na dobro kavico … Klepet je bil neizogiben, smeh je bil redno na sporedu tudi v bazenu. Pomagali smo tudi drug drugemu pri vstopu v bazen. Obiskali smo mesto Ptuj, ki ima bogato kulturno sredi-šce, odšli na Ptujsko goro. Prijetno preseneceni smo ugotovili, da imajo tam tudi dvigalo, s tem pa omogocen dostop invalidom na vozicku. Medsebojna pomoc in prijatelj­sko vzdušje je bilo vodilo skozi vseh sedem dni našega druženja. Vse dni sva bili kot spremljevalki in za stro­kovno pomoc Vida Ceh in Zdenka Novak, upokojeni zdravstveni de­lavki. Izvajali sva jutranje meritve, telovadbo in pomoc. Prisluhnili sva težavam in željam vseh. Teden smo zakljucili s prijetnimi vtisi, in veseli smo bili, da so lahko tudi težki inva­lidi uživali in si nabrali novih moci za prihodnjo jesen. Ko smo vsi sedeli v avtobusu, ki nas je odpeljal domov, je bilo najpo­gostejše vprašanje, ali bomo priho­dnje leto šli spet. Hvala vsem za lep teden in seve­da – gremo drugo leto spet! Zdenka Novak Ljubljanska 87, Domžale, T: 01 721 40 06 Tradicionalni romarski izlet – Vipavski Križ Po dolgem casu dan prijetnih druženj in lepih doživetij popularnejši Anton plemeniti La-vrin (roj. leta 1789), ki je kot avstrij-ski generalni konzul iz Egipta prine­sel dva sarkofaga, v katerem je na vi-pavskem pokopališcu tudi pokopan. Omeniti velja, da smo se spreho­dili tudi prek Napoleonovega mostu, na katerem sta se zaljubljeno stiska-la Kristjan in Monika v priljubljeni TV seriji Najini mostovi. Kratko vožnjo do Vipavskega Kri­ža, ki se bohoti na gricu med vino-gradi, nam je popestril gospod Fer-lež z zanimivo pripovedjo o zgodo­vinski bitki dveh rimskih cesarjev v Vipavski dolini v 4. stoletju med po­ganskim Evgenijem in kršcanskim Teodozijem, ki je po zmagi v zahva-lo postavil cerkvico ob cesti. V Vipavskem Križu smo se naj­prej ustavili v cerkvi sv. Franciška ob kapucinskem samostanu, kjer je gospod Jure Ferlež daroval sveto mašo. V lepi pridigi je spregovoril o Mariji Magdaleni, saj je bil prav na ta dan njen praznik. Poudaril je, da so mnenja o njenem poklicu zmo­tna, in kako pomembno poslanstvo ji je bilo dano, da je prav ona odkri-la Jezusovo vstajenje. O samem samostanu, ki je nastal v povezavi s širjenjem protestantizma in govorom Primoža Trubarja na Vipa­vskem Križu leta 1563, nam je v graj-ski kleti ob kozarcku vrhunskega vipa­vskega vina – zelen – vec povedal naš vodic. Grofje Attems so v strahu pred širjenjem protestantizma zaceli z gra­dnjo samostana in vanj naselili pro-tireformacijski red kapucinov. Samo­stan pa slovi po dragoceni knjižnici, ki hrani 2500 knjig. Knjižnica med dru­gim hrani pet knjig Svetega prirocnika Janeza Svetokriškega v slovenskem je­ziku. Po krajšem sprehodu z vodicem za obzidjem po tem slikovitem, nekoc najmanjšem mestu v Habsburški mo-narhiji, je bil že cas za kosilo. Malo naprej proti Gorici v vasi Vi-tovlje na Turisticni kmetiji Malovšce­vo so nam res lepo postregli z boga­tim kosilom. Gospodar in marljiva gospodinja sta nam predstavila svo­jo uspešno kmetijo, nakateri druži­na s tremi hcerami pridela prakticno vse, kar je treba ponuditi gostu. Da so njihovi proizvodi kvalitetni, nam je potrdila tudi pokušina vrhunskih vin v veliki vinski kleti. Kar nekaj smo ga kupili tudi za domov. Vracali smo se v dobrem razpolo­ženju, za kar je s pesmijo poskrbel zavzeti pevovodja: kar naš župnik Jure. Nekaj Marijinih pa nekaj ljud­skih, za zakljucek pa smo zapeli še celo Zdravljico. Po dolgem casu je bil to za vse nas dan prijetnih druženj in lepih doživetij. Tatjana Gregorin Foto: Štefan Perdan MEDICINSKA PEDIKURA Pancur d.o.o. skrbimo za zdravje vaših stopal NOVA LOKACIJA Slamnikarska 3B, Domžale nasproti Sanolaborja društvo upokojencev našdom dob Društvo upokojencev Naš dom Dob zdaj že tradicionalno vsa­ko leto skupaj z dobskim župnikom gospodom Juretom Ferležem pripra-vi romarski izlet do kake znamenite verske, kulturno in zgodovinsko po­membne tocke. Krajani Doba imajo namrec svojega župnika radi, saj ga poleg kvalitet dušnega pastirja krasi odprt, iskren in komunikativen od-nos do verujocih in tudi vseh ostalih. Tudi sam je clan društva in nespor-no mu tudi sprošcena, pristna sreca­nja z nami veliko pomenijo. Po dol­gotrajnih covidnih omejitvah pa so takšna druženja še toliko bolj zaže­lena in potrebna. Zato ni presenetlji­vo, da se nas je (dvakrat cepljenih) 22. julija 2021 zjutraj zbralo za cel ve­liki Gercarjev avtobus. Naš cilj je bila Vipavska dolina z Vipavskim Križem. Po prijetni vo­žnji brez zastojev, med katero je žu­pnik pokramljal z udeleženci, smo se ustavili v Vipavi pod vznožjem Nano­sa in Cavna, v kraju, ki mu nekate­ri pravijo slovenske Benetke. Ime se je prijelo zaradi reke Vipave s sedmi-mi, vcasih s še vec izviri in številnimi mostovi iz kamnitih blokov. S kvali­tetnim vodicem smo se sprehodili po ozkih ulicah, med hišami, ki se stiskajo pred burjo, in se prepricali, da Vipava skriva bogato zgodovino in arhitekturne bisere, ki jim je ne­izbrisen pecat vtisnila plemiška rod-bina Lanthieri s svojim velikim dvor­cem, lepim parkom, ki so ga prav­kar prenovili, in sedemindvajseti-mi kipci putov (majhni kamniti dec­ki), ki so nekdaj krasili park, zdaj pa obrobljajo Glavni trg. Vipava se po­naša z imeni velikih rojakov kot npr. Sebastijan Krelj, slovenski jezikoslo­vec, pridigar in pisatelj, pa Matej Fur-lan, duhovnik in cebelar, Franc Pre­mrl, skladatelj, in seveda morda naj­ društva kolumna• vzgoja bralcev nina mav hrovat BRANJE IN ŠPORT Vse in še vec o zelišcih Ena od zelo priljubljenih aktivnosti med društvi podeželskih žena je srecanje društev na obmocju, ki ga pokrivata obcini Domžale in Kamnik, navadno pa se jima pridružijo tudi društva iz sosednjih obcin. izkljucujoci disciplini. P ri branju ležiš ali sediš v udobnem položaju, pri športu pa si aktiven, pre­znojen in se ženeš do skraj­ nih fizicnih zmogljivosti. Kako je to lahko združljivo? Tesno vez med športom in bra- njem zanesljivo najdemo pri špor­ tnih navdušencih, ki zgodaj zjutraj cakajo pred kioski, bodisi na mor­ ju bodisi na poti v službo, prebira­ jo športnecasopiseob jutranji kavi ter spremljajo rezultate in dosežke priljubljenih športnikov, ekip in po­ dobno. Letošnje olimpijsko dogaja­ nje smo intenzivno spremljali bolj ali manj vsi in stiskali pesti ter se veselili uspehov naših športnikov. Zanesljivo bo treba dopolniti knjigo Naši olimpijci (M. Racic, T. Levov­ nik), ki jo zdaj vsakih nekaj olimpij­ skih obdobij nadaljujejo in dopol­ njujejo. Na knjižnih policah je za prave gorece privržence športnih le­ gend mnogo biografij in avtobiogra­ fij zvenecih imen s podrocja športa. Dobra in smiselna povezava športa in branja so tudi knjige, s ka­ terimi spoznavamo in pridobivamo razlicne ideje za športne dejavnosti, kot so na primer poucne knjige ali ideje za izlete. Letos sta izšli kar dve zanimivi knjigi Irene Cerar, in sicer Pravljicne poti brez meja, ki ponuja­ jo ideje za družinske izlete, in Pote­ puški okruški: kako sem hodila po robu. Izletniški vodniki Irene Cerar ponujajo zanimivo izhodišce, dobr­ šno mero idej za izletništvo in odlic­ no popotnico za motivacijo otrok, saj vsebujejo zanimivosti, zemlje­ vide, zgodbe in slikovno gradivo, s katerim lahko spodbudimo družin­ ske clane, da z veseljem zamenjajo ekran za pohod ali izlet v naravi. Pa ne samo otroke, bodimo iskreni, po­ gosto dodatno motivacijo potrebuje- mo prav odrasli. V visokogorje in po osemtisocakih lahko varno in brez ozeblin potujete s knjigami Vikija Grošlja in podobno literaturo. Na seznamu Mestne knjižnice Ljubljana, Pionirske se je lani v po­ vezavi s športom znašlo 60 poucnih knjig za odrasle, 24 poucnih in 86 leposlovnih za otroke in mlade ter 22 biografij znanih športnikov. Taka množica knjig, ki so kakovostne in primerne za bralce razlicnih staro­ sti, prica o tem, da se šport in bra- nje ne izkljucujeta, pac pa smiselno, dobro povezujeta in odlicno dopol­ njujeta. Takole pravi R Steel: »Bra- nje je za duha to, kar je telovadba za telo.« Ker pri športu prisegamo na odlic­ no slovensko kakovost in z vsem sr­ cem podpiramo naše športnike ter v en glas pritrjujemo, da smo morda majhna država, a vrhunska športna velesila, vam predlagam nekaj slo­ venskih knjig, ki vam bodo brez fi­ zicnega napora in dodatnega zno­ jenjapolepšaledni.Ljubiteljeteka in maratonov bo nemara navdušila knjiga Ultrablus, ki so jo napisali tri­ je tekaci, bolj znani kot urednik in hribolazec Samo Rugelj, mladinski pisatelj Žiga X Gombac in krizni po­ rocevalec Boštjan Videmšek, s kate­ ro želijo sporociti, kako se je treba Hitreje, višje, mocneje – skupaj DU Domžale ob zacetku 32. olimpijskih iger pripraviti na preizkušnjo, ki ne do-voljuje polovicarstva ali omahova­nja, kako se soociti s seboj in prese­gati navidezne omejitve. Predvsem bralke bo verjetno navdušil letos iz­dan roman Janje Vidmar Niti kora­ka vec, postavljen na Camino, sve­tovno znano romarsko pot, pozna- Ker pri športu prisegamo na odlicno slovensko kakovost in z vsem srcem podpiramo naše športnike ter v en glas pritrjujemo, da smo morda majhna država, a vrhunska športna velesila, vam predlagam nekaj slovenskih knjig, ki vam bodo brez fizicnega napora in dodatnega znojenja polepšale dni. no številnim Slovencem. Roman po-leg slikovitega opisa poti in tegob ponudi izhodišca za premlevanje o sebi in vrednotah, odnosih, mine-vanju casa in odpušcanju. Slovenci imamo res zavidlji­vo število športnih super junakov, olimpijskih in drugih medalj in po­kalov. Ena od najbolj popularnih je smucarska šampionka Tina Maze, kijo bolje spoznamo v biografiji z naslovom Jaz.Tina. Primož Suhodol-can,zelopriljubljeninbransloven-ski mladinski avtor, pa je Tino Maze in njeno zgodbo približal otrokom v t. i. resnicni pravljici Tina in med-vedja moc. Sicer pa Primoža Suho­dolcana poznamo po zabavnem fil-mu Košarkar naj bo!, ki je bil posnet po knjigah (trilogiji) o Ranti in je pri­ljubljeno branje za osnovnošolce. Za delo Košarkar naj bo! je veckrat prejel nagrado in priznanje mladih bralcev Moja najljubša knjiga. Med kakovostne knjige za mla­dino, ki povezujejo branje in šport, spadajo tudi romani, kot so NK Svo­boda (Žiga X Gombac), Brez imena (Jani Virk), Preživetje (Igor Karlov­šek) in še mnogi drugi. Vsekakor pa ne moremo mimo letošnjega nagra­jenca z desetnico in nominacijo zavecernico. To je Damijan Šinigoj z romanom Kjer veter spi, ki je zgod­bo postavil v skrivnostni svet jam in jamarstva. Gre za odlicen pusto­lovski roman, ki je namenjen tako mladim kot odraslim bralcem, in bo morda koga zvabil v skrivnostni svet in športno raziskovanje jam. Ce vam je ljubše ležati na plaži ali na kavcu, v udobju in ob kozar-cu osvežilne pijace, potem si energi­jo prihranite za vremensko bolj ugo­dne pogoje, ko se boste znojili zgolj zaradi športa in ne zaradi poletnih temperatur, medtem pa naredite ne­kaj vaje za duha in možgane in si kaj dobrega preberite. . Morda se na prvi pogled zdi, da sta branje in šport dve popolnoma med seboj društvo podeželskih žena domžaleCeprav je epidemija pre­cej oklestila skupne aktivnosti, te niso prenehale in prav vsem dru­štvom je bilo dobrodošlo povabilo Društva podeželskih žena Tuhinjske doline, ki je v zacetku julija vsa dru­štva povabilo na prijetno srecanje v Hruševko 6, na domacijo BernardeŠtrajhar. Že sam prihod na domacijo je ponudil številna izhodišca za po­govor, povezan posebej s cudovitimi rožami na oknih in balkonih v sle­hernem delcku domacije. Tokratna osrednja tema pa je bilo nabiranje in uporaba zdravilnih zelišc. Temo je podrobno predstavila Jožica Bajc Pi-vec z zelišcarske domacije Pivec, ki je zbranim pod geslom Zdravo iz na-rave v navdihujocem okolju predsta­vila svoje zelišcarsko znanje in ga s konkretnimi primeri tudi ilustrirala. Tako nam je najprej povedala o tem, kako pravzaprav je pridobiva-la znanje o zelišcarstvu, nas sezna­nila z delavnicami in drugimi obli­kami spoznavanja zelišc, predstavila jezgodovino zelišcarstva, kije staro, kot je staro cloveštvo, nato pa pred­stavila 14 ‘skoraj’ zapovedi, ki jih mo-ramo upoštevati pri nabiranju zdra­vilnih zelišc. Nabirati jih moramo v cistem, naravnem okolju. Dobro je poznati dom vsake od zdravilnih ra­stlin, cas nabiranja in kateri del ra­stline je zdravilen (korenine, steblo, listi, cvet, plod), najprimerneje je na­biranje teh zelišc v dopoldanskem casu, v pletene košare, s keramicni-mi škarjami. Prisluhnile smo naci­nom priprave zelišc, njihovemu shra­ njevanju in uporabi, posebno skrb pa je predavateljica namenila 20 najbolj znanim zdravilnim zelišcem ter nji­hovim zdravilnim ucinkom in upora-bi. Tako smo izvedele marsikaj nove­ga o ameriškem slamniku, bezgu, do-bri misli, hermeliki, vrbovcu, kropi­lah, crnem boru, lucniku, melisi, siv­ki in še bi lahko naštevala. Marsika­tera od poslušalk je vecino zdravilnih zelišc poznala, tudi vedela o njihovih pozitivnih ucinkih, marsikaj novega pa smo izvedele o nacinih priprave, kjer smo doslej poznale predvsem uporabo za zdravilne caje. Zanimiva predstavitev bo zanesljivo pomaga-la marsikateri od udeleženk pri nabi­ranju in pripravi ter uporabi zdravil­nih zelišc. Kot zanimivost: v pogovo­ rih smo ugotovile, da so zdravilna ze­lišca že doslej našla svoj dom na mar-sikateri domaciji. Drugi del srecanja je bil name-njen druženju, predvsem pa izme­njavi izkušenj tudi na drugih podro-cjih življenja in dela na kmetijah in domacijah. K prijetnejšemu pocutju je prispeval tudi srecelov, pa gosti­teljica, ki nas je nasmejala s svojim nastopom. Med udeleženkami srecanja dru­štev podeželskih žena so bila tudi dekleta iz Društva podeželskih ženaDomžale s predsednico Sergijo Šu­štar. Vec aktivnosti nacrtujejo za drugo polovico letošnjega leta, ce je le ne bo preprecila epidemija. Vera Vojska du domžaleCeprav so že za nami, 32. poletne olimpijske igre moderne dobe v Tokiu ostajajo v prijetnem spominu vsem, ki so jih spremljali. Pa ne le zaradi obilne bere medalj, ki so jih osvojili naši športniki, tem­vec tudi zaradi vrste drugih dogod­kov, ki so jih spremljale, med njimi tudi zaradi dopolnjenega slogana, ki se je glasil hitreje, višje, mocne­je – skupaj, ki ga je potrdila olimpij-ska družina dan pred zacetkom pr-vih tekmovanj na olimpijskih igrah v Tokiu, ki so bile zaradi pandemi­je covida-19 z lanskega prestavljene na letošnje leto. V prijetnem spominu pa olimpi­jada ostaja tudi Društvu upokojen­cev Domžale, ki se je potrudilo in dan zacetka omenjenih OI obeleži­ karskem parku v Domžalah in tudi tako izpostavilo svojo bogato špor­tno dejavnost, ki se v zadnjih le­tih kaže predvsem v uspehih šaho­vske sekcije, ki spada med najbolj­še v naši državi. Prisotne je najprej nagovoril predsednik Toni Prus, ki je po pozdravu poudaril, da je slo­vesnost namenjena predvsem do-brim željam vsem športnikom in športnicam, da uspešno tekmuje­jo na 32. poletnih olimpijskih igrah, hkrati pa tudi vsem našim sloven-skim športnikom, ki s svojim uspe­šnim športnim udejstvovanjem pri­spevajo k prepoznavnosti tako naše domovine Slovenije kot društev in obcin, iz katerih izhajajo. Slovesno­sti se je udeležila tudi podžupanja mag. Renata Kosec, ki je povedala, tudi v Domžalah pospremimo naše športnice in športnike v Tokio. Tako je slogan Imamo to, imamo Tokio našel svoj odmev tudi v Dom-žalah, kjer smo znani kot obcina mladih in športa ter smo držali pe­sti za vse, posebej za našega olim­pijca. Vsi naši tekmovalci so zma­govalci – ne glede na to, kako dalec so se uvrstili. S prozo je kratko slo­vesnost polepšala Marija Radkovic, predstavil pa se je tudi znani dom­žalski športnik, karateist Darko Flis, ki je prikazal nekaj vešcin. Prijetna športno-kulturna slove­snost DU Domžale je bila ob nošenju olimpijskega ognja v naši obcini lepa priložnost,da nam Tokio2020 osta­ne še dolgo v najlepšem spominu. Vera Vojska Kolumne izražajo stališca avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. lo s kratkim programom v Slamni-da jo zelo veseli ta njihova ideja, da Foto: Miro Pivar Zagotovimo otrokom varen in prijeten zacetek novega šolskega leta Le še nekaj dni nas loci od zacetka šolskega leta. Ob tem pomembnem dnevu je treba posebno pozornost nameniti tudi prometni varnosti. društva | naša varnost Pravilno razvršcanje ob zastoju na avtocesti lahko reši življenje Zaradi cedalje vecjega prometa na avtocestah in hitrih cestah se povecujejo možnosti za nastanek prometnih nesrec, ki povzrocajo zastoje v prometu, poškodbe ljudi in infrastrukture ter smrtne žrtve. Posledice nesrec pa so lahko še huj­še, ce intervencijska vozila ne mo-rejo dostopati do lokacije nesrece. Zato je pravilno razvršcanje ob za­stoju na avtocesti kljucnega pome­na, saj lahko reši življenje. Ob zastoju na avtocesti je tre­baintervencijskimvozilomomo-gociti neoviran prehod do kraja nesrece! S pravilno razvrstitvijo vozil, ki niso udeležena v prometni nesre-ci na avtocesti, omogocimo reševal- Za kilometer porabili celih deset minut Primer nepravilnega razvršcanja voznikov ob prometni nesreci na viaduktu Petelinjek na štajerski av-tocesti se je pripetil v zacetku av-gusta, ko so zaradi tega imeli po­klicni gasilci CZR Domžale in reše­valci NMP Domžale velike težave pri dostopu na kraj prometne ne­srece. Za kilometer so porabili celih deset minut. Gasilci so morali pri tem izstopiti iz vozil in peš utira­li pot letem. Ker so se prebijali zelo pocasi, se je ena izmed reševalk do kraja nesrece odpravila peš. nim vozilom hitrejši dostop do po­nesrecencev in s tem povecamo mo-žnost njihovega preživetja tudido 40 odstotkov. Zato ob vsakem zastoju upošte­vajte naslednje pravilo o razvr-šcanju vozil: •Vedno, ko pride do ustavljanja ali zastoja prometa na avtocesti in hitri cesti z dvema ali vec pro-metnimi pasovi za vožnjo v eno smer, morajo vozniki med kolona-ma vozil takoj vzpostaviti reševal­ni pas, ki je dovolj širok za varno vožnjo intervencijskih vozil. •Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti cim bolj levo, tudi cez robno crto smernega voz­išca. •Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na ostalih prometnih pasovih, pa se morajo razvrstiti cim bolj desno, tudi cez robno crto smernega voz­išca, kar vkljucuje tudi odstav­ni pas. Predpisana globa za nepravilno raz­vršceno vozilo ob zastoju na avtoce­sti ali hitri cesti je 200 evrov. Miha Ulcar Foto: CZR Domžal Od septembra naprej bo namrec na cestah prisotnih veliko vec otrok, med njimi tudi prvošolci. Letos v domžalske šole vstopa 426 prvošol­cev. Skrb za tiste, ki prvic stopajo na šolske poti in ne poznajo nevar­nosti, s katerimi se lahko srecajo na šolski poti in v vsakdanjem prome­tu, je zato izjemno pomembna. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti na druge ucence, ki se po dolgih po-citnicah vracajo v šole in so še raz­igrani ter posledicno manj pozorni. Otroci so kot udeleženci v prome­tu nepredvidljivi, prometne predpi­se si razlagajo po svoje oziroma jih šele spoznavajo, poleg tega ne zmo­rejo pravilno oceniti hitrosti in od- »Drage ucenke in ucenci, naj bo vaš zacetek šolanja varen, prije-ten in poln novih dogodivšcin. Bo-dite previdni v prometu, na vašo pot v šolo in domov pa bomo pose-bej pozorni vsi, tako starši kot vo­zniki.« Župan Toni Dragar daljenosti bližajocega se vozila. Zato smo za njihovo varnost dolžni skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu. V skladu z usmeritvami na po­drocju zagotavljanja varnosti ce­stnega prometa bodo policisti tudi letos ob zacetku šolskega leta iz­vajali ustaljene aktivnosti, s stal-no navzocnostjo ob šolah in šolskih poteh in s tem dodatno prispevali k umirjanju prometa. Za vecjo varnost otrok policisti svetujejo staršem: •V dneh pred zacetkom šole in tudi v prvih šolskih dneh cim vec casa namenite prometno-varnostni vzgoji otrok. •Preverite, kaj vaši otroci znajo in zmorejo, ne le na šolski poti, am-pak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu. •Pri tem ne pozabite, da z lastnim ravnanjem dajete zgled svojim otrokom. •Pri prevozu otroke dosledno zava­rujte z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte zavarovane v ustre­znih otroških varnostnih sedežih. •Tudi sami se vedno pripnite. •Zaradi cim vecje vidnosti v pro-metu priporocajo uporabo od­sevnikov oziroma kresnick. Drugim voznikom pa: •Kot udeleženci v prometu bodi­te na otroke in njihovo nepredvi­dljivost še posebej pozorni. •Temu prilagodite tudi nacin svo­je vožnje. •Še posebej bodite pozorni v bli­žini vrtcev in šol ter krajev, kjer se morda otroci igrajo (npr. na ulicah, na parkirišcih ...). •Med vožnjo ne uporabljajte mo-bilnega telefona. Otroci in mladoletniki spadajo v t. i. skupino šibkejših prome­tnih udeležencev, saj se zelo red-ko pojavljajo kot povzrocitelji pro-metnih nesrec. Vozniki moramo nanje še posebej paziti! Miha Ulcar Foto: Agencija za varnost cestnega prometa Telovadba za predšolske otroke športno društvo želva radomljeletos organizira 23. vadbo za predšolske otroke. Vadba bo potekala vsak cetrtek od 17.00 do 18.00 v telovadnici OŠ Preserje pri Radomljah za otroke, stare od 3 do 5 let. Prav v tem casu je zelo pomembno, da se otroci veliko gi­bajo. Otroci z gibanjem spoznavajo sebe in okolje ter se psihofizic­no razvijajo. Pri vadbi se seznanjajo z razlicnimi vajami in naloga-mi, ki koristijo razvijanju njihove motorike in se ob tem zelo zabava­jo. Seznanijo se z razlicnimi elementarnimi igricami, elementi špor­tne gimnastike, atletskimi disciplinami, igrami z žogo itd. Razlicne športne panoge celostno vplivajo na osebnost otroka in fizicni razvoj, hkrati pa se otroci ucijo socializacije in dela v skupini. Otroke bodo vodile štiri vaditeljice. Veselimo se vsakega otroka, ki se nam pridruži. Poskrbeli bomo tudi za varnost otrok glede koronavirusa. Upoštevali bomo priporo-cila NIJZ. Otrok, ki pride na vadbo, naj bo povsem zdrav. Zacetek vadbe bo v cetrtek, 2. septembra 2021. Informacije: 031 817 204Športni pozdrav! Predsednica društva Olga Šraj Kristan Tako pocasi izginja in umira Stob ... iz naših vrtcev in šol Mladinska izmenjava Odklopi se! V ponedeljek, 19. julija 2021, nas je šest mladih Slovencev težko pricakovalo prihod naših nedvomno kmalu novonastalih prijateljev iz Grcije, Španije in Francije. Na projekt Odklopi se oziroma ang. Di­sconnect to connect smo se pripravlja­li že od lanskega leta, ko bi ga morali dejansko izpeljati. Situacija s korona­virusom nam je v letu 2020 onemogo-cala, da bi projekt izvedli, zato smo ga premaknili na letošnje leto, ko je konc­no dobil zeleno luc, in še ena nepozab­nih izkušenj za vse nas se je lahko za-cela. Projekt je potekal v organizaciji Centra za mlade Domžale, okviru pro-grama Erasmus plus, ki ga v Sloveniji izvaja nacionalna agencija MOVIT. zniki prejmejo na socialnih omrežjih, lažne novice na spletu, nepristran­skost in razlicni zorni koti novic, za­sebnost na spletu, odvisnost od soci­alnih omrežij, odvisnost od mobilnih naprav, vrednote, ki bi jih mladi mo-rali spodbujati, predsodki … O vseh smo imeli udeleženci veliko mnenj, idej, skrbi in predlogov, kako na vsa­kem podrocju izboljšati situacijo in kaj lahko mi sami naredimo, da ome­njene teme na nas nimajo vpliva ozi­roma kako se jih lahko zavedamo ter Bistvo, ki smo ga mladi želeli dose­ci s to mednarodno izmenjavo, je bilo ugotoviti, kako lahko mladi preživlja-mo svoj prosti cas, ki ne temelji samo na uporabi mobilnih naprav, social-nih omrežij in drugih oblik tehnologi­je, s katerimi si mladi cisto prepogo­sto krajšamo dneve. Da bi lažje razu­meli, zakaj postaja to vedno vecji pro­blem v naši družbi, vam lahko pred­stavim ugotovitev, ki nas je vse prese­netila med eno izmed diskusij, ki smo jih imeli tekom projekta. Ugotovili smo namrec, da je povprecni cas, ki ga mladi, vkljuceni v izmenjavo, pre­živimo na naših mobilnih napravah, kar slabe štiri ure dnevno. Nedvomno je treba o takih temah veliko govori-ti, in to nam je v sedmih dneh, ki smo jih preživeli skupaj, zelo dobro uspelo. Prvi dan izmenjave je bil najprej namenjen dejavnostim spoznavanja, s katerimi nam je zelo hitro uspelo ustvariti zelo prijetno vzdušje v skupi­ni. Vanjo nas je bilo vkljucenih po šest mladih iz vsake države in vodja pro-jekta iz Centra za mlade Domžale. Vsi skupaj smo živeli v hostlu pri Hiši na travniku v Dobu. Lahko si predstavlja­te, kako tesna in dobra prijateljstva lahko nastanejo, ce 25 mladih noc in dan preživi skupaj pod eno streho. Hi-tro smo razvili res dobre odnose, kar je zelo dobro vplivalo tudi na kvaliteto pogovorov, skupnih razmišljanj in di­skusij, ki so sledila v naslednjih dneh. Uvod v samo temo smo zaceli z ogledom filma The Social Dilemma, ki je odprl kar nekaj vprašanj, ki smo jih nato bolj podrobno predebatirali tekom dneva in o katerih smo govorili še skozi celoten teden. Dneve smo za­polnili tudi zrazlicnimidelavnicami, ki smo jih pripravili v slovenski eki­pi,nekajle-tehpasovodilitudinaši gostje. Tako smo odprli teme, kot so: vpliv socialnih omrežij na samopodo­bo mladih, diktiranje socialnih omre­žij o kriterijih lepega, odvisnost od ‘všeckov’ in potrditve, ki jo posame­jih lažje nadziramo mi in ne dopusti-mo, da bi le-te nadzirale nas. Seveda pa niso bili del izmenja-vi samo pogovori. Velik del so bili tudi druženje, spoznavanje razlicnih kultur, navad ter mnogo drugega. V duhu spoznavanja razlicnih kultur smo imeli tako dva medkulturna ve-cera, v sklopukaterihje vsakadrža­va za vse pripravila nekaj njihovih ti-picnih jedi, ob katerih smo vsi skupaj zares uživali. Ni manjkalo slovenskih žgancev in šmorna, španskih krom­pirjevih tortilj, gaspaca, grških solat in francoskih palacink ter krompirje­ve zloženke. Vse skupaj pa smo pope-strili še s predstavitvijo razlicnih za­bavnih in zanimivih navad, ki jih je vsaka skupina prinesla s seboj. Eno popoldne je bilo namenjeno tudi prostemu obisku Ljubljane, kar je bilo za slovensko ekipo nekaj cisto navadnega, naši gostje pa so bili na­ravnost navdušeni nad lepoto našega glavnega mesta in nad dogajanjem, ki so ga bili tam deležni. Eden zelo zabavnih dni pa je bil tudi ‘dan brez telefona’. Ta dan je bil še posebno zanimiv, saj smo ga (kot že samo ime pove) preživeli cisto brez naših mobilnih naprav. Ta izziv je bil za nekatere cisto preprost, za druge pa že malo težji. Ena od udeleženk se je na koncu dneva odlocila celo, da bo z izzivom nadaljevala do konca te­dna, kar ji je seveda tudi uspelo. Po koncanem izzivu je povedala, da si ni predstavljala, da bo imel cas brez te­lefona tako dober vpliv nanjo. Nava­jena je bila namrec ves cas komunici­rati s svetom in z njimi deliti, kaj poc­ne, tokrat pa se je popolnoma posve­tila drugim stvarem, ki so se dogajale okoli nje, kar jo je, po njenih besedah, zelo obogatilo. Poudarila je, da ni bila stalno deležna pritiska tega, da mora ves cas objavljati na socialna omrežja, in je lahko tako videla, kako bolj po­membni so konkretni in realni stiki z ljudmi, ki so okoli tebe, in ne tisti, ki jih ves cas išcemo na spletu. Da nam v casu dneva brez telefona ni bilo dolgcas, smo le-tega napolnili z raznoraznimi delavnicami, ki smo jih pripravili drug za drugega in s tem po­kazali, kaj vse pocnemo v našem pro-stem casu, in si podelili znanje o stva­reh, ki so nam blizu. Tako smo se za­bavali z delavnico skupinskih plesov, skrcljive plastike, grških plesov, bor­benih vešcin, meditacije, z nogome­tno delavnico, izdelovanjem origami-jev, lovilcev sanj in peke mafinov. Te-kom dneva smo se zares še bolj pove­zali, predvsem pa smo spoznali, kako enostavno in na kako zanimiv nacin lahko preživimo dan tudi brez stalne­ga preverjanja, kaj vse smo zamudili, ko nismo buljili v naš mobilni telefon. Na koncu naših diskusij smo za­kljucili z mislijo, da pogovori, ki smo jih ustvarili, ne smejo iti mimo nas, ampak moramo razmisliti, kako bi le--te lahko prenesli vsak v svoje življenje, v svoj vsak dan. Vedeli smo, da so te­lefoni in socialna omrežja postali tako velik del nas, da je misel na to, da bi se temu popolnoma odrekli, skoraj nere­alna. Pomembna popotnica minulega tedna za vsakega pa je bilo prav goto-vo zavedanje, da mobilne naprave ci-stopreveckratdiktirajonašaživljenja in nam jemljejo nadzor nad nami sa­mimi. Že s tem, ko smo ta problem iz­postavili, smo naredili prvi in zelo po­memben korak k temu, da bomo znali vsaj malo obvladovati vpliv, ki ga soci­alna omrežja, hoteli ali ne, imajo. Zadnji dan smo namenili evalva­ciji in pregledu celotnega tedna. Ena izmed idej tedna je bila tudi ta, da za ustvarjanje spominov v fotografi­ji ne bi uporabljali mobilnih telefo­nov.Udeležencem smo torej že na za-cetku tedna predstavili analogne foto­aparate. Vsaka skupina je tako dobi-la 36 posnetkov, ki so jih morali raz­porediti cez cel teden. Zadnji dan smo tako uživali ob ogledu vseh teh slik in se spominjali lepega tedna, ki smo ga preživeli. Sledilo je še slovo in oblju­ba, da ne bomo pozabili na naše sre-canje. Tako smo vse skupaj zakljucili s konkretnimi sklepi, z lepimi spomini in novimi trdnimi prijateljskimi stiki. Za konec lahko nekaj besed name-nim še spodbudi za vse mlade, da se udeležujejo takšnih in podobnih pro-jektov, saj te le-ti zares obogatijo. Ime-ti priložnost spoznati nove ljudi, ki velikokrat razmišljajo cisto drugace kot ti in ki s seboj prinesejo veliko no-vega, je res nekaj posebnega. Vse to te uci biti bolj odprtega za druge, spre­jemati drugacnost, poleg tega pa na tak nacin lahko še bolje spoznaš sa-mega sebe. Projekt z Odklopi se! je bil sprejet in financiran s strani slovenske naci­onalne agencije MOVIT, ki izvaja pro­gram Erasmus+ Mladi v akciji. Delo­vanje Centra za mlade Domžale je fi­nancirano s strani Obcine Domžale. Te zanimajo mednarodne priložnosti za mlade? Imaš morda idejo za mla­dinsko izmenjavo? Morda prostovolj­stvo v tujini v okviru Evropske soli­darnostne enote? Vec informacij lah­ko dobiš v Centru za mlade Domžale. Meta Plaznik, udeleženka izmenjave Odklopi se! aktualno NOVO ŽIVLJENJE STARE HIŠE Namesto da bi staro hišo porušili, so jo obnovili. Miomira Šegina Foto: arhiv Ravnikarjevih Z a gasilskim domom v cen­tru Domžal se je pred ca-som zacelo dogajati nekaj nenavadnega: majhna dru­žinska hiša je zgubljala plast za pla­stjo svojega postaranega obraza in prikazalo se je okostje iz opek. Jo bodo porušili? Ne, tega bi se lotili drugace, na en mah. Potem so se za-cele nanjo nalagati nove plasti. Ne-navadno, namesto da bi staro hišo porušili, so jo obnovili. Kakšno pre­senecenje zame v teh casih, ko vsi spoštujejo le novo in najnovejše! Zato smo se pozanimali, kdo je in-vestitor in preseneceno ugotovili, da sta to Meta in Marko Ravnikar, ki sta pred kratkim imela svojo tiskarno in sta se zdaj upokojila. Ob tem sta pre­mišljevala, da bi hiši, ki sta ju ime-la, prodala in se odselila kam na po­deželje. A kupci so se bolj kot za no-vejši hiši zanimali za staro, ki je sta-la ob cesti, prepušcena zobu casa. Po tehtnem premisleku sta se Ravni­karja nazadnje odlocila ostati Dom-žalcana in se na pobudo sina prese­liti v staro hišo, ki je bila nekoc last Vincenca Pavlica. Na hišnem porta­lu sta vpisani njegovi inicialki in le­tnica 1926, a je zelo verjetno, da je bila hiša zgrajena že prej. Stare hiše je treba ohraniti in jim vdahniti novo življenje Gotovo velja mnenje, da je obnova stare hiše bolj zahteven projekt kot postavitev nove. A najcenejše reši­tve niso tudi najboljše. Še posebej, ce želi kraj ohraniti svojo kulturno de­dišcino. Mlada arhitekta Eva Sene­kovic in Žiga Ravnikar iz biroja a2o2 arhitekti sta mnenja, da je treba sta­re hiše ohraniti in jim vdahniti novoživljenje.ŽePlecnikjemenil,dasta­rih hiš ni treba podirati, temvec je tre­ba izrabiti vse, kar je pri njih še do-brega. Tako so se Ravnikarjevi odlo-cili hišo temeljito prenoviti in ohraniti vse kvalitetne dele. Meta pove, da so ju na zacetku opazovali z veliko dvo­mov, ceš, podrite to staro hišo in na­redite novo, kot se šika! Potem, ko je hiša pocasi dobivala novo podobo, sta z Markom požela vedno vec zani­manja in pohval. Tako sem tudi sama postala ‘sledilka’ nastajanju necesa novega, cesar Domžale še niso videle. Ideja,kijevodilaobnovohiše,je bila ta, da se ohrani cim vec stare-ga materiala in oblike ter da se nova hiša uglasi z okolico, v kateri stoji.Žiga pove, da je pomembna zasnova stavbe, a tudi to, kako je stavba skla­dna z okolico. Žal mu je, da Domža­le nimajo vec posluha za kulturo bi-vanja in se gradi nepremišljeno. Upa, dabonjihovprimerzgled,dajepri-stop do gradnje lahko bolj trajnosten in usklajen z okolico. Prenove sta­re hiše so se lotili z veliko premisle­ka. Najvecji izziv je bil, kako star pro-stor posodobiti in ga narediti vecjega ter bolj prijetnega za življenje. Stare hiše so imele majhna okna in locene prostore, ki so bili utesnjeni, temni in slabo zracni. Preureditev hiše je pri­nesla veliko notranjo spremembo, saj so pregradne stene podrli in združi­li kuhinjo, jedilni prostor in dnevno sobo v eno samo površino, spalni del pa se odpira kot galerija nad njo. Ob­stojeco bivalno površino so z lesenim prizidkom in ‘viseco spalnico’ pove-cali na 105 m2 bivalne površine. Ste-ne iz rocno oblikovanih opek, nare­jenih še po domace, so ohranili in jih prebelili z apnom. Ohranjeni so tudi stari kamniti temelji, le da so jih pri­merno izolirali. Ostali deli stavbe so izlesa:glavnakonstrukcija–galeri­ja, letna kuhinja in terasa so iz smre­kovine (križno lepljena lesena plo-šca), oprema je iz brezove vezane plošce. Tla v dnevni sobi (iz brušene­ga litega betona – terrazzo) skozi ve­lika steklena vrata nevsiljivo poveže­jo dnevni prostor z zunanjo betonsko teraso. Najvecji izziv so predstavlja-la stara lesena okna in vhodna vrata. Za sedem oken sta Meta in Marko po­rabila sedem mesecev, da sta jih oci­stila, zbrusila in po navodilih resta­vratorja Antona Bohinjca obnovila, da so videti kot nova. Vrat se je lotil restavrator sam, saj je njihova obno­va potrebovala veliko vec znanja in spretnosti. Ker je nekaj delov manj­kalo, so jih poiskali na bolšjem trgu, in so vrata dobila novo staro kljuko in kljuc, primerne oblike in materiala. Žiga pove, da so imeli odlicno eki­po, ki je, poleg dela, ki sta ga v hišo vložila starša, pomagala, da je vse teklo po nacrtih. V casu epidemije je bilo težko dobiti material, ki se je ob tem še neprestano dražil, a to so izzivi, ki jih prinaša vsaka gradnja. Ker so v gradnjo hiše bili vpleteni vsi družinski clani, bi to lahko bila ovi­ra pri usklajevanju in odlocitvah, saj imamo ljudje do najbližjih najvecja pricakovanja. Meta je vesela, da jih je ta hiša, kot svojevrsten medgene­racijski projekt, še bolj povezala. Veliko prostora svetlobi in zraku Hiša Ravnikarjevih s svojo minima­listicno zasnovo in z odprtostjo no-tranjih prostorov daje veliko prosto­ra svetlobi in zraku. Zdi se, da ni tr-dne pregrade med znotraj in zu­naj, kar daje poseben obcutek svo-bode in povezanosti z naravo. Meta in Marko sta že zasadila nekaj sta­rih sort sadnega drevja, grmovnic in trajnic. Ne bo manjkal niti vrticek z zelišci in ostalo zelenjavo, kar bo novopecenima upokojencema po­pestrilo vsakdanji jedilnik. Za ko­nec povesta, da sta se življenja v novi hiši hitro privadila in sta vese-la, da se je vse izteklo tako, kot se je! Upam pa, da bo njun primer spodbuda za podobne projekte v naši okolici, v kateri lahko vidimo veliko starih, razpadajocih hiš, ali pa takšnih, cigava gradnja se je za-cela in se, iz nekega razloga, usta­vila. Domžale bi potrebovale dolgo-rocno vizijo gradnje, nadzorovano odstranitev nedokoncanih gradenj, ki kazijo okolico in zasedajo prosto-re, ki bi lahko imeli drugo rabo in namen. Predvsem pa bi vec pozor­nosti morali posvetiti starim stav­baminjihohranjati vdobrem sta­nju. Le tako bomo našim zanamcem lahko predali bogastvo stavbne kul­turne dedišcine in z njimi povezana znanja starih mojstrov. . slamn k ˜°...ˆ.. 8 |..° 2021 |ˆ.°.. ˆ . K°...ˆ........ D°.... .. ...  ° D° ˆ../ .. .. 1 september, sreda 14 september, torek 20 september, torek 27 september, ponedeljek Mestni kino Domžale19.30 | GLAVNI JUNAK Poletno gledališ.e StudenecMestni kino DomžaleMestni kino DomžaleMestni kino Domžale | ISKALCI TARTUFOV20.00Akc jsk ÿlm / Free Guy / rež ja: Shawn Levy / sce-20.00 | BIG FOOT MAMA20.00 | D Ž LA NOMADOV 20.00 | GLORIA MUNDI 20.00 | MARTIN D N Dokumentarn ÿlm / The Tru¼e Hunters / rež ja:nar j: Matt L ebman / grajo: Ryan Reynolds, Jod eAkust ‡n koncert / vstopn ce: mojekarte.s , PetrolDrama / rež ja: Chloé Zhao / scenar j: Chloé Zhao,Drama / Glor a mund / rež ja: Robert Guéd gu -Glej opis pod 22. september. M chael Dweck, Gregory Kershaw / scenar j: M -Comer, Joe Keery, L l Rel Howery, Utkarsh Ambud-/ B g Foot Mama se bo to poletje prv ‡ predstav la vpo knj g Jess ce Bruder / grajo: Frances McDor-an / scenar j: Serge Vallett , Robert Guéd gu an /chael Dweck, Gregory Kershaw / nastopajo: P erokar, Ta ka Wa t t / 2020, ZDA / d str buc ja: Bl tz /akust ‡n preoblek / koncertn repertoar bo obse-mand, Dav d Stratha rn, L nda May, Swank e, Bob grajo: Ar ane Ascar de, Jean-P erre Darrouss n, 28 september, torek Botto, Serg o Cauda, Mar a C cc ù, Aurel o Conter-115' / Guy je osamljen ban‡n uslužbenec, k spo-gal zbor skladb z vseh stud jsk h albumov. Wells / 2020, ZDA / d str buc ja: Bl tz / 108' / poGérard Meylan, Anaïs Demoust er, Rob nsonno, Enr co Cr ppa, G anfranco Curt / 2020, Ital ja,zna, da je v resn c stransk l k v svetovno znan propadu tovarne v doma‡em mestu se šestdese-Stéven n, Lola Naymark, Grégo re Lepr nce-R n- Mestni kino Domžale ZDA, Gr‡ ja / d str buc ja: Con-ÿlm / 84' / topla,v deo gr Free C ty, n nekega dne vzame usodo vtletna Fern v svojem komb ju kot sodobn nomadguet / 2019, Franc ja / d str buc ja: F v a / 107' / 11 september, sobota 20.00 | AM BA poet ‡na n pogosto humorna oda zg njajo‡emusvoje roke. odprav na potovanje po amer škem zahodu / ÿlmv Marse llu se zbere druž na, da b praznovalaD stop ‡na drama / rež ja: Blaž Završn k / scenar j: rež serke Chloé Zhao je prejel tr oskarje (najboljš rojstvo male Glor e, a ‡as so težk n mlada star-na‡ nu ž vljenja; zgodba o strast , nežn vez med Dvoriš.e Pr'Berniku Dar o Nož › Ser n , Blaž Završn k / glasba: Matter, n ž valjo ter ž vljenju, polnem prepro-‡lovekom ÿlm, najboljša rež ja n najboljša glavna gralka)ša komaj shajata, v ž vljenje druž ne pa vstop | PIKA VON”INA: ŠTIRJ L TNI 10.00YGT / grajo: Dar o Nož › Ser n , Matej Tunja, Lukast h už tkov.6 september, ponedeljek ter dva zlata globusa (najboljš ÿlm – drama, naj-še Glor n dedek, k se je po dolg h let h vrn l z ”ASILah, Anja Drnovšek, Sebastjan Star ‡, Mojca Par- boljša rež ja). zapora ... ÿlm Marse ll‡ana Roberta Guéd gu ana Sobotna otroška matineja / a IZVENtlj ‡, Maša Grošelj, M a Skrb nac, Bon no Englaro, Mestni kino Domžale(Mesto je m rno, Sneg na K l mandžaru) je njegov 2 september, ™etrtek Lutkovna predstava / H ša otrok n umetnost ,Davor Janj › / 2021, Sloven ja / 72' / ÿlm je b l v | DIVJA SLOV NIJA 20.00žen n dolgoletn sodelavk Ar ane Ascar de pr - Lutkovno gledal š‡e FRU-FRU / rež ja: Irena Rajh15 september, sreda celot posnet v Kamn ku, glavn ustvarjalc n pro- Mestni kino DomžaleDokumentarn ÿlm / rež ja: Matej Vran ‡ / scena-nesel nagrado za najboljšo gralko v Benetkah. tagon st ÿlma pa so ‡lan kamn ške trap skup ne / gra: Vanja Iva Kret ‡ / 35' / pr merno za starost: | KRT18.00r j: Matej Vran ‡, Marjan Ž berna / nastopa: Jure3+ / sprehod po razl ‡n h letn h ‡as h z levom M -KD Franca BernikaMatter. Dokumentarn ÿlm / El Agente Topo / rež ja: Ma teLongyka / 2021, Sloven ja / d str buc ja: F v a / 83' roslavom, k no‡e k fr zerju, n slonom Gašperjem,20.00 | LAIN MURPHY: LJUBI MOJ Alberd / scenar j: Ma te Alberd / nastopajo: Ser-/ v slovenš‡ n , 6+ / nov ÿlm Mateja Vran ‡a (Pt ce21 september, torek k najraje plete šale, ‡eprav j h v Afr k n h‡e neZa IZVEN 29 september, sreda g o Chamy, Rómulo A tken, Marta Ol vares, Bertajezer) je ‡udov t dokumentarn prelet skoz boga­ potrebuje / v pr meru slabega vremena v dvoran Kom ‡na drama / L ttle Gem / SLG Celje / rež ja: Ureta / 2020, ° le / d str buc ja: Dem urg / 84' /stvo naravnega okolja v Sloven j / ÿlmu dajejo po-Mestni kino Domžale kulturnega doma.Andrej Jus / grajo: Ž va Selan/Mar ja Graš ‡, Bar- nenavadna mešan ca dokumentarca n detekt vke,seben pe‡at zjemno redko v den pr zor v narav . 20.00 | SUP RNOVAMestni kino Domžale bara Medveš‡ek, An ca Kumer / Predstava traja 1 | DIVJA SLOV NIJA 18.00 polna humorja, topl ne n sl kov t h l kov, nam po-Drama / Supernova / rež ja: Harry Macqueen / ”ešminov parkuro n 45 m nut n ma odmor. / Pr poved žensk Glej opis pod 2. september. kaže, da n kol n prepozno za nove zz ve n novascenar j: Harry Macqueen / grajo: Col n F rth, | HROŠ”KOV F STIVAL10.00treh generac j se zl jejo v ž vahno, duhov to n pr jateljstva / ÿlm je navduš l fest valska ob‡ nstva7 september, torek Stanley Tucc , P ppa Haywood, Peter MacQueen, Druž nsk fest val, poln dož vet j n presene‡enjganlj vo osebno zpovedno zgodbo o ljubezn ,20.00 | KRT N na Marl n / 2020, Vel ka Br tan ja / d str buc ja: ter prejel nom nac jo za oskarja za najboljš doku­za otroke n druž ne / v sklopu fest vala bo vode- zgub , osamljenost n odtujenost v sodobnemGlej opis pod 2. september. Mestni kino Domžale mentarec.F v a / 95' / Sam n Tusker se v kamperju odpra­ n ogled pravlj ‡no-dož vljajske pot PRAVLJI°NIsvetu. | DRAGI TOVARIŠI 20.00 vljata na pot ‡ez Angl jo, da b ob skala druž no n ŠUMBERK | DIVJA SLOV NIJA 20.00Drama / Dorog tovar š ! / rež ja: Andrej Kon‡alo­pr jatelje – Tusker se namre‡ spopada z zgodnj -30 september, ™etrtek Dokumentarn ÿlm / rež ja: Matej Vran ‡ / scena-vsk / scenar j: Elena K seleva, Andrey Konchalo-m znak demence n potovanje je njuna zadnja Mestni kino Domžale r j: Matej Vran ‡, Marjan Ž berna / nastopa: Jurevsk y / grajo: Yul ya Vysotskaya, Vlad slav Koma-16 september, ™etrtek pr ložnost za obujanje spom nov. Mestni kino Domžale | PRVI” NA ROBU 18.00 | PARADIS – NOVO ŽIVLJ NJ 18.00 Longyka / 2021, Sloven ja / d str buc ja: F v a / 83'rov, Andrey Gusev, Yul ya Burova, Serge Erl sh,Romant ‡na drama / AÍer We Fell / rež ja: Cast l-Mestni kino Domžale / v slovenš‡ n , 6+ / nov ÿlm Mateja Vran ‡a (Pt ceAlexander Maskelyne / 2020, Rus ja / d str buc ja: Glej opis pod 16. september. le Landon / scenar j: Sharon Sobo l, po romanu18.00 | OKUS LAKOT jezer) je ‡udov t dokumentarn prelet skoz boga-F v a / 120' / ‡rno-bela zgodov nska drama o resn ‡­Anne Todd / grajo: K ana Made ra, Hero F ennes22 september, sreda | O” 20.00 stvo naravnega okolja v Sloven j / ÿlmu dajejo po-n h dogodk h, k so j h sovjetske oblast pr kr valeRomant ‡na drama / Smagen af sult / rež ja: T ¸n, Ar elle Kebbel / 2021, ZDA / 105' / medtem ko seben pe‡at zjemno redko v den pr zor v narav .vse do za‡etka devetdeset h let, pr poveduje zgod-Chr stoÃer Boe / scenar j: Tob as L ndholm,Mestni kino DomžaleGlej opis pod 23. september. Tessa sprejema odlo‡ tve, k j bodo b stveno spre-Chr stoÃer Boe / grajo: Katr ne Gre s-Ro­ bo matere v obupanem skanju svojega otroka. 20.00 | MARTIN D N Galerija Domžale men le ž vljenje, na plan pr hajajo skr ta dejstva osenthal, N kolaj Coster-Waldau, Flora Augusta,Drama / Mart n Eden / rež ja: P etro Marcello / | V RA T RST NJAK: SAMADHI 19.00njen druž n n Hard nov preteklost , kar lahkoCharl e Gustafsson, N colas Bro / 2021, Danskascenar j: Maur z o Braucc , P etro Marcello, po Razstave ogroz njene plane n vod v propad ntenz vnega Odprtje razstave / vstop prost / na odprtju se bo/ d str buc ja: C neman a / 103' / zgodba v pe­ 8 september, sreda romanu Jacka Londona / grajo: Luca Mar nell , razmerja s Hard nom.t h poglavj h o ljubezn n strast , druž n n vr- z umetn co pogovarjal Jur j Smole / razstava boCarlo Cecch , Jess ca Cressy, V ncenzo Nemolato,SLAMNIKARSKI MUZ J odprta do 23. septembra 2021 / glede na trenutneKnjižnicaDomžalehunsk kul nar k / scenar j za ÿlm, v katerem | OKUS LAKOT 20.15Marco Leonard , Den se Sard sco, Carmen Pom-300 L T SLAMNIKARSTVA NA SLOV NSK Mukrepe v zvez s pandem jo veljajo za odprtje PCTNACIONALNI M S C SKUPN GA BRANJAnastopa N kolaj Coster-Waldau, je skupaj z re­ Romant ‡na drama / Smagen af sult / rež ja: Chr -mella / 2019, Ital ja, Franc ja, Nem‡ ja / d str bu-Stalna razstava pogoj , razstavo pa s je mogo‡e ogledat z upošte-Skladno z en m od c ljev pobude EUReads – Evro-ž serjem nap sal Tob as L ndholm, soscenar st stoÃer Boe / scenar j: Tob as L ndholm, Chr stoÃerc ja: F v a / 129' / rež ser P etro Marcello je navd hvanjem razdalje n nošenjem maske. pa bere vas Knj žn ca Domžale poz va, da se pr -Nažgan h. B / j : Katr ne Gre s-Rosenthal, N kolaj Co ÿlm, k br štev lne aktualne emat k UPRAVNI RAZVOJ DOMŽALSK OB”IN vanjem razdalje n nošenjem maske. pa Knj žn ca po a, pr -g Boe / grajo: Katr ne Gre s-Rosenthal, N kolaj Co-za ÿlm, k obravnava štev lne aktualne temat ke,UPRAVNI RAZVOJ DOMŽALSK OB IN druž te projektu 15 m nut branja / glasnega branja ster-Waldau, Flora Augusta, Charl e Gustafsson,20.15 | PARADIS – NOVO ŽIVLJ NJ kot so nd v dual zem, družbena razslojenost terOD SR DIN 19. STOL TJA DO L TA 2020 na dan. 3 september, petek N colas Bro / 2021, Danska / d str buc ja: C nema-Kom ‡na kr m nalka / Parad se / rež ja: Dav devloga n pomen kulture v družb , našel v sto -Razstava bo odprta do 30. septembra.n a / 103' / zgodba v pet h poglavj h o ljubezn nDel Degan / scenar j: Dav de Del Degan, Andreamenskem romanu Jacka Londona / nagrade: Be- Mestni kino Domžale Dvoriš.e Pr'Berniku strast , druž n n vrhunsk kul nar k / scenar j zaMagnan / grajo: V ncenzo Nemolato, G ovann netke 2019 (najboljša moška vloga), Toronto 2019GAL RIJA DOMŽAL 18.00 | DIVJA SLOV NIJA 19.00 | SLOVO OD POL TJAÿlm, v katerem nastopa N kolaj Coster-Waldau, jeCalcagno, Katar na °as, Branko Završan, Selene(nagrada platform). V RA T RST NJAK: SAMADHI Dokumentarn ÿlm / rež ja: Matej Vran ‡ / scena-Razstava bo odprta od 2. do 23. septembra 2021. Za IZVENskupaj z rež serjem nap sal Tob as L ndholm, so-Caramazza, Andrea Pennacch / 2019, Ital ja, Slo­ r j: Matej Vran ‡, Marjan Ž berna / nastopa: Jure Koncert / nastopajo: Nuška Draš‡ek, Šteÿca St -scenar st Nažgan h.ven ja / d str buc ja: C neman a / 85' / CalogeraKNJIŽNICADOMŽAL Longyka / 2021, Sloven ja / d str buc ja: F v a / 83' pan‡ev ›, Jaka Puc har n ansambel, Mate Beka-23 september, ™etrtek vklju‡ jo v program za zaš‡ to pr ‡, saj je b l doma / v slovenš‡ n , 6+ / nov ÿlm Mateja Vran ‡a (Pt ceZMAJ” K: R VIJA ZMAJ” K vac / koncertno slovo od poletja z Nuško Draš‡ek,jezer) je ‡udov t dokumentarn prelet skoz boga-Športna dvorana Domžalena S c l j pr ‡a maÿjskemu umoru – z novo dent -Razstava lustrac j bo na ogled od 30. avgusta do 25.Šteÿco St pan‡ev ›, Jakom Puc harjem n Matetomstvo naravnega okolja v Sloven j / ÿlmu dajejo po-19.00 | 12. M DNARODNI GALA teto ga pošljejo v odmaknjeno alpsko vas co, a kaj,Mestni kino Domžaleseptembra. Bekavcem. FOLKLORNI V ” R: V GROBLJAH KOT 18.00 | O” ko je tam novo ž vljenje za‡el tud mor lec, prot seben pe‡at zjemno redko v den pr zor v narav . N KO”Drama / The Father / rež ser: Flor an Zeller / sce-PIKINA ”AJANKA kateremu je pr ‡al. 20.00 | KRTFolklorno društvo Groblje Domžale / ve‡er ljudske-nar j: Chr stopher Hampton, Flor an Zeller / gra-Razstava sl kan c, gra‡ n zdelkov bo na ogled od 4 september, sobota Dokumentarn ÿlm / El Agente Topo / rež ja: Ma tega plesa n petja jo: Anthony Hopk ns, Ol v a Colman, Mark Gat ss30. avgusta do 12. septembra.Tržni prostor Domžale Alberd / scenar j: Ma te Alberd / nastopajo: Ser-/ 2020, Vel ka Br tan ja, Franc ja / d str buc ja: 17 september, petek Ž LVINO POL TNO BRALNO Con ÿlm / 97' / ostarel mošk zavra‡a vso pomo‡, 10.00 | KUHNA NA PLACg o Chamy, Rómulo A tken, Marta Ol vares, Berta POPOTOVANJ , POL TJ S KNJIGO k mu jo ponuja h‡erka, a ko skuša osm sl t nov Ul ‡na kuh nja / lokalne n mednarodne kul nar ‡-Ureta / 2020, ° le / d str buc ja: Dem urg / 84' /12 september, nedelja Dvoriš.e Pr'Berniku Razstava r sb, k so nastale v okv ru projekta, bo položaj, v katerem se je znašel na stara leta, za‡ne ne spec al tete po dostopn h cenahnenavadna mešan ca dokumentarca n detekt vke, 20.00 | T O COLLORI IN MOM NTO na ogled od 30. avgusta do 12. septembra. polna humorja, topl ne n sl kov t h l kov, nam po-Mestni kino DomžaleCIGANOdvom t v svoje najbl žje, v svoj lastn um n celoMestni kino Domžalekaže, da n kol n prepozno za nove zz ve n nova17.30 | DIVJA SLOV NIJA Za IZVENv resn ‡nost, k ga obkroža / Anthony Hopk ns je 10.00 | MALI Š F: DRUŽINSKI POSLI pr jateljstva / ÿlm je navduš l fest valska ob‡ nstvaDokumentarn ÿlm / rež ja: Matej Vran ‡ / scena-Koncert / nastopajo: Teo Collor (k tara), Mat jaza glavno vlogo v ÿlmu prejel oskarja / nagrade: Info* An m rana druž nska pustolovš‡ na / The Bosster prejel nom nac jo za oskarja za najboljš doku-r j: Matej Vran ‡, Marjan Ž berna / nastopa: JureKre‡ ‡ (v ol na), Matej Kužel (klar net), Metod Ban-oskar (najboljša moška glavna vloga – Anthony Baby: Fam ly Bus ness / rež ja: Tom McGrath / sce-mentarec. Longyka / 2021, Sloven ja / d str buc ja: F v a / 83'Hopk ns, najboljš pr rejen scenar j), BAFTA ko (k tara), Jošt Lampret (kontrabas) / Teo Collor / v slovenš‡ n , 6+ / nov ÿlm Mateja Vran ‡a (Pt ce(najboljša moška glavna vloga, najboljš scena­ nar j: Tom McGrath, M chael McCullers, po knj -z bendom nan za p sano paleto g psy sw nga, kjerGalerijaDomžale gah Marle Frazee / slovensk glasov : 2021, ZDA /jezer) je ‡udov t dokumentarn prelet skoz boga-r j), San Sebast an (najboljš ÿlm). se lahkotna duhov tost prepleta z globok m ume-Mestni trg , Domžale d str buc ja: Karantan ja / 107' / s nhron z rano, 7+9 september, ™etrtek stvo naravnega okolja v Sloven j / ÿlmu dajejo po­ tn šk m zrazom / v pr meru slabega vremena v20.00 | OASIS KN BWORTH 1996 (trgovski kompleks Vele)/ Brata T m n Ted Templeton sta v nadaljevanju seben pe‡at zjemno redko v den pr zor v narav . dvoran kulturnega doma. Koncertn ÿlm / Oas s Knebworth 1996 / rež ja:Odprta v ‡asu razstav: od torka do petka od 10.00 do Mestni kino Domžale an m rane komed je že odtujena odrasla, ampak 19.30 | SUP RNOVA Jake Scott / nastopajo: Oas s / 2021, Vel ka Br ta-12.00 n od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 18.00 | ISKALCI TARTUFOV nov mal šef ju bo s ‡ sto nov m pr stopom zbl žal Drama / Supernova / rež ja: Harry Macqueen / sce-n ja / d str buc ja: Trafalgar Releas ng / 10. n 11.12.00; ob prazn k h, nedeljah n ponedeljk h zaprto. Dokumentarn ÿlm / The Tru¼e Hunters / rež ja: n za‡el z nov m druž nsk m poslom.18 september, sobota nar j: Harry Macqueen / grajo: Col n F rth, Stan-avgusta 1996 se je 250.000 ljub teljev glasbe zbralo M chael Dweck, Gregory Kershaw / scenar j: M -ley Tucc , P ppa Haywood, Peter MacQueen, N na v Knebworth Parku na dveh razprodan h koncert hKnjižnicaDomžale 18.00 | DIVJA SLOV NIJA chael Dweck, Gregory Kershaw / nastopajo: P ero Mestni kino Domžale Dokumentarn ÿlm / rež ja: Matej Vran ‡ / scena-Marl n / 2020, Vel ka Br tan ja / d str buc ja: F v azasedbe Oas s n ÿlm je zgodba o tem nepozabnemCesta talcev 4, Domžale Botto, Serg o Cauda, Mar a C cc ù, Aurel o Conter­r j: Matej Vran ‡, Marjan Ž berna / nastopa: Jureno, Enr co Cr ppa, G anfranco Curt / 2020, Ital ja,/ 95' / Sam n Tusker se v kamperju odpravljata na10.00 | ŠKRATKI koncu tedna.T0 724 2 04 ali 0 722 50 80, An m ran ÿlm / D e He nzels – Rückkehr derinfo@dom.sik.si,www.knjiznica-domzale.si Longyka / 2021, Sloven ja / d str buc ja: F v a / 83'ZDA, Gr‡ ja / d str buc ja: Con-ÿlm / 84' / topla,pot ‡ez Angl jo, da b ob skala druž no n pr jate-He nzelmännchen / rež ja: Ute Von Münchow-Po­ / v slovenš‡ n , 6+ / nov ÿlm Mateja Vran ‡a (Pt cepoet ‡na n pogosto humorna oda zg njajo‡emulje – Tusker se namre‡ spopada z zgodnj m znak KnjižnicaDomžale hl / scenar j: Jan Strathmann / slovensk glasov :19.00 | DOMINIK GRM K: NI BILO ZAMANK lt rni dom Franca Bernika Domžale jezer) je ‡udov t dokumentarn prelet skoz boga-na‡ nu ž vljenja; zgodba o strast , nežn vez meddemence n potovanje je njuna zadnja pr ložnost Matej Recer, Maša Derganc, Asja Kahr manov ‡,Predstav tev knj ge / pogovor / org.: OZVVS Dom-Ljubljanska 6 , Domžale stvo naravnega okolja v Sloven j / ÿlmu dajejo po-‡lovekom n ž valjo ter ž vljenju, polnem prepro-za obujanje spom nov. Gašper Jarn , Vesna Pernar‡ ‡, Andrej Murenc, Iz-žale.T 0 722 50 50, info@kd-domzale.si, seben pe‡at zjemno redko v den pr zor v narav .st h už tkov. Poletno gledališ.e Studenectok Luzar / 2019, Nem‡ ja / d str buc ja: F v a / 78' /www.kd-domzale.si 20.00 | SHANG CHI IN L G NDA O 20.00 | SUP RNOVA 19.00 | MARKO ŠKUGORs nhron z rano, 5+ / Legendarn škratk z Kölna soD S TIH PRSTANIH skr vaje pomagal mestn m obrtn kom, dokler j h24 september, petek Menaenkovadomaija Drama / Supernova / rež ja: Harry Macqueen / sce-Koncert / vstopn ce: Event m, Petrol, Pošta / v Cankarjeva ulica 9, Domžale Akc jsk ÿlm / Shang Ch and The legend of the Tennar j: Harry Macqueen / grajo: Col n F rth, Stan-Poletnem gledal š‡u Studenec bo nastop l ro-pred 200 let n pregnala žena zlobnega kroja‡a – Mestni kino Domžale T 0 722 50 50 r ngs / rež ja: Dest n Dan el Cretton / scenar j: De-ley Tucc , P ppa Haywood, Peter MacQueen, N namant ‡en n šarmanten prv glas Dalmac je Markoto je zgodba o nj hovem povratku. Polet je zaprta. S programom nadaljujemo od ok­ st n Dan el Cretton, Dav d Callaham / grajo: S muMarl n / 2020, Vel ka Br tan ja / d str buc ja: F v aŠ kugor.18.00 | GLAVNI JUNAK 18.00 | LUKA L u, Awkwaÿna, Tony Leung Ch u Wa , M chelleGlej opis pod 5. september.tobra dalje. Tud v tem ‡asu je možna predhodna / 95' / Sam n Tusker se v kamperju odpravljata naAn m ran ÿlm / Luca / rež ja: Enr co Casarosanajava ob ska na telefon 01 722 50 50 al e-naslov Yeoh, T m Roth, Ben K nglsey / 2021, ZDA / d str -pot ‡ez Angl jo, da b ob skala druž no n pr jate-Groblje 1, Domžale/ scenar j: Jesse Andrews, M ke Jones / glasov :20.15 | O” buc ja: Bl tz / 132' / Shang-Ch , mojster neoboro-lje – Tusker se namre‡ spopada z zgodnj m znak 9.30 | ROMARSKI SHOD PRI SV. NOTBURGI me ace k@kd-domzale.si al i fo@kd-dom- Jacob Tremblay, Jack Dylan Grazer, Sacha BaronGlej opis pod 23. september. ženega kungfuja, se mora soo‡ t s preteklostjo, zademence n potovanje je njuna zadnja pr ložnostV GROBLJAHzale.si. Cohen, Maya Rudolph, G acomo G ann ott , J m katero je m sl , da jo je pust l za seboj, ko ga ne-za obujanje spom nov. Župn ja Jarše, Folklorno društvo Groblje Domžale Ga¸gan, Sandy Mart n, Emma Berman, FrancescaSlamnikarskim zejDomžale nadoma zvab jo v mrežo skr vne organ zac je Ten n Tur st ‡no društvo Jarše - Rod ca / poustvarjenoFant / 2021, Ital ja, ZDA / d str buc ja: Bl tz / 100' /25 september, sobota Kajuhova 5, Domžale R ngs (Deset prstanov).romanje z romarsko sveto mašo ob 10.00 v župn j­s nhron z rano, 6+ / Luka s poletne pustolovš‡ ne (domuje v Godbenem domu Domžale) sk cerkv v Grobljah Dvoriš.e Pr'Berniku ”ešminov park10 september, petek del s svoj m nov m pr jatelj , a za vso zabavo seT 0 724 84 08 10.00 | NATAŠA IN RAVIL SULTANOV: MINI skr va globoko varovana skr vnost: Luka je v resn -Slamn karsk muzej bo odprt vse poletje kot tud 11.00Ž16.00 | STAR JŠI SMO SKUPAJ CIRKUS BUFF TTO Mestni kino Domžale13 september, ponedeljek c morsko b tje z drugega sveta, skr tega globokomuzejska trgov na s slamn k . Odprto od torka do MO”N JŠI Sobotna otroška matineja / a IZVEN 18.00 | MALI Š F: DRUŽINSKI POSLI 1. sre‡anje upokojencev ob‡ ne Domžalepod glad no morja.petka od 10. do 12. ure n od 17. do 19. ure, ob sobo- Knjižnica Domžale Klovnovska predstava / Zavod Bufeto / nastopata: An m rana druž nska pustolovš‡ na / The Bosstah od 10. do 12. ure, ponedeljk , nedelje n prazn ­ 8.45Ž12.15 | FINAN”NA PISM NOST 55+20.15 | PRVI” NA ROBU Nataša Sultanova, Rav l Sultanov / 40' / pr merno Rekreacijska pot ob Kamniški BistriciBaby: Fam ly Bus ness / rež ja: Tom McGrath / sce-k zaprto. slam ikarski.muzej@kd-domzale.si B t ÿnan‡no sol dno op smenjen v d g talnemGlej opis pod 11. september. za starost: 3+ / klovn BuÃetto bo skupaj s klovneso POHOD OB R KI, KI POV ZUJ nar j: Tom McGrath, M chael McCullers, po knj ­ svetu bo vedno ve‡j zz v, saj se podro‡je ÿnan‡-pr prav l ‡ sto prav c rkus n nas s svoj m vragol - Iz parka Mart na Krpana v Domžalah do Glavnegagah Marle Frazee / slovensk glasov : 2021, ZDA /Galerijskiatelje nega poslovanja n zvrševanja ÿnan‡n h tran-jam nasmejal do solz / v pr meru slabega vremena trga v Kamn k al obratno d str buc ja: Karantan ja / 107' / s nhron z rano, 7+Ulica Matije Tomca 6, Domžale sakc j h tro razv ja / spletno ÿnan‡no op smenje-v dvoran kulturnega doma. / Brata T m n Ted Templeton sta v nadaljevanju19 september, nedelja vanje bo potekalo prek spletne platforme zoom / an m rane komed je že odtujena odrasla, ampak Mestni kino Domžale 5 september, nedelja vprašanja n pr jave sprejemamo do 7. 9. 2021 naKoledar dogodkov nov mal šef ju bo s ‡ sto nov m pr stopom zbl žalMestni kino Domžale 18.00 | LUKA e-naslov: nfo@dom.s k.s . n za‡el z nov m druž nsk m poslom.17.30 | MALI Š F: DRUŽINSKI POSLI Mestni kino DomžaleGlej opis pod 5. september.Zbral in uredil: MatijaKralj Glej opis pod 4. september. 17.30 | LUKA 20.15 | SHANG CHI IN L G NDA O D S TIH Mestni kino DomžaleFotogra ije: promocijsko gradivo 20.15 | DIVJA SLOV NIJA An m ran ÿlm / Luca / rež ja: Enr co CasarosaPRSTANIH20.00 | ISKALCI TARTUFOV19.45 | DIVJA SLOV NIJA Glej opis pod 2. september.Koledar kulturn h pr red tev zhaja v glas lu Sla- / scenar j: Jesse Andrews, M ke Jones / glasov :Akc jsk ÿlm / Shang Ch and The legend of the TenDokumentarn ÿlm / The Tru¼e Hunters / rež -Glej opis pod 2. september. mn k. Za to‡nost nformac j odgovarja pr jav telj Jacob Tremblay, Jack Dylan Grazer, Sacha Baronr ngs / rež ja: Dest n Dan el Cretton / scenar j: De-ja: M chael Dweck, Gregory Kershaw / scenar j:dogodka. Uredn štvo ne odgovarja za spremem- Cohen, Maya Rudolph, G acomo G ann ott , J mst n Dan el Cretton, Dav d Callaham / grajo: S muM chael Dweck, Gregory Kershaw / nastopajo:Kulturni dom ma Mo.ilniku Dob26 september, nedelja be programov n s pr držuje prav co do krajšanja Ga¸gan, Sandy Mart n, Emma Berman, FrancescaL u, Awkwaÿna, Tony Leung Ch u Wa , M chelleP ero Botto, Serg o Cauda, Mar a C cc ù, Aurel o16.00 | ZV ZDANA IN ZVONKO V CIRKUSUpr spel h nformac j. Informac je o dogodk h v ok- Fant / 2021, Ital ja, ZDA / d str buc ja: Bl tz / 100' /Yeoh, T m Roth, Ben K nglsey / 2021, ZDA / d str -Conterno, Enr co Cr ppa, G anfranco Curt / 2020,Za abonma in i ven Mestni kino Domžaletobru 2021 pošlj te do 17. septembra na naslov: s nhron z rano, 6+ / Luka s poletne pustolovš‡ nebuc ja: Bl tz / 132' / Shang-Ch , mojster neoboro-Ital ja, ZDA, Gr‡ ja / d str buc ja: Con-ÿlm / 84' /C rkus NAJ NAJ je mag ‡en kraj, kjer na najbolj ne­ 17.30 | MALI Š F: DRUŽINSKI POSLIkoledar@kd-domzale.si. del s svoj m nov m pr jatelj , a za vso zabavo seženega kungfuja, se mora soo‡ t s preteklostjo, zatopla, poet ‡na n pogosto humorna oda zg nja-navaden na‡ n odkr vamo skr vnost c rkuške are- Glej opis pod 4. september. skr va globoko varovana skr vnost: Luka je v resn -katero je m sl , da jo je pust l za seboj, ko ga ne-jo‡emu na‡ nu ž vljenja; zgodba o strast , nežn ne, polne glasbe, pantom me, nepozabn h klov-* Zarad trenutn h razmer se lahko odp raln ‡as c morsko b tje z drugega sveta, skr tega globokonadoma zvab jo v mrežo skr vne organ zac je Tenvez med ‡lovekom n ž valjo ter ž vljenju, polnemnovsk h tr kov … / gostuje MIŠKINO GLEDALIŠ°E19.45 | OKUS LAKOT razl kujejo od nap san h. Svetujemo predhodn pod glad no morja. R ngs (Deset prstanov). preprost h už tkov. Lendava / nformac je n rezervac je: 041 420 610. Glej opis pod 11. september. kl c. reportaža LJUBLJANSKI ZMAJ IZ KORUZE Na Krtini pri Domžalah so konec julija odprli vrata novega koruznega labirinta, ki ga je uredil Luka Kastelic. Primož Hieng Foto: arhiv Koruznega labirinta Krtina I dejni vodja projekta koruzni la-birint Krtina Luka Kastelic pove, da jekotprvi v Slovenijipred­stavil koruzne labirinte že leta 2011: »Osnovna ideja izhaja iz Sever-ne Amerike, kjer ustvarjajo tovrstne labirinte že od leta 1993. Razvil sem model obiskovanja labirinta na na-cin, da obiskovalci poišcejo zabav-no poucne tocke, s pomocjo katerih izpolnjujejo geslo. Za pravilno izpol­njeno geslo sodelujejo v nagradni igri in prejmejo nagrado.« Kastelic je leta 2008 diplomiral na temoZabavišcnitematskiparkkoru­zni labirint kot poslovna priložnost: »Leta 2011 sem odprl tematski park s koruznim labirintom na Bledu v so-delovanju z Bojanom Gogalo. Labirint Bled je deloval do leta 2013. Pred tremi leti (2018) sem odprl koruzni labirint v Marjeti na Dravskem polju v bližini Ma-ribora v sodelovanju z Društvom v na­ravi, letos pa jeobiskovalcem na voljo nova lokacija na Krtini pri Domžalah.« Koruzni labirint na Krtini blizu Domžal oziroma Ljubljane je temat-ski park, ki ponuja dogodivšcino v la-birintu, ki meri kar 4,5 ha. »Naš koru­zni labirint ima dva vhoda in dva iz­hoda,« poudarja Kastelic. »Zaobisko­valce smo sredi labirinta zgradili velik most, ki ponuja razgled na celoten la-birint in vam lahko pomaga pri orien­taciji. Znotraj labirinta pa vas cakajo zabavno poucne tocke. Obišcete lah­ko dnevni labirint, nocni labirint ali pa obisk izkoristite za team building.« Podnevilahko obišceteKoruzni labirint Krtina vsak dan od pone-deljka do nedelje od 9. ure zjutraj vse do soncnega zahoda. Ura zapr­tja se spreminja glede na uro sonc­nega zahoda. Tocno uro zapiranja koruznega labirinta lahko preveri­te na spletni strani ali na Facebook strani – Koruzni labirint Krtina. Kastelic opozarja še na nekaj stva­ri: »Priporocamo vam, da s seboj pri- nesete pijaco in kakšno pokrivalo, mi pa bomo poskrbeli za vaše ugodje in varnost. Ob prihodu v Koruzni labirint Krtinaparkirate avtomobil na parki­rišcu tik zraven labirinta, na sose­dnji njivi, kjer je približno 50 parkir­nih mest. Prav tako je poskrbljeno za sanitarije, ki so namešcene ob vhodu v labirint, in za wi-fi povezavo. V naši hiški kupite vstopnico in dobite ze­mljevid. Pred vstopom oziroma izsto-pom vas prosimo, da si razkužite roke. Za vas smo naredili dva vhoda in iz­hoda, tako da si sami izberete tocko vstopa oziroma izstopa. V Koruzni la-birint Krtina se odpravite z zemljevi­dom, s katerim se orientirate po labi­rintu. Vanj so vrisane poti, ki so zaradi ukrepov za preprecevanje covida-19 širše, oznacenih je 14 tock in geslo z manjkajocimi crkami. Cilj dogodivšci­ne je poiskati vse tocke v koruznem la-birintu in izpolniti geslo. Vsaka tocka ima svojo številko in crko. Ko najdete tocko, vpišete crko, ki je napisana na tabli, v manjkajoce polje gesla.« Zemljevid lahko odnesete s se­boj, za spomin na obisk v Koruznem labirintu Krtina. Ce želite sodelova-ti v nagradni igri, pa samo fotogra­firajte pravilno izpolnjeno geslo in nam pošljite fotografijo na naš e­-naslov: krtina@koruznilabirint.si. Nagrajenec bo izžreban ob zaprtju labirinta jeseni. Kaj pa je nagrada,pa ostaja še skrivnost. Še en namig: nekje v koruznem labirintu se skriva Nevidni clovek. Poišcite ga. Ponoci lahko obišcete Koruzni la-birint Krtina vsako soboto od 21. ure vse do polnoci. S seboj prinesite ka­kšno svetilo: naglavno lucko, rocno baterijsko svetilko ali pa si osvetli­te pot s svetilko na telefonu. »Obisk nocnega labirinta poteka tako, kot poteka obisk dnevnega labirinta, le da si sami osvetljujete pot, mi pa smo poskrbeli za majhna presenecenja,« pravi Luka Kastelic. Vstopnina za otroke do 15. leta starosti je 5, za odrasle pa 8 evrov. . aktualno kolumna• medsebojni odnosi – stiska ali izziv ZNANOSTIN CLOVEŠKA POVEZANOST Ko sem bila še majhna, smo z mami neštetokrat opazovali zvezde. To ni bilo zgolj opazovanje, temvec prav ucenje. in nam razlagala tisto, kar je vede-imela. Nesrecno sem cakala, da ne­ M ami nam je razlagala o To je stavek, ki je vreden prepisa li.Scimvsebisemorali soocitita-la. Znanost in povezanost. To je tisto, vihta mine. Ker ni bilo videti, da se našem Osoncju, iskale iz omenjene knjige. Kako ustvarja-kratni misleci, ce bi spustili do sebe kar bi nas moralo rešiti današnje tež-bo to kmalu zgodilo, sem poklica­smo zvezdo Severnico, ti svet, ki bo odprt za svobodno raz-Kopernikovo idejo? S svojo nemo­ke situacije. Znanost in povezanost, la moža, naj pride pome. Med caka­na milijone zvezd je v mišljanje otrok in pozneje ljudi, ne cjo, nepomembnostjo? Tvegati, da iskrenost in zagnanost delati dobro. njem so se odprla vrata hiše in pri­meni izzvalo razmišljanje o skrivno-da bi bili sami ob tem ogroženi? ne bodo imeli vec moci, da bo pro-Pristen cloveški stik. Vera v zna-jazna gospa je prišla pogledat, ali sti življenja, predvsem dejstvo, da ti-Danes nas dosežki in znanost padlo vse, na cemer so gradili? Ko­nost in vera v cloveško ljubezen. sem v redu. Opravicila sem se ji in sto, kar vidimo, ni vec resnicno in spremljajo na vsakem koraku, ne liko bi bili potem sploh še vredni? Vera vase in neskoncna želja po-ji rekla, da cakam na konec nevihte. realno, saj svetloba zaradi razdalje moremo si predstavljati življenja Ko se odmikamo in odrivamo od magati drugim, ob tem pa skrbeti »Pocakajte malo,« mi je rekla in iz-med nami in nebesnim telesom po-brez moderne znanosti. Ob vsem sebe znanost in nam gre na živce vse, zase. Ce zaupaš sebi, znanost ne bo ginila v notranjost hiše. V naslednji tuje predolgo. Vedno sem poskušala tem pa se sprašujem, koliko znano-kar po njej diši, cesa se bojimo. La-obramba pred strahom povezanosti minuti sem jo spet zagledala, v ro­razumeti te razdalje in kako je mo-sti spustiti v svoj svet in kje jo zau-stne manjvrednosti, da ne spadamo s seboj in z drugimi. Ce zaupaš dru-kah je imela krožnik, na katerem sta goce,dasvetloba potujetoliko mi-staviti, da nas ne bi omejevala pri v dolocen krog? Nas jezi, da so dolo­gim, te znanost ne bo ogrožala. Lju-bili dve palacinki. »Da boste lažje lijard let do nas. Ko mi nekaj vidi-našem razmišljanju? Znanost, ki na ceni ljudje še bolj papeški od pape­dje se bojijo povezanosti. V tem stra-pocakali,« mi je rekla. Kako hvale-mo, tistega že davno ni vec. Nerazu-novo prihaja, vedno lahko ogrozi tra-ža? Zakaj nas to jezi in ne znamo biti hu delajo neumnosti. Grozijo in s silo, žna sem ji bila, kako lepa gesta. Pa mljivo. Želela sem si potovati v ve-dicionalno miselnost, seveda se lah-ravnodušni do tega? Morda zato, ker temeljeci na strahu, želijo uveljaviti ne zaradi palacink (ceprav jih imam solje in sanjala o tem, da bom ne-ko zgodi tudi obratno, kar je enako svoje ideje in miselnost, pa ce to dru-zares rada), temvec zaradi njene koc to storila. škodljivo. Jedro vsega je v najzgo- Višja ideja, filozofija, gim ustreza ali ne. Predvsem se boji-skrbi, prijaznosti, naklonjenosti. Trenutno me navdihuje knjiga o dnejšem razvoju otroka. Koliko otro­umetnost pridejo iz jo zase in za svoj obstoj. Kdo jih ogro-Mož je prišel, pojedla sem eno pa-gibanju nebesnih teles Nikolaja Ko-kom pustimo, da so kreativni, razi­svobodnega duha in ža? Najverjetneje sami sebe. Njihove lacinko, drugo pa dala njemu. pernika. Ne le zato, ker je to podro-skovalni in razvijajo svoje lastne in poguma, da vztrajaš ukoreninjene miselnosti in ujeti stra-Še enkrat: višja ideja, filozofija, cje, ki me vedno odpelje v razmišlja-edinstvene sposobnosti. To namrec hovi jim preprecujejo, da bi se spra-umetnost pridejo iz svobodnega nje o neskoncnosti vesolja, temvec vodi v ideje, te pa v vedno vec svobo-pri svojem in znaš vili s seboj. Škoda. Na svetu je toliko duha in poguma, da vztrajaš pri svo­tudi zato, ker knjiga govori o spre-dnega razmišljanja ter raziskovanja samostojno razmišljati. lepega. Na vsakem koraku so dobri jem in znaš samostojno razmišljati. jemanju drugacnega nacina razmi-novega. Kolikokrat slišimo, da odra-Ne iz ogroženosti, strahu ljudje, ce le naredimo prostor zanje. Ne iz ogroženosti, strahu ali vzviše­šljanja. O strahu, ki so ga takratni sli recejo otrokom ali mladostnikom: ali vzvišenosti. Temvec Spominjam se svojih kolesarskih nosti. Temvec iz neskoncne clove­veliki misleci cutili do necesa, kar »Ne sprašuj tega, to nima smisla.« Ali iz neskoncne cloveške podvigov pred nekaj leti. Ujel me je ške ljubezni po tem, da tukaj nekaj jim je zamajalo trden obstojeci sis-pa: »To ni pomembno, tega ne vem, ne ljubezni po tem, da tukaj dež, pravzaprav nevihta, ki ji ni bilo zapustiš tudi za druge. . tem, ki jim je dajal moc. Ce bi spreje-poznam itd.« S tem se otrokova razi­videti konca. Kaj dosti izbire kot ve­li dejstvo, ki ga je zagovarjal Koper-skovalna žilica, ki je vedno poveza-nekaj zapustiš tudi za druge. driti pod streho prve hiše, nisem nik, in sicer to, da Zemlja ni središce na z lastno intuicijo, zakljuci. Name-vesolja, bi to pomenilo, da bi drugi sto da otroka ustavimo v razmišlja­lahko podvomili o njih in njihovem nju, poskušajmo zastavljati pame­znanju, in bi tako izgubili svojo av-tna vprašanja, kot na primer: »Zakaj težko zagovarjamo in dokažemo svo-Kolumna: Medsebojni odnosi – stiska ali izziv toriteto, svojo moc in vladanje. Ko-tako razmišljaš?« Ali pa: »Daj, povej je, ali se nam hitro zdi, da naše delo-je namenjena osvetlitvi izzivov v odnosih in podajanju novih pernikov nacin razmišljanja je bil za malo vec, kaj si s tem mislil.« vanje ni toliko vredno, ni dokazljivo? pogledov ali rešitev za vsakodnevne situacije. Lidija Bašic Jancartisti cas revolucionaren. Ko razmišljamo prevec znanstve-Ce pomislim, kaj je v meni izzva-je terapevtka zakonske in družinske terapije pri Študijsko­ »Nikoli ne bi mogla nastati višja no in v svoj svet ne spustimo svoje lo neskoncno razmišljanje in iskanje raziskovanem centru za družino in nosilka programa Naj noben ideja, filozofija, umetnost, ja, celo te-cloveške plati, je to obrambni me-vedno novih znanj o nebu in vesolju otrok ne izostane – takojšnja psihosocialna pomoc otrokomologija in kršcanstvo samo ne, ce ne hanizem, da samega sebe ne spusti-in zakaj ta vedoželjnost še kar traja? in mladostnikom iz ogroženih družin, ter Šole za družino v bi vedno znova zmagal cloveški po-mo blizu. Da si ne zaupamo in nas je Najbrž gre zahvala naši mami, ki si Domžalah, ki ju sofinancira obcina Domžale, ter predstavnica gum za samostojno mišljenje in se strah lastnih custev, tistega, kar bi je vzela cas in v lepih poletnih no-LAS-a (Lokalna akcijska skupina za boj proti zasvojenosti) dokopal do svobodnih odlocitev.« odkrili o sebi ali s cimer bi se sooci-ceh ležala z nami pod milim nebom(lidijabjancar.com). Je avtorica knjige Popolna ljubezen. Kolumne izražajo stališca avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. kultura RISANJE JE LAHKO TERAPEVTSKO IVAN MITREVSKI, ILUSTRATOR Ivan Mitrevski, eden najvidnejših slovenskih ilustratorjev danes, je rojen Domžalcan. Domžalcani smo ga spoznali kot aktivnega že v mladinskih letih, danes pa je ustvarjalen, pa ne le na podrocju ilustracije, ampak tudi pisanja. šcal, sem pocasi opušcal risanje. Ve-cina otrok, ko koncajo s šolanjem pri osnovnošolskem pouku likovne vzgoje, opusti risanje, kar je velika škoda. Sam ga sicer nisem nikoli po­polnoma opustil, a se nikoli nisem mislil z risanjem ukvarjati resno. Po osnovni šoli sem se vpisal na gim­nazijo, potem pa na filozofsko fa-kulteto, tako da tudi nimam nobene formalne izobrazbe s tega podrocja. Sem pa vedno po malem risal in ceckal. Pri 30. letih nekje, ko so se nekatere karierne poti zaprle ali po­kazale za neprimerne, sem iskal ne­kaj, kar bi lahko pocel. Moje de­kle Katarina me je takrat spodbudi-lo, da bi poskusil to, kar rišem, tudi prodati. Vredno poskusiti. In tako je naneslo, da sem naokrog poslal ne­kaj portfeljev. Nekateri naslovniki so se celo oglasili in kmalu sem do-bil svojih prvih nekaj narocil. Vse skupaj se je zacelo pocasi razvija-ti, postajal sem bolj samozavesten, narocniki bolj dovzetni, kmalu pa sem tudi našel svojo nišo. Na zacet­ku sem delal vse, kar so mi ponu­dili, ilustracije za oglase, maskote, igrice, a kaj kmalu sem uvidel, da so moja prava publika otroci in mladi­na. Moj medij pa predvsem knjige. Pa vendar je ustvarjanje stripov svojevrstna specializacija … Kaj vas pri tem najbolj privlaci? O tem ves cas razmišljam. Kaj je ti-sto, kar otroke privlaci pri stripih? Kaj je mene privlacilo pri stripih? Najbrž je to nacin branja, saj ko be-reš zgodbo, jo tudi gledaš. A strip ni kot film, ki ga zgolj spremljaš. Strip namrec bralec sestavlja po svoje. Pri branju gre lahko naprej in nazaj, od­kriva nove detajle, šale in trike, ki se notri skrivajo. V resnici ne vem cisto natancno, v cem je car stripa, vem pa, da mi je bil od malih nog zelo všec. Tudi današnjim mulcem je zelo všec. Kljub vsem telefonom in inter-netu ter risankam in vsem ostalim medijem, ki so jim neprestano izpo­stavljeni. Tudi v nasiceni medijski krajini je strip zanimiv medij. Morda prav zaradi zelo znacilnega nacina branja, ki ga zahteva. Izgleda, da bo strip ostal še naprej bistven del otro­štva, telefonom navkljub. Ceprav se zdi, da naša dela nastajajo spontano in v nekem lahkotnem vzdušju, je užitek namenjen predvsem bralcu. Avtorju pa pripada trdo delo. Najbrž sta ravno akcija in hu­mor tista, ki sta me vedno najbolj privlacila pri stripu. Tudi sam po­skušam svoje like postaviti v gi­banje in delovanje. Zdi se, da stri-pi najlepše delujejo, ko liki govori­jo z gibanjem svojega telesa. Poleg tega pa v svoje stripe rad vkljucim veliko humorja. Mogoce tudi zato, ker ilustriram veliko poucne litera­ture, in tako s humorjem ublažim vso težo izobraževalne vsebine. Akcija in humor se obicajno smatrata za nižji nivo literarne pro-dukcije. Kje so drama in resnost in pomembna eksistencialna vpraša­nja naše epohe? Kot otrok in mla­dostnik sem rad bral šund – kav­bojske stripe, polne streljanja, in smešne stripe, pri branju katerih se zraven ves cas krohotaš. Tudi da­nes, ko sem priznan avtor, se mi ne zdi nic narobe, ce otroci ne berejo samo zlatih hrušk, ampak posežejo tudi po tovrstni literaturi. Pogosto slišimo mlade, da na svojem podrocju, sploh umetnosti in podobnih usmeritev, nimajo priložnosti za delo, preživetje. Zato pogosto to opravljajo kot hobi, dokler gre. Tako se zatrejo številni talenti. Pa vendar, ste dokaz, da se od umetnosti, kot je ilustracija, da živeti … Med hobijem in profesionalnim de­lom je velika razlika. Profesionalno delo vkljucuje narocila, roke, racu­ne, stroškovnike in pogodbe, hobi pa je vecinoma za dušo. Mnogi ilustra­torji pri nas še vedno opravljajo do-poldansko službo kot ucitelji ali knji­žnicarji ali uredniki ali kaj podobne­ga. Rišejo pa popoldan in zvecer in so lahko, ceprav jim vecji del dneva požre služba, še vedno lahko fasci­nantno dobri umetniki. Neverjetno, da jim to uspe. Kreativno delo je izjemno na-porno. Ilustratorji, oblikovalci, fo­tografi, prevajalci, vse to so izje­mno naporni poklici. Mladim bi vseeno svetoval, naj poskusijo in se lotijo poklica, za katerega misli­jo, da jih bo veselil. Dejstvo pa je, da je danes za vse delavce trg sile brutalen na vseh nivojih, in mi-slim, da je varnost službe za naše in mlajše generacije iluzija in ne obstaja vec. Delavske pravice so priborjene in ne pridobljene. Moja generacija to bolj ve kot katerakoli. Kako poteka vaš dan? Je to risanje osem ur, od jutra do vecera? Ko sem zacel, sem bil preprican, da bom živel fascinantno življenje ume­tnika: koktejli, družba, fotošutingi, a se je na koncu izkazalo, da so vsi dnevi enaki. Vstanem, pojem zajtrk, peljem otroke v šolo, rišem, rišem, ri­šem, kosilo, spet rišem in grem spat. Vse, kar pocnem cez dan, je, da ri­šem. Enkrat sem na to temo celo na­risal strip za revijo Otrok in knjiga.Življenje umetnika se zunanjemu opazovalcu lahko zdi zanimivo, v re-snici pa je zadaj ogromno dela in raz­mišljanja, ki požreta celega cloveka. Ceprav se zdi, da naša dela nastajajo spontano in v nekem lahkotnem vzdušju, je užitek namenjen pred­vsem bralcu. Avtorju pa pripada trdo delo. Za vsako kakovostno knjigo so ure in ure dela in razmišljanja. In za vsakim spodobnim avtorjem je tiso-ce in tisoce ur, v katerih je izpilil svo­jo vešcino. Po letih ilustriranja knjig drugih avtorjev (med drugim si delal z domžalsko pisateljico Nino Mav Hrovat), si nekaj del ustvaril v celoti sam. Ena tvojih zadnjih knjig je slikanica Kdo se boji zobozdravnikov?, ki si jo napisal in prav tako ilustriral. Je želja po tem tlela že dlje casa? Z ilustracijo rad pripovedujem zgodbo. Mogoce je to posledica tega, da sem kot mulec rad bral stripe. Zato je zame risanje pred­vsem pripovedovanje. Tako je bilo pisanje zame naraven korak na­prej. Kdo se boji zobozdravni­kov? je moja prva avtorska slikani-ca, ki sem jo ilustriral in tudi napi­sal. Nastala pa je v zobozdravniški ordinaciji. Otroke sem peljal k zo­bozdravniku in medtem ko smo ca­kali, da pridemo na vrsto, smo si iz­mišljali zgodbe, kako bi se katera žival pocutil, ce bi morala k zoboz­dravniku. To smo poceli, ker smo prišli nekoliko prezgodaj in smo si s tem krajšali cas, pa tudi zato, ker nas je bilo strah zobozdravni­ce in njenega strašnega orodja. Nic ni nenavadnega, ce se bojimo ne­koga, ki si nadane plasticne roka-vice in potem stika po naših ustih z brnecimi pripravami. Mislim, da je strah pred zobozdravniki nekaj najbolj naravnega. A ta strah je tre­ba premagati. Moja mlajša hci si­cer pravi, da se ona v resnici nikoli ni bala zobozdravnikov, a to je veli­kanska laž. Je bilo lažje ilustrirati svojo knjigo kot knjige drugih avtorjev? So v glavi najprej nastajale ilustracije ali besedilo? Knjige obicajno nastanejo tako, da se pojavi avtor z besedilom. Ce se založniki odlocijo, da je besedilo vredno objave, angažirajo ilustra­torja, oblikovalca in tako naprej. Pri meni, ki z ilustracijo predvsem pripovedujem, pa vse nastaja sku­paj. Nastajala je torej zgodba z mi-slijo, kako bo vse skupaj videti. Ker pripovedujem s slikami, to dvoje pri meni ni tako zelo loceno. Ni pa to moj prvi pisateljski podvig. Poleg omenjene knjige, sem že pred tem ilustriral in napi­sal tudi vec krajših stripov. Konec lanskega leta je izšel tudi moj strip Volkulja Bela in carobni gozd. Kar pa ne pomenim, da ne ilu­striram vec del drugih avtorjev. Pred kratkim je izšla že tretja knji­ga, ki sva jo pripravila skupaj z dr. Tino Bilban. Najina prva knjiga je bila 50 abstraktnih izumov, ki je nekakšna enciklopedija, v kateri poskuša razložiti na videz enostav­ne in razumljive pojme z zelo raz- Vodite tudi delavnice. Kje potekajo delavnice? Delavnice najveckrat vodim v Mla­dinskem centru Kotlovnica v Kamni­ku, kjer jih organiziramo vsako leto. Cez poletje imam tudi veliko indivi­dualnih delavnic, kjer se lahko po­svetim vsakemu ucencu posebej. Cilj vseh teh delavnic je, da na koncu vsak udeleženec ustvari strip, ki ga potem tudi natisnemo in zvežemo v zvežcic. Moje delavnice niso delav-nice risanja, kjer bi jih ucil, kako se nariše cvetje ali vaze ali kaj podob­nega. Jaz svoje delavnicarje ucim, kako se kadrira zgodbo, kako se jo pove, kako se kak prizor upodobi, da so poudarjene kljucne stvari. Delavnice imajo za nekatere otro­ke lahko tudi terapevtko vrednost. Nekaterim je marsikaj veliko lažje povedati prek stripa kot pa z bese­dami samimi. In ko to zgodbo pove-do, jo potem tudi na nek drugacen nacin razumejo, jo dajo iz sebe. Ri­sanje je, ceprav se ga odrasli nera­di lotevajo, nacin izražanja, ki je pri­meren za vse starosti. Marsikdo se v njem lažje izraža kot z besedami. Delavnice, ki jih vodim, so namenje­ne tako otrokom kot odraslim. Na delavnicah se udeleženci po­gosto pritožujejo, da cesa ne zna­jo narisati. Mislim, da je to napacen pristop in da se da vse narisati, ce smo le dovolj vztrajni. Ce vztrajamo, mislim, da lahko pridemo do lepe in jasne risbe, s katero so pozneje za­dovoljni tudi bralci, ne samo mi. Ri­sanje je vešcina, ki jo je treba ostriti in uriti, se v njej ves cas preizkušati. Kot receno, za vsakim delom so ure in ure dela in razmišljanja. Ne le ilustrator, tudi partner, oce dveh deklic … kako si zapolnite svoj prosti cas in ali se tudi dekleti spogledujeta z ilustriranjem? Odkar sem postal ilustrator, nimam vec prostega casa, vse se meša, prosto delo, kuhanje, branje sli­kanic, vse je ena velika kepa. Am-pak zdaj otroka pocasi odrašcata, iz malih deklic in postajata najstni­ci in upam, da bom imel vec casa. Bomo videli.. kultura izbr@no v knjižnici domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek Irena Svetek Rdeca kapica Beletrina, 2021 Rdeca kapica je prvi iz serije psiholoških kriminalk slovenske pisateljice Irene Sve­tek in njen prvi kriminalni roman. V njem spoznamo okrožnega državnega tožilca Mia Aurellia, zasvojenca z igrami na sreco. Sooci se z umorom trinajstletnice, ki jo najdejo v parku, obleceno le v rdec plašcek. Aurellio skupaj s sodelavci dolgo tava v temi, pred bralcem pa se razgrinjajo zgodbe in usode stranskih oseb, od ka­terih bi prav vsaka lahko bila morilec. Primer se zacne razpletati, ko se Aurellio odpravi v odrocno srbsko vasico in se sreca s pravoslavnim popom … Roman lah­ko postavimo ob bok najboljšim iz tega žanra, s svojo strukturo – osebno zgodbo glavnega preiskovalca in številnimi življenjskimi zgodbami stranskih oseb, ki se na koncu povežejo v smiselno celoto in privedejo do razrešitve primera – pa spominja na trenutno popular-ne kriminalne romane skandinavskih avtorjev. (T. R. T.) Andrej Blatnik Trg osvoboditve Goga, 2021 Roman je postavljen v obdobje junija 1988 in množicnih demonstracij proti politic­nim aretacijam. Znotraj burnega dogajanja se zgodi še veliko na videz vsakdanjih in nepomembnih stvari, kot je na primer ta, da mlad fant po nesreci pohodi vrstnico, a s tem sproži vez, ki bo vzponom in padcem navkljub trajala vse življenje. Zgodba mladega para je le delcek v mozaiku razburljivih casov, ko se je vsaj za trenutek zdelo, da je mogoce cisto vse. Tankocuten opazovalec je prica vrvenju desetletij, v katerih se zvrstijo desetdnevna vojna, spremembe politicnega sistema in eticnih norm, pa tudi preobrazbe nekoc visokih idealov v njihova nasprotja. Avtor v romanu o slovenski osamosvojitvi s prodornimi opazkami in anekdotami razkriva zapletenost prehajanja v case, ko sanje sestopajo na trda tla prostega trga dobrin in vrednot. Družinske in družbene vezi pokajo pod pritiski in vsak zastavlja isto, neizreceno vprašanje: je po toliko pre­obrazbah, tudi družbenih, ostalo še dovolj skupnega, ki bi ohranjalo upanje na srecen konec zgodbe? (S. S.) Pavla Horakova Teorija cudnosti Sanje, 2021 Navdušujoci roman je sestavljen iz po­glavij o treh na videz nepovezanih tema­tikah. Je prvoosebna pripoved 35-letne znanstvenice o navelicanosti ob ustaljenem vsakdanjiku. Ta ne pri­naša vec zagnanosti nad intelektualnim raziskovalnim delom v službi in gonjo za denarjem. Navdušujejo jo drobne skrivnostne podrobnosti, ki kar mrgolijo naoko­ li. Odkriva njihovo povezanost v nek skrivnostni ritem, ki ga vecina niti ne opazi. Ona pa ga zna celo ubesediti in povezati v teorijo cudnosti. Iskrivo delo je slavospev cudenja vsemu in intelektualnemu iskanju odgovorov ob na videz vsakdanjih temah skozi oci iskrene razisko­valke. Dih jemajoce, duhovito in skrivnostno! (C. H.) Simone Weil O ukinitvi politicnih strank Sanje, 2021 Drobna knjižica vsebuje dve besedili, in sicer esej o naravi in obstoju politic­nih strank ter jezikovno filozofsko kritiko molitve ocenaš. Simone Weil je bila francoska filozofi­nja in klasicna filologinja iz prve polovice 20. stoletja, intelektualka, za katero bi danes rekli, da je živela družbeni aktivizem. Prevajalec v spremni besedi o njej pravi, da je bila komunistka brez partijske knjižice in kristjanka brez opravljenega krsta. Na prvi pogled ne­združljivi besedili, izkazujeta avtoricino strastno in in-telektualno pošteno, zavzemanje za dobro in resnicno, onstran vsakega politicnega in ideološkega predzna­ka. V analizi politicnih strank in strankarskega duha je ugotovila to, cemur lahko po osmih desetletjih le pritrdimo. Ne glede na svetovnonazorsko umešcenost in deklarirane cilje strank se slej ko prej izkaže, da je njihov prvenstveni motiv ohranitev in krepitev stran­ke ter njene politicne moci. Izpolnjevanje predvolilnih obljub, zvestoba eticnim normam, transparentnost delovanja ostaja v drugem planu. Je torej obstoj po­liticnih strank nujen za zagotovitev demokraticne vladavine. Kritiki strankarsko ukrojenega politicnega prostora se v komplementarni premislek odlicno prile­ga drugi del knjige, ki predstavlja vpogled v strukturo pravovernega kršcanstva, skozi dosledno pomensko branje molitve ocenaš. Njena misel, da je skupnost od posameznika mocnejša v vseh stvareh, razen v mišlje­nju, pokaže na eno od glavnih sporocil obeh besedil, in sicer na pomen individualne odgovornosti v odno­su do skupnosti. (G. J.) Mina Lystad Fejk Miš, 2021 Marie smo spoznal že v knjigi Luzerka. Takrat je svoj vzdevek dobila s sne­manjem posnetkov za novi spletni kanal. V zgodbi z naslovom Fejk pa ne snema novih delov, temvec je del šolskega casopisa. Ima svojo rubriko in urednica ji predlaga udarne naslove, ki pa po navadi ne odražajo resnicne vsebine clanka – trudijo se, da so naslovi pri­vlacni za bralce. Pojavijo se tudi tako imenovane fake news. Marie za šolski casopis rada piše in se trudi, na­smiha se ji mesto glavne urednice. Ko intervjuva prilju­bljenega nogometaša Tarjeia, se vanj še zaljubi. Tarjei ji kmalu po obisku kina pošlje sporocilo: všec si mi. Ma­rie je zasanjana, a ravno zaradi socnih vsebin šolskega casopisa bo njena nova romanca ogrožena. Pa še Espen se je razšel s punco … Ali je bolj pomembna uvrstitev na lestvici priljubljenosti in položaj v uredništvu šol­skega casopisa ali pa so morda najpomembnejša naša nacela in zvestoba samemu sebi? (K. Š.) Stefan Boonen Najdenka iz Puhljevega gozda KUD Sodobnost International, 2021 Flamski pisatelj je slovenskim otrokom in mladini že poznan po dveh prevo­dih v slovenšcino, in sicer Pozor, huda babica! in Mamut. Tudi tokrat je pred nami imenitna in napeta knjiga. Nekega dne na recni breg pri Puhlje­vem gozdu naplavi deklico, ki jo vašcani poimenujejo Najdenka. Deklica jih vznemiri, sprašujejo se, od kod prihaja, zakaj nima imena, kakšna je njena preteklost. Deklica si na bregu postavi hišico in stolp iz avtomo­bilskih gum, a prebivalci sklenejo, da tako ne more živeti. Nekdo jo mora vzeti k sebi. Tako deklica obišce velikega Juša, doktorja Hendrika in družino peka z enajstimi sinovi. Kje se bo odlocila živeti? Ganljiva zgodba o pogumni in pokoncni deklici, ki se nicesar ne ustraši in zna zavzeti svoja stališca, je ocarljiva za otroke in tudi za odrasle, saj spregovori o mnogih temah, ki so brezcasne: sreca in bolecina, strah in po-gum, ljubezen in brezsrcnost. (S. Z.) Michael Engler Dežela dežja / dežela suše Skrivnost, 2021 Še ena odlicna slikanica, ki nas opozar­ja na radikalne klimatske spremembe, ki se dogajajo dobesedno pred našimi ocmi. Žal se zdi, da se tega zavedajo znanstveniki, pisatelji in še kdo, ne pa tudi politiki, ki odlocajo o naši prihodnosti. Sli­kanica znanega avtorja Michaela Englerja z izvrstnimi ilustracijami Jana Bircka je zasnovana zrcalno, torej se bere z obeh strani. Z ene strani spremljamo decka Lamarja, ki s kokošjo Dolores živi v deželi, kjer neneh-no dežuje in se ves njun znani svet pocasi potaplja, z druge strani pa deklico Nenjo, ki z lisjakom Farukom živi v pušcavi, kjer ves cas poteka boj za vodo. Oba akterja se odlocita za beg od skrajnih razmer, kjer ži­vljenje skorajda ni vec mogoce, in se na sredini slika-nice srecata … Žal pa to srecanje ne pomeni srecnega konca, temvec je predvsem opozorilo, kaj nas lahko vse skupaj že kmalu caka. Predvsem pa, kaj caka naše otroke, ki jim vse odrasle generacije s sebicnim ravna­njem krademo prihodnost … (J. D.) kultura LITERARNI MEDGENERACIJSKI NATECAJ PREDELAN DEDKOV– BABICIN KLOBUK V Društvu Sinica smo organizirali 2. literarni medgeneracijski natecaj, letos z nalovom Predelan dedkov – babicin klobuk 2021. co kapo, a dobila sem belo kapo z knjigo, potem pa sem se sprehodila Foto: Pixaby S velikim cofom in rdec klobucek. med gredicami. Pobožala sem vsako elektorica je bila letos Janka Šedanes semprepricana,dabi hortenzijo, vrtnico in edino pozno Jerman. Literarne prispevke se mi babica smejala, kot takrat, ko potoniko. Sprehod mednjimi me je smo sprejemali od 5. aprila sem odšla na pustno rajanje v vrtec vedno pomiril. Uživala sem v barvah, do 5. junija 2021, poslalo jih … Tako pa so ostali le lepi spomini. oblikah in vonjih. je 25 udeležencev iz vse Slovenije. Po Zacelo se je mraciti. Odpravi­programu bo konec avgusta potekal Utemeljitev:Simpaticna, custvena la sem se proti hiši, ko je prišla na­zakljucek z branjem nagrajenih del pripoved, zanimivo branje, razmišlja-sproti Ajda. Oblecena je bila v sinje skupaj z literarno delavnico. nje, kaj se bo zgodilo, kako se bo raz-modro obleko, potiskano z drobnimi pletlo … Jezikovno pa bi se dalo pripo-belimi marjeticami. Na glavi je ime­vedovanje izboljšati in spustiti dele la babicin slamnik, ki ga je obrobila MLADI pripovedi, ki za zgodbo niso bistveni. s soncno rumenim svilenim trakom. Slama se je blešcala kakor nova. Nad krajcem je s pentljo zavezala še en 1.NAGRADA SENIORJI trak, za njega pa umestila šopek po- Avtorica: Anamarija Mihovec Šifra: nevidna nit 1.NAGRADA vošcenih marjetk. Stala sem z od­ prtimi usti in opazovala svojo hcer. Najprej je visel v razmajani omari, Utemeljitev:Med tremi poslanimi Radovljice na obisk. Sestricni Barb-Avtorica: Ksenija ŠešerkoStala je v pricakovanju pohvale, jaz še preden smo se vsi družinski cla-pesmimi, ki delno ustrezajo temi, ki smo cestitali in ji dali darilo. Bila Šifra: Marjetica pa sem okamenela. Zdelo se mi je, ni zbrali je najboljša Klobuk vcasih si nosi-je nekaj let starejša od mene, a jo je da vidim mamo, takšno, kot sem jo in mi je bil v oporoki dodeljen, la. Zacuti se doživet odnos z osebo, kljub temu zanimalo, kaj je zavito Slamnik spominov (kratka opazovala in obcudovala kot majh­ves zelen in plesniv, ki je nekoc nosila klobuk, ko oživijo v paketu. Odprlaje in ven potegni-zgodba) na deklica. »Cudovita si,« je bilo vse, in sem si rekla: »Kaj naj z njim?« spomini. Za bolj tekoce pisanje pa la rdeco kapo z velikim rdecim co-Ozrla sem se po vrtu. Posejan je bil kar sem lahko izustila, »tako zelo si Vrgla sem ga v smetnjak za biološke bo potrebno še nekaj vaje. Ni se tre-fom. Obnemela sem. »Kako je lepa, z grmicki marjetic. Mama je na vsa-podobna babici.« Gledala sem jo in v odpadke, ba truditi za rime, saj je pesem napi-jaz bi tudi imela takšno kapo,« sem ko gredico posadila med zelenjavo tistem trenutku se je vse povezalo. V od tam pa ga je izbrskal brezdomec sana v prostem verzu. na glas dejala. Sestricna mi jo je po-vsaj eno. Bile so njene najljubše rože. njej semvidelasvojopreteklost,se-Mate nudila in nato smo se igrali. Vedno jih je imela tudi v vazi na ku-danjost in prihodnost. Vse je zacelo ter v njem zbiral kovance Dan je hitro minil, bližal se je ve-hinjski mizi. Nekoc je omenila, da jih dobivati smisel. Tega dne sem odkri- ODRASLI v podzemnem prehodu, cer in sorodniki so se zaceli posla-pogreša pozimi, zato sem ji prinesla la veliko življenjsko modrost. dokler mu ni padel v vodo 1. NAGRADA vljati. Tudi sestricna. Vzela je rde-šop marjetk iz povošcenega blaga. in odplul navzdol po Savi na recni co kapo in jo dala v vrecko. Jaz pa Zelo se jih je razveselila in rekla, da Utemeljitev: Zanimiva zgradba, breg. Avtorica: Mateja Mohorkov jok. »Kapa je moja, kapa je moja,« se sploh ne vidi, da niso prave. Pred ki postopoma vodi do oživitve babi-Tisto leto je v njem gnezdil galeb, Šifra: Persefonia sem kricala. Vsi so se mi smejali. šestimi tedni je umrla. Ne nenadno, cinega slamnika. Pripoved je tekoca, preden si je uradno gnezdo stkal. Starši me niso mogli pomiriti, zato pocasi je kopnela, a vseeno me je custvena, slovnicno dobra, dalo pa Na obali ga je lepega dne pobrala ši-Dedkov klobuk je mama dejala, da mi bo kupila njena smrt presenetila in strašansko bi se kaj nebistvenega izpustiti. Po- vilja. Prvi spomin ... Je zatocišce. novo. Toda to ni pomagalo, hotela prizadela. V prtljažnik avtomobila hvaliti moram simpaticen zakljucek, Prepoznala je kvalitetno blago. Tema, ki nežno pada cez nos. sem imeti prav to rdeco kapo z ve-sem odložila škatlo s puloverji in jo-ki od bralca zahteva razmislek in je Kakšno nakljucje! Kolonjska s tobakom. Prvo igrišce. likim cofom. picami, ki jih je spletla v dolgih zim-pika na i celotne zgodbe, saj pripe-Njen mož pa izdeluje obuvala. Svet fantazije, kjer vsemu si kos. Babica, ki je to opazovala, je sto-skih vecerih. Obljubila sem jih teti lje do spoznanja, kako lahko en sam Napletel je niti v otroške copatke. Drugi spomin je gusarsko morje. pila v svojo sobo in iz nje prinesla Miri, ki je oboževala njene izdelke, predmet, ki ga povežemo z ljubeznijo, V njun butik me je zaneslo kupovat Vsakdo trirogeljnik moj prepozna. star, bordo rdec klobucek in dejala: narejene s tolikšno ljubeznijo.poglobi spomin in nas za vedno po­ za majhne škratke. Postelje rob – nemirno obzorje. »Na tukaj imaš rdec klobuk.« Vzela Še enkrat sem se ozrla po belih veže s preteklostjo, ki vpliva tudi na Podplate mojih otrok sedaj boža isti Skrinjo sva našla prepolno zlata. sem ga, položila na glavo in klobuk cvetnih koških. Opazila sem, da jih sedanjost in tako tudi na prihodnost. material, Divji zahod v tretjem spominu. mi je segel vse do nosu. Zbrani oko-je precej odcvetelo. Odpravila sem ki se je vcasih ovijal Belec moj zvesti – metla z vrvjo. li mene so se smejali, jaz pa ne. Po-se v vrtno lopo po škarje in košarico. 2. NAGRADA okoli sivih vijug mojega deda. Dirjam in vriskam! Pokažem capinu cutila sem se tako veliko. Med iskanjem škarij se mi je oko za-Bilo je mišljeno, da ostaneva vkup. krasti piškote zares je grdo. Sorodniki so odšli. Minil je kakšen ustavilo na klinu, na katerem je visel Avtorica: Vlasta Crcinovic Krofic Danes pospravljala sem v omari. teden, ko je bila mama v mestu. Kupi-star mamin vrtni slamnik. Dolga leta Šifra: KSILOFON Utemeljitev:Zanimiva je ideja, ki se Našla vse zgodbe vpete v klobuk. la mi je kapo. Toda ni bila rdeca z ve-ga je poleti nosila pri delu na vrtu, med pripovedjo razvija in prilagodi Dolgo med zvezdami ded že krmari. likim cofom, bila je bela z velikim co-da jo je varoval pred soncem. Robo-Pojoce stopnice naslovu. Klobuku se pripetijo nena-Nove spomine dodajal bo vnuk. fom. Všec mi je bila, a želela sem ime-vi so bili razcefrani, slama pa je izgu-Vzpenjam se po osmih zavitih sta­vadne stvari od smetnjaka prek brez-ti tudi babicin klobuk. Babica mi ga je bila lesk. Posadila sem ga na glavo rih lesenih stopnicah. Vsaka je raz­domca in plavanja po reki, kjer ga naj-Utemeljitev: Pesem gladko tece, ni pustila, a takšnega nisem mogla no-in šla na vrt porezat odmrle cvetke. licno dolga, visoka in široka in vsa­de galeb in v njem gnezdi, do copatk razvlecena, zahteva pozorno bra-siti, zato mu je mama z notranje stra-Doma sem se zatekla v svoj koticek ka zapoje po svoje. V mladosti sem za majhne škratke, ki jih nosi vnuk nje ter v bralcu spodbuja predstave ni zašila elastiko ter na obeh straneh, na vrtu. Pod obokom razcvetelih vr-po njih poskakovala navzgor in nav­deda, ki mu je nekoc pripadal klobuk. in custva. Kar zagledaš dogodke, ki pri ušesih, napletla dva trakova, ki tnic sem si uredila prostorcek za bra-zdol, ubirala po dve hkrati in iz njih Tako se sklene krog. Simpaticno pri-jih je nekoc prebudil dedkov klobuk, sem ju pod brado zavezala. nje. Vendar se nikakor nisem mogla izvabljala melodije kot na ksilofo­poved pa bi bilo treba malo obtesa-ki je vpleten v otroško igro. Dopu-Tisto leto je bila mrzla zima, ki se osredotociti na vsebino. Misli so nu. Danes je moj korak okoren in ti in manj komplicirati pri zapisu. Pri šca lastne predstave. Simpaticen za-je vlekla vse do pusta. Ko smo se oble-mi kar naprej begale na mamin vrt, previden. Na zgornjem podestu se pesmih oklepaji niso zaželeni. kljucek, dedka ni vec, a zgodbe osta-kli v pustne šeme, sem bila Kalime-med njene marjetke. Spomini so vre-zadihana ustavim in odprem vrata jajo, klobuk še živi. ro, majhen racek iz risanke. Na glavi li. Pogrešala sem jo. Tako zelo sem jo v podstrešno kamro. Zrak v prosto­ 2.NAGRADA nisem mogla imeti le bele cepice, kot pogrešala. Rada bi ji povedala, da je ru je zadušljiv. Skozi strešno okno 2.NAGRADA jajcno lupino, pac pa je bilo treba dati Ajda pravkar maturirala, da se je od-se prebija pramen soncne svetlo-Avtorica: Tina Lasnik na glavo kapo. Takrat pa sem se spo-locila, da bo študirala jezike, da se je be. V njem se na gosto vrtincijo del­Šifra: 2M Avtorica: Minka Jerebic mnila na belo kapo z velikim cofom. zaljubila. Na mizo sem položila nje-ci prahu, ki lezejo v oci ter dražijo Šifra: BABICA Bila sem nadvse lepa pustna šema. ne povošcene marjetke, ki sem jih nos in grlo. Na stojalu za obleke me Klobuk vcasih si nosila Babica me je gledala in se mi smejala. nameravala pospraviti v škatlo spo-nagovori babicin klobuk. Previdno Vceraj v spomine sem se vrnila, Bela kapa, rdec klobuk Tako belo kapo kot rdec klobu-minov. Opazovala sem cvetke in sta-ga snamem z obešalnika, ga zavrtim ko v omari sem tvoj klobuk odkrila. Bila sem šestletna deklica, ko je cek sem rada nosila. Babica je ti-ri slamnik, odkaterega sekljubnje-med dlanmi in obudim spomine na Bil je takšen kot nekoc, mama prišla iz mesta in prinesla sto poletje umrla. Nekaj dni pozne-govi iztrošenosti nisem mogla po-mojo ljubo babico Veroniko. ko z njim hodila si veselo naokrog. vrecko. Seveda me je zanimalo, kaj je sem prvic prestopila šolski prag sloviti. Prevec spominov je bilo po-Pariški model iz šestdesetih let V roke sem ga vzela, je v njej. Povedala je, da je darilo za v novi osnovni šoli. Vreme ni bilo vezanih z njim. Ajda je privršala ka-je na levi strani rahlo potlacen, ne-in tvoj vonj podoživela. mojo sestricno, ki bo kmalu imela nic prijetno. Deževalo je, zato sem kor pomladni veter: »Zdravo, mami. koc modra riževa slama je zbledela Spomnila sem se na tiste dni, rojstni dan. Izrocili naj bi ji ga, ko dala na glavo klobucek. Uciteljica Kje si dobila slamnik? Kako je retro!« in rdeca trakova, zavezana v veliko ko z njim na glavi bo z družino prišla na obisk. Ivanka me je pohvalila, kako lep Ni cakala na odgovor. Pograbila je pentljo, sta se razvezala. Prav tako v vrtec prišla si me iskat Ni bilo treba dolgo cakati, ko je klobucek imam. S ponosom sem ji klobuk in šopek marjetk ter izginila so zobu casa podlegli bogati svileni prav ti. prišel dan, ko so prišli sorodniki iz povedala, da sem hotela imeti rde-v hiši. Nekaj casa sem se še mucila s cvetni listi in se razsuli na vse strani. kultura Babica je bila na klobuk zelo pono­sna. Vsakomur, ki se je obregnil ob razkošno pokrivalo, je pojasnjevala, da je prav takšen klobuk nosila Ma­dame Matisse, kadar se je odpravi-la v Bolonjski gozd. Ne vem, ce so jo razumeli tisti, ki še niso bili v Pari­zu in se niso ukvarjali z umetnostjo.Oh, ta moja babica. S Štajerske se je pripeljala v prestolnico in me cuva-la, kadar sem bila bolna in kar tako tudi poleti, ko nisem hodila v vrtec. Pri nas je ostala nekaj dni, nakar si je na glavo poveznila klobuk in se z vlakom odpeljala. Gledala sem za odhajajocim vlakom, ji mahala in jokala kot dež. Moja babica je imela topel objem, mehke dlani in prijeten glas. Kadar je brala ali pripovedovala izmišlje­ne pravljice, sem jo poslušala z od­prtimi usti. Tišcala sem se k njej kot droben crvicek in moledovala: »Po­vej še eno pravljico in še eno! Osta­ni pri nas!« Onapa mejepobožala inoblju­bljala: »Kmalu pridem.« Spet je na glavo poveznila pari­ški klobuk in za seboj zaprla vrata. Za njo je ostal blagi vonj kreme in parfuma. V postelji sem si predsta­vljala, da je babica še zmeraj z me-noj. V spominu sem poiskala nje-no podobo s klobukom. Ponoci sem sanjala, da me babicin klobuk lovi. Imel je dolge tipalke, velikanska pi-sana krila in želo. Škrati so mi pri­šepetavali, da bi babico lahko obdr­žala, ce bi se znebila njenega klobu­ka. Posodili so mi carobno palico, s katero sem se bojevala z vrinjencem, dokler ni obležal nemocen in razce­fran. Sanje so se ponavljale vsako noc in na koncu sem bila preprica­na, da bom babico obdržala pri sebi, ce bom unicila njen klobuk. Prilo­žnost se mi je ponudila ob babici­nem naslednjem obisku. Vstopila je, klobuk odložila na nizko policko in me zavrtela, kot da bi bila na vr­tiljaku. Od veselja in srece sem vri­skala: »Babi, babi, igrajva se! Osta­ni pri meni!« Na skrivaj in s kanckom zlobe sem ošinila klobuk. Miroljubno je cepel na policki in od tipalk, peruti in žela ni bilo nobenih sledi. »Poglej, kaj imam za te!« se mi je dobrikala babica. Podala mi je vrecko, v kateri se je šopiril majhen slamnat klobucek, okrašen s frfotajocimi trakovi in umetnimi rožicami. Poveznila sem ga na glavo in se z vseh strani obcu­dovala v zrcalu. Na babicinega sem v hipu pozabila. Tisto poletje sva si z babico nadeli vsaka svoj klobuk in se s hitrim vlakom odpeljali na dol­ge pocitnice v hiško s pojocimi sto­pnicami. Utemeljitev: Uvod v pripoved vzbu­di zanimanje in nas postavi v zgod­bo, kjer odigra glavno vlogo zanimiv klobuk, pariški model iz šestdesetih let, ki je bil stalni babicin spremlje­valec. Zgodbo popestri deklicina za­misel, da babica ne bi odšla, ce ga ne bi bilo. Sledi preobrat, ko dekli-ca dobi svoj klobuk, se cuti enako­vredna babici in njenega klobuka ne obsoja vec. Zgodba se lepo razvi­je, jezikovno je dobra, ni razvlecena. 3.NAGRADA Avtorica: Marta Šavli Šifra: META Izlet Bila je lepa zgodnje poletna nede­lja. Mama je posedla Mašo na kole­na ter ji povedala, da zdaj koncno lahko gresta k babici na obisk. Avto je tiho požiral kilometre, Maša pa je vsa navdušena v svojem stolcku pela: »K babici gremo, k ba­bici gremo.« Vožnja je bila prijetnain je hitro minila. Še preden je avto zapeljal na babicino dvorišce, so se odprla vrata hiše in babica jima je pohitela naproti. Ujela je Mašo v svoj objem, poljubila na obe licki in jo pobožala po zlatolasi glavici. Po-tem je objela še Mašino mamo. »Oh, kako strašno dolgo se nismo vide­le,« je dejala. Mama je pobrala prtljago in od­šle so v senco hiše. Babica kar ni ve­dela, s cim naj jima postreže. Maša je šla k popoldanskem pocitku, ba­bica in mama pa sta klepetali. Toli­ko sta si imeli povedati. Potemje babica sklenila: »Tako lep dan je, škoda bi ga bilo zapravi-ti v hiši, sivka cveti, pojdimo na po­lje.«Maša, vsaspocita,je zaploska-la in objela babico. Mama je pogle­dala skozi okno: »Sonce je še moc­no, Maša pa nima klobucka.« »Ah!« je rekla babica, in kar hitro, kolikor je za svoja leta lahko, stekla po sto­pnicah. Ni trajalo dolgo, ko se je vr­nila z malo prašnim klobuckom. Mama je z njega otresla prah in ža­lostno pogledala zbledel trak, ki je nekoc krasil rob klobucka. Potem se je nasmehnila babici: »Nic ne ma-raj babica, to bomo prav hitro ure­dili.« Zdaj se je po stopnicah zapo­dila mama.Kot bi trenil je bila na­zaj z škarjicami, nitko in lepim vi­jolicnim trakom. »Prav primeren bo za na sivkino polje,« je vsa nasme­jana dejala. In res minilo je le nekaj minut in Mašino zlatolaso glavico je krasil polepšan babicin klobucek. TrojedekletzMašonacelu seje odpravilo po stezi skozi sivkino po­lje. Mašine ocke so sijale ob pogle­du na valujoco, prelivajoco dišece polje. Vse tri so nabrale šopke sivke in babica je droben šopek zataknila za trak Mašinega klobucka. »Kako si ljubka, kot slika,« je vzklikala. Mama pa se je šele zdaj spomnila, da ima s seboj fotoaparat. Maša se je nasmejana nastavljala aparatu. Do-mov grede sta mama in babica drža­li Mašo za roko, ko je veselo poska­kovala med njima. Babica je pripravila nekaj doma-cega za domov. Potem je, ko sta bili Maša in mama že pri avtu, še en-krat odhitela v hišo. Ko se je vrni-la, je v roki stiskala dve fotografi­ji. »Glej, Maša, na tej sem jaz z klo-buckom, na drugi pa tvoja mama in zdaj ga imaš tudi ti. Pošlji mi foto­grafijo. Tako, da jo bom imela tudi jaz. Tri generacije z enim klobuck-om. Ampak zdaj z novim trakom in dišeco sivko je najlepši.« Bil je lep dan, ki se ga je Maša spominjala še doga leta … Utemeljitev: Obicajen, malo razvle-cen zacetek se prevesi v pripoved o klobuku v zanimivo nadaljevanje, ki nam predstavi predelavo babici­nega klobuka za vnukinjo. Zgodbo obogati konec, ki predstavi staro fo­tografijo, doda novo in tako z enim klobukom poveže tri generacije. Pri­poved je tekoca, bereš z zanima­njem, bralca se custveno dotakne. Prispele pesmi in zgodbe sem brala veckrat, vedno s poudarkom na kriterije. Pohvaliti moram tudi prispevke, ki niso upoštevali na­slova razpisa in na žalost niso pri­šli v izbor.Pišite naprej, berite, širi­te besedni zaklad in jezikovno zna­nje, uspehi slede, saj vaja dela moj­stra. To vem iz izkušenj. Naj vam na­pisano ne ostane v predalu. Vkljuci­te se v literarne skupine, sodelujte,kjer se vam pokaže možnost. Želim vam še veliko uspehov. Janka Jerman Radoživost in veselje v neprijaznih casih Veseloigra: Pri belem konjicku na Studencu P reteklo leto, polno vsako­vrstnih težav in skrbi, ki jih je navrgla bolezen, nam je vzelo poletnoprireditev na Studencu, ki nam že vec kot 50 let razveseljuje poletni cas. Zaradi vse­ga, kar je bolezen prinesla, je lani iz­padla uprizoritev dramske glasbene veseloigre Pri belem konjicku, ki je, ko so se okolišcine letos nekoliko omilile, doživela premiero v petek, 23. julija 2021, na odru poletnega prizorišca. Kot vse predstave doslej, je tudi slednjo režiral režiser, sicer od letos naprej castni obcan Dom-žal Lojze Stražar. Prispevek k veselju ljudi »Vsako leto se potrudim,« tako pravi Lojze, »da v naboru za naše gleda­ lišce primernih iger najdem tisto, ki bo ljudem v teh neprijaznih in težkih casih omogocila vsaj nekaj trenut­ kov veselja, sprošcenosti in uživanja za studenško uprizoritev pa je bilo rutivirano prezenco poustvarili po-žih poletnega gledališca. Gledališce glasbe v prijetnem, zelenem ambien-dogajanje domiselno predstavljeno gojeza ostaleigralce(Nadia Terni-prinaša, omogoca in vsakemu sode­ tu našega gledališca«. ob Bohinjskem jezeru, tako da se je fi, Jože Vunšek, Tina Debevec, Gre-lujocemu ponuja svojevrstno zaca- Besedilo za veseloigro, nekateri predstava tudi s tem zelo približala gor Ravnik, Špela Prenar, Rok Bav-ranost, skoraj magijo, ki zleze vanj jo poimenujejo za spevoigro, sta leta našim ljudem. car, Rajko Majdic, Valentina in Jože in za vse case tudi ostane v njem. To 1898 napisala Oskar Blumenthal in Prašnikar in drugi), ki so ob sodelo-je svojevrstna carovnija, po svoje pa Gustav Kadelburg ter jo umestila v Ustvarjalci razigranega vanju še drugih iz 50-terice nastopa-tudi krasno nematerialno placilo okolje enega od avstrijskih gorskih poletnega društva jocih sklenili uigran ansambel pole-vsem,kisoseodlocili,dasodeluje­ jezer. Predstava, ki ima veliko la-Ekipo, ki je vešce z vajeno organi-tnega veselja in radoživosti razgiba-jo v sicer neplacanem ljubiteljskem stnosti komedije, še vec pa glasbe-zacijsko in režisersko roko vodi Loj-ne dramske drušcine. delu. Ta vez ohranja skupino, prav­ nih primesi operete, je bila ob njeni ze Stražar, poznamo. Tokrat bi tež-Radoživost ustvarjanja, ki nav-zaprav množico sodelujocih v gle­ prvi uprizoritvi lepo sprejeta, najvec ko rekli, kdo je osrednji lik predsta-dušuje: Tudi letošnja prireditev dališcu na Studencu, da se vnovic zaradisprošcujoceglasbeinvesele-ve. Je to Pia Brodnik, imenitna so-odslikava radoživost dramskega in vnovic podaja v pocitniško ama­ ga vzdušja, ki ga predstava ustvar-pranistka, ki že dolga leta z glasom, ustvarjanja, to pa omogoca vecme-tersko, ne zelo lahko kulturno delo: ja. V Sloveniji je bila že mnogokrat stasom, igro in pripadnostjo stu-secno prijateljevanje, druženje in tako igralcev, pevcev, statistov, glas­ uprizorjena tudi v Domžalah, kjer denškemu gledališcu pomeni kako-uživanje lepot medcloveških odno-benikov, tehnicnega osebja, elektri- so jo igrali v petdesetih letih prej-vostno glasbeno osredje té in drugih sov, ki jih danes poimenujejo z em-karjev, in vseh, ki so ‘zraven’, a se šnjega stoletja na odru Godbenega predstav? Je to Jure Sešek, v tej igri patijo. Preprican sem, da prav to, z jih v kratkem zapisu vseh še omeni­ doma z vec ponovitvami. glavni natakar, ki s svojo markan-empaticnostjo obogateno druženje ti ne da. Igra jebilana manjšihodrihši-tnopredstavoskušaosvojitisrcela-vabi, privlaci in navdušuje vse na-Tisti, ki to manj vidno kompo­ rom Slovenije lepo sprejeta, zato stnice hotela (Pia Brodnik), za kate-stopajoce, da se leto za letom odlo-nento vsakoletne uprizoritve vidi­ sta jo na svoj repertoar uvrstili tudi ro se vsaj na zacetku zdi, da je zanj cajo za vnovicno in vnovicno gleda-mo in zaznavamo, uživamo v tem, poklicni gledališci SNG Maribor in neosvojljiva? Je to Oroslav Bucek, ki liško udejstvovanje na Studencu. da se pred nami dogaja veliko de- SLG Celje. V slovenšcino je ‘bele-nam je imenitno, res imenitno odr-Videti je, pravzaprav je to vidno, janje prijateljske ustvarjalnosti, ca­ ga konjicka’ že na zacetku 20. sto-sko podobo ustvaril Marjan Bunic? ne da bi se zmotil, opaziti na sleher-robnost povezanosti ljudi, ki nam letja prevedel Josip Mazi, v scenarij Kdobivedel?!Vsitrijesozodlicno, nem koraku, ko se znajdeš na sede-je v obicajnem življenju tuja, hkra- ti ko srkamo vesele fabule, posluša-mo novo glasbo, songe in uživamo ob domislicah, ki si jih vsako leto drugacne zamisli neunicljivi reži­ser, pravzaprav duša vsega – Lojze Stražar. Hvala vam, prijatelji, ki nam vra-cate veselje v neveselih casih, ki namkažete,da soprijateljstvo, src-nost in povezanost še mogoci atri­buti družbe, ki vsak dan z dejanji kaže, da ni tako. Ob vas je lepše ži­veti! Središce je bila tudi tokrat glasba V tem predstavljanju akterjev pred-stave, obcutkov omenjenega vese­lega dramskega dogodka, pa ni mo­goce prezreti glasbene plati. Ustva­ril jo je Slavko Avsenik mlajši, za 16 songov pa je besedila vešce prispe-val Bernard Miklavc. Tudi tokrat ni manjkalo zborovskega petja, ki ne­kako že tradicionalno ‘paše’ na naše studenško prizorišce. Peli so okoli­ški pevci in clani Komornega pev­skega zbora Šutna. Za kakovost tega pocetja je poskrbel tudi tokrat Karel Leskovec. Bili smo price še eni potrditvi znanega dejstva, da na Studencu Lojze in ostali vsako leto poskrbijo za sprošcujoce trenutke poletne za­bave, ki jo ljudje v casih, kakršnih živimo, še kako potrebujejo. Tudi letos je bilo tako, zato ob za­hvali vsem, ki s predanostjo, vese­ljem in navdušenostjo za dramsko delo delujejo v Kulturnem društvuMiran Jarc Škocjan, namenjam (pre­prican sem, da govorim v imenu gle­dalcev na vseh 13 uprizoritvah) be-sede priznanja in hvaležnosti, da so nam letos z belim konjickom prine­sli veliko veselja v hudi, jezni in ne­prijazni cas, ki ga živimo. Matjaž Brojan kultura kolumna• odtis clovecnosti LENART ZAJC Pri belem konjicku O AVTOCENZURI Slovenska premiera veseloigre s petjem na Studencu ni ucinki),MihaPrenarinAndrej Testen (asistenta luci), Neva Mau­ser Lenarcic (šepetalka), Rado Cer­ne (ozvocenje), Anže Cerar (asi-stent ozvocenja), Marta Majdic (in-spicientka), Eva Dolinar (tajnica re-žije), Lucija Kavcic (izdelava kostu­mov), Florjan Strmšek in France Re-har (pomocnika pri izdelavi scene) idr., vsi po vrsti vredni svojih vlog in dosežkov, vsi po vrsti kljub prego­vornemu amaterizmu že na meji po- Nedavni, precej odmevni incident tik pod vrhom simbola slovenstva – Triglavom, je izzval precej razlicne odzive, no, pa tudi moje misli. A mpak preden se spustim v razmislek, naj za ti-ste, ki poleti zaradi raz­licnih vzrokov ne spre­mljajo dnevnega novicarstva, na hi-tro povzamem dogajanje. Sam sem izvedel za zaplet pod Triglavom po­sredno, od tašce. Pac, tudi jaz spa-dam med te, ki si nocejo poletja sfi­žiti z nepotrebnimi novicami o do­godivšcinah in nebulozah pozorno­sti željnih, ki v casu kislih kumaric polnijo strani medijev. Skratka, ta-šca me je vprašala, ce sem slišal, da so protestniški kolesarji na Kredari­ci pod Triglavom zasacili predsedni­ka slovenske vlade in nepreklicno odstopljenega ministra Aleša Hojsa, ki navkljub nepreklicnemu odstopu nikoli ni odstopil, ker prej omenjeni predsednik vlade odstopnega pisma v dobrem letu, kar ga je minister Hojs oddal, ni utegnil prebrati. Ja, kompli­cirano, vem. Torej, oba clana sloven-ske vlade sta bila menda skupaj z madžarskimi prijatelji na Kredarici, ko je tja prikorakala tudi skupina hri­bovcev,kijuveckotocitnonemara, saj ju na petkovih kolesarskih prote­stih eno leto poziva k odstopu, oziro-ma predsednika vlade moleduje, naj zacne redno brati pošto. Ko so pri­šleki opazili oba visoka predstavni­ka vlade, so ju seveda zaceli zmerjati, predsednik vlade se je na zmerljivke odzval v svojem znacilnem cinicno posmehljivem slogu (glasno je ome-nil, da ni vedel, da je bil ta dan, dan odprtih vrat v Polju, ob cemer je ver­jetno mislil na psihiatricno ustano­vo), nato pa se je zavil v molk z obra­zom, zamrznjenim v prijazen nasme­šek. Vsa zadeva se je zakljucila, ko so se prišleki izkašljali in odšli po svoje. Te hribovce bom v nadaljevanju nav­kljub hribom zaradi enostavnejšega pisanja imenoval kar Kolesarji. Seveda me je firbec premamil, da semsi ogledal vseposnetkedogod­ka, ki jih je moc najti na spletu, in priznam, da sem se ob tem še kar po -balinsko zabaval.Nenazadnjeclove­ku, ki te z izgovorom preprecevanja pandemije, pa vendar brez kakšnega posebnega nacrtovanja za dobro leto zapira v hišo, otrokom odtujuje pra­vico do šolanja v šoli in ti tako in dru­gace greni življenje, nekako privo-šcim, da mu nekdo pove svoje. Tako­le na prvo žogo, seveda. Ko me je po­balinstvo minilo, sem se zavedel, da pa morda tak napad vseeno ni cisto na mestu. Pac, clovek je šel v hribe, verjetno se je želel nekoliko sprostiti od teže vladarskega poklica. Tu pa so ga, meni nic, tebi nic zaskocili Kole­sarji, ter nanj popolnoma brez kakr­šnekoli avtocenzure zlili vse tisto, ce-mur se je uspešno izogibal ob petko­vih kolesarskih protestih. Verjetno se to res ne spodobi, pac odhod na Tri­glav, ki ni le simbol vsega Slovencem svetega, simbol naše skupnosti, pac pa je tudi tocka, ki jo je predsednik vlade vedno jemal za njegov time out od politike. Za cisti dokaz kleno­sti njegovega slovenstva, za popol­noma apoliticno dejanje, motivirano zgolj z ljubeznijo do Slovenije in slo­venskih gora. Nekaj, kar je nad poli­tiko in kar bi moral vsak Slovenec ra­zumeti. In tu se takšna nedostojnost vendarle ne spodobi! ticnih kolegov iz drugih strank in to tako znotraj kot zunaj meja naše dr­žave. Žaljivo, sovražno obcevanje na družbenih omrežjih, z vsakim, ki se jima postavi po robu, pa poteka ve-cinoma v njunem prostem casu. Se pravi, je bila neprimernost obceva­nja Kolesarjev z njima le toliko razlic­na od njune lastne, da je potekala v živo, iz obraza v obraz, namesto sko­zi varne kanale in zanke elektronike. Priznati moram, da se mi s tega vidi­ka neprimernost vedenja Kolesarjev ne zdi vec tako zelo neprimerna, saj sta oba omenjena slovenska politika žela le tisto, kar sta sejala. Morda pa ju bo takole nastavljeno zrcalo le pri­pravilo, da bosta v bodoce, v lastni komunikaciji, vklopila avtocenzuro in spravila doslejšnje lastno brezgla­vo žaljenje na družbenih omrežjih na dostojen nivo? Pac, ce je clovek v po­govoru z drugimi brez vsakega dosto­janstva, kako lahko potem pricaku­je dostojanstveno komuniciranje od drugih? . Pustimo ob strani takojšnjo Hoj­sovo reakcijo, da je bil njun pohod na Triglav izdan, in so ju Kolesarji pricakali po nekem orkestriranem scenariju. Pac, zavedati se moramo, da sta Triglav in kolo simbol petko­vih kolesarskih protestov, se pravi, je razumljivo, da se protestniki tu in tam družno odpravijo na to simbol-no goro. Potemtakem seveda obsta­ja možnost, da je lahko šlo tudi za nakljucje, ki je vsaj enakovredno še eni od teorij zarote notranjega mi-nistra Hojsa. Pa to niti ni bistveno. Bistveno je, da je ob srecanju prišlo do precej vulgarnega besedovanja s strani Kolesarjev, s katerim je nepri­merno, vprico madžarskih prijate­ljev, v njegovem prostem casu poni­žala slovenskega predsednika vlade. Neprimerno … pa je res neprimerno? Namrec, tudi ce odmislim skraj-no, izgubljeno in neucinkovito pro­tipandemicno vladno politiko, ki je služila izkljucno stopnjevanju dr­žavne represije na racun državljan- Priznati moram, da se mi s tega vidika neprimernost vedenja Kolesarjev ne zdi vec tako zelo neprimerna, saj sta oba omenjena slovenska politika žela le tisto, kar sta sejala. Morda pa ju bo takole nastavljeno zrcalo le pripravilo, da bosta v bodoce, v lastni komunikaciji, vklopila avtocenzuro in spravila doslejšnje lastno brezglavo žaljenje na družbenih omrežjih na dostojen nivo? skih pravic in svobošcin, in tudi ce odmislim vse sumljive posle in afe-re, ki smo jim bili prica v tem letu, ne morem mimo skrajno žaljivih tvitera­ških izpadov tako predsednika vla­de kot njegovega nepreklicno odsto­pljenega notranjega ministra. Govo-rim o zmerjanjih novinarjev, žaljenju vseh, ki se z omenjenima politikoma ne strinjajo, zmerjanju njunih poli­ V okviru letošnjega 21. kulturnega poletnega festivala KUD Miran Jarc so v poletnem gledališcu na Studen-cu premierno izvedli domaco vese­loigro s petjem Pri belem konjicku; veliko manj znane, kot je npr. isto­imenska opereta avstrijskega skla­datelja ceškega rodu Ralpha Bena­tzkega (1930). Pa še to je izpod peres (1898) nemškega igralca in kritika Oskarja Blumenthala in madžarsko nemškega judovskega igralca, dra­plesti ‘happy end’ te veseloigre s pe­tjem. Z nekaj diplomatske in prav­niške zvijacnosti dr. Kovac pridobi naklonjenost njegove Tilke. Ob šte­vilnihkomicnihzapletihse zgodbanajbolj srecno razplete za Žana pa še za koga, torej glavnega natakar­ja hotela in ki se mu tako uresnici srcna želja: osvojil je Meto, svojo še­fico, za katero pogleduje vse od pr-vega dne zaposlitve v njenem v ho-telu. V tem delu je izstopal še Rok matika in pisca Gustava Kadelbur­ga priredil in režiral naš Alojz Stra­žar, ‘alfa in omega’ tegale našega škocjanskega gledališca. Kot skla­datelj in glasbeni producent se mu je pridružil še Slavko Avsenik, ml., jezikovni prevod dela iz nemšcine v slovenšcino pa je oskrbel Josip Mazi. Besedila za pesmi solisticnih in zbo­rovskih vložkov so bila napisana na novo in so delo Bernarda Miklavca. Tako je nastala iz prvotne veseloi­gre s petjem povsem nova predsta­va, saj so njeni (slovenski) kreatorji le-to tudi vsebinsko prestavili v naš turisticni Bohinj. V glavnih vlogah so na premi­eri (23. julija 2021) nastopili pev­ci (-ke) in igralci (-ke) – vec kot 60 njih – zbor pod vodstvom zboro-vodje(play back)KarlaLeskovca, sestavljen iz domacinov ter clanovin clanic kamniškega zbora Šutna. To je bil neke vrste praznik ljudske dramatike spetjemin obživispre­mljavi glasbenikov, inštrumental­nega seksteta (dve violini, vlc., cb, klaviature in kitara), ki je igral kar na odru. Ceprav je KUD že lani za-cel s to postavitvijo, jim predstava zaradi še vedno dokaj zaostrenih razmer ni bila dana. Pojavila se je šele letos. Nic narobe, saj je ume­tnost (tudi ljudska) z nekaterim povsem profesionalnimi akterji in rezultati ‘vecna’. Vsebinsko se torej zgodba dogaja v našem Bohinju. Studenška pred­stava veseloigre s petjem Pri belem konjicku izpostavi lastnico hotela Meto Klinar (Pia Brodnik), ki je vdo­va. Poleg tega, da je nadvse primer-na za ženitev, bi nazadnje potrebo­vala pomoc pri zahtevnem vodenju hotelskih poslov. Vse, ki so se poja­vili, je že zavrnila. Njeno srce obe­nem hrepeni po postavnem in pri­kupnem advokatu dr. Franu Kovacu (Gregor Ravnik), ki že vec let priha­ja na oddih v Metin hotel v Bohinju. Meta pa dobi nazadnje še eno (prvo) ljubezen, svojega prvega natakarjaŽana (Jure Sešek). Podjetnik Oro­slav Bucek (Marjan Bunic) pa je pri­peljal v isti hotel hcerko Tilko (Na­dia Ternifi), ki se dokoncno ogre-je za dr. Kovaca. Prav to je eden od (dokoncnih) vsebinskih poudarkov, Bavcar kot Maks Jerina, sin še dru­gega podjetnika; vsi po vrsti dovolj slišni, vidni in prepricljivi. V tem pr-vem naboru vodilnih igranih in pev­skih vlog smo slišali in videli še Špe­lo Prenar, Jožeta Vunška, Tino De-bevec, Žigo Šmauca, Manico Pla­hutnik in Gajo Hribar; v nadaljnjih (stranskih) vlogah pa še: Rajko Maj­dic, Matej Avbelj, Ana Plahutnik,MatjažŠmauc,ValentinaPrašnikar, Matija Marincek, Florjan Zabret, Ka­tja Mihelcic, Žana Hribar, Jože Pra­šnikar idr. Poleg že omenjenega in zagotovo glavnega protagonista ce­lotnega projekta Lojzeta Stražarja z izvirno in ogromno scenografijo, ki obvladuje celoten oder skozi celo­tno predstavo (nekaj manj kot dve uri), so bili (do)koncni (po)ustvar­jalci te predstave na Studencu: Jože Napotnik, Avguštin Gales in Ur-ška Gales (vsi scenografija), Andre-ja Stražišar (kostumografija), Lud­vik Kaluža (lektor), Sabina Selan (koreografija), Sašo Vene (masker), Mateja Gradišnik (frizerka), P. Bro-dnik (mentorica /vseh/ pevk in pev­cev), Franc Stražar (vodja predsta­ve in rekviziter), Janez Mlakar (obli­kovanje luci), Mira Mlakar (svetlob­ klicne predstave; seveda v vsem sa­mosvojem in svojem žanru. Predsta-vi in (bogatemu) gledališkemu listu so botrovali številni sponzorji in do-natorji, da so na Studencu tudi le-tos(ob lanskemumanjkanjuzara­di zdravstvene krize) lahko izpelja­li ne le tole predstavo temvec kar ce­loten 21. kulturni poletni festival z vsega kar desetimi naslovi priredi­tev, od katerih pa jih je prav z ome­njeno veseloigro s petjem Pri belem konjicku še dodatnih vec kot deset; med letošnjima 16. junijem in 2. ok­tobrom bo tako tudi tale domžalsko gledališka in glasbena scena vec kot dopolnila in obogatila že itak boga-to domžalsko kulturno ponudno. Vec kot odlicen poskok nazaj v (slovensko) gledališce (ljudskih) iger, vec kot odlicen most med lju­biteljstvomin poklicnimiambicija-mi, bogata s petjem, plesom in igra­njem … skratka še ena ‘nostalgija’ s starodavnimi in zlatimi casi tovr­stne umetnosti, zdaj posodobljene z osvetljavo, zvokom, …; kajti (vsi) izvajalci so mikrofonsko ozvoceni in temu primerno ojacani za (veli­ki) oder. Dr. Franc Križnar Kolumne izražajo stališca avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. ki pomaga zaplesti, razplesti in od­ kultura Recenzija filma: Annette Muzikal Annette francoskega režiser­ jaLeosaCaraxasezacne takosilovi- to, da se v prve pol ure nadejamo ka­ kšnega prihajajocega zlatega kipca v obliki oskarja, nato pa zadeva eno­ stavno razvodeni. Ceprav je film od­ prl celo sloviti filmski festival v Ca- nnesu, mu slednje zaradi njegove prakticne naravnanosti in (ne)razu­ mljive razvlecenosti ne pomaga prav nic. Niti zaradi zvezdniških igralskih imen, kot sta Adam Driver, še bolj pa Marion Cotillard, ki zaradi svoje ka­ meleonske narave grških muz lah­ ko igra tako ljubimko skoraj deset let mlajšegaDriverjakot tudiže rahlo ostarelega Brada Pitta (Zaveznika). Res, kar težko razumemo, da film vse svoje glavne adute zapravi že v pr-vih dvajsetih minutah. Takrat namrec prvic lahko spremljamo igralski na-stop Henryja McHenryja (Driver), ki se pred živo publiko v slogu Shake-spearovega Hamleta sprašuje o smi­slu, namenu in pomenu svoje umet­nosti. Bolj resen in organski je v raz­sežnostih svojih globoko eksistencnih vprašanj, bolj spominja na klovna in bolj gromoglasno se smeji publika, ki – tako kot dandanašnji – tragedijo ži­vljenja spreminja v komedijo, zgodo-vino pa v farso. Ali pa je nemara obrat-no? Kakorkoli že, na slednji nacin do-bimo odlicno dramaturško izhodišce pred nadaljevanjem zgodbe, ki pa od tu naprej namesto obetavnega nada­ljevanja zgolj še razocara. Zvezdni­ški igralec, ‘kralj stand-upa’ McHenry, in operna diva Ann Defrasnoux (Co-tillard) sta ultra uspešen mlajši par, ki polnita naslovnice vseh tabloidov, vse do neizbežnega tragicnega kon-ca. In namesto, da bi se zgodba na­prej razvijala v smeri o smislu igralske umetnosti v sodobnem svetu, kjer vse deluje kvecjemu kot dober ponare­dek, splahni na profan nivo nenadne­ga McHenryjevega osebn(ostn)ega padca, ki ruši vse pred seboj, ne da bi sploh zaslutili vzrok njegove primar­ne motivacije v psihološkem smislu. V kulturnem domu vas pricakujemo ‘dobro prezraceni’ Celovita in obsežna sanacija ter posodobitev prezracevalnega sistema v celotnem objektu Kulturnega doma Franca Bernika in Glasbene šole Za skoraj dve uri in pol dolg film po­polnoma nedopustno. Sploh, ce upo­števamo dejstvo, da se zgodba z infor­macijami ves cas podvaja. Vkljucno z glasbo, ki resda na trenutke zveni, kot bi prihajala iz onostranstva, kar je ne­mara celo dobro, vendar kaj, ko se skladbe tolikokrat ponovijo, da ima-mo obcutek, kot da smo ves cas po­ slušali eno in isto pesem. Na podoben nacin je eksploatirana tudi prakticno celotna vsebinska tematika, kjer smo pricepadcunekegapara navrhuncu svoje slave, kar vkljucuje tudi njune­ga otroka, cudežno pojoco deklico, ki je za namecek lutka. Ceprav gre res-da za muzikal, kjer so filmska pravila zaradi naravesamegažanrapravilo-ma razširjena na nivo magicnega rea­lizma, nam ne preostane drugega, kot da se sprašujemo ‘kaj je avtor želel po­vedati’, kar nikoli ni dober znak. Tudi sam konec je nadvse antiklimakticen, kar je – milo receno – cudno. Nekaj, kar je vnaprej oznaceno kot art dose-žek filmske kinematografije, je tako v najboljšem primeru le bleda kopi­ja filma, kot je denimo Moulin Rouge!, Baza Luhrmanna. V tej zmešnjavi od zgodbe imamo tako sreco (ali pac smolo), ce sploh zdržimo do konca ogleda. Predvsem, ker moramo preboleti tudi dejstvo, da je film na zacetku deloval silno obetavno, nato pa se rekordno hitro vsebinsko popolnoma izcrpa. Film si lahko ogledate tudi v Me-stnem kinu Domžale oziroma njegovi spletni platformi: online.kinodomza-le.si/signin.html. Žiga Camernik Povabljeni na otroški gledališko-lutkovni Živ-žav Kulturno društvo Jožef Virk Dob vabi k vpisu otroškega gledališko-lutkovnega abonmaja Živ–žav – šestih nedeljskih predstav za najmlajše. Z vpisom abonmaja si poleg ugo-Cirkusa Naj zares – pa je zabav­dne cene zagotovite tudi stal-na otroška predstava v izvedbi ni sedež v dvorani Kulturnega Miškinega gledališca iz Lendave. doma v Dobu. Vabljeni tudi na Informacije in rezervacije na ogled posameznih predstav. telefonski številki: 041 420 610. Zvezdana in Zvonko v cirkusu bo prva predstava Živ-žava, v nede­ljo, 19. septembra 2021, ob 16. uri v dvorani Kulturnega doma v Dobu. Klovn z rdecim nosom je ve­dno smešen. Skupaj z magicnim svetom svetlobnih in dimnih efektov, cirkuškimi rekviziti in živalmi z vsega sveta ter odkriva­njem skrivnosti cirkuške arene Ocitno se bomo morali navaditi ži­veti s covidom-19. Jeseni bo še ve­dno tu, najbrž pa tudi pozneje, pa ne le novi koronavirus, pac pa tudi dru­gi virusi in bakterije … Marsikaj smo se naucili v zvezi z njihovim širje­njem, vse bolj pa postaja jasno, kako zelo je pomembno za zaprte prostore prezracevanje. Stroka nam dokazu­je, da do prenosa virusa po zraku lah­kopridetudizaradiNEUSTREZNEGA PREZRACEVANJA IN KLIMATIZACI­JE PROSTOROV, v katerih se zadržu­je vecje število ljudi. Tudi ko bo pan-demija mimo, nas bodo nekatere do-bre navade lahko obranile pred viro­zami, gripami in drugimi respiratorni-mi obolenji. Še nedolgo tega smo obi-skovanje koncertov, dramskih, ple­snih in kino predstav, razstav ter dru­gih kulturnih prireditev imeli za ne­kaj samoumevnega. A temu žal da­nes ni vec tako! V letu in pol pan-demije so nas odlocevalci nepresta-no ‘presenecali’ z omejitvami in ve­dno novimi ukrepi, tudi takšnimi, ki so bili do kulture še posebno ostri in tudi diskriminatorno krivicni (ceprav ni bila med tistimi, kjer so se najpo­gosteje prenašale okužbe). Marsikdaj brez pravega razmisleka in tudi odno­sa do umetnosti ter ustvarjalnosti. Pri­reditve so bile dolge mesece prepove­dane, številni umetniki pa potisnjeni na rob preživetja. Tudi zdaj veljajo za kulturo ne le stroga pravila PCT, pac pa so ob tem v zaprtih prostorih tudi obvezne maske. Vse to žal mnoge od­vraca od obiska kulturnih dogodkov! In kljub vsem omejitvam in težavam kulturniki (tako umetniki kot organi­zatorji) nismo obupali, saj se zaveda-mo, kako veliko vam v casu, ki ga ži­vimo, pomenijo koncerti, filmske pro-jekcije,gledališkepredstave, razsta­ve ... Kako pomembno in kako lepo je zacutiti in doživeti živo glasbo, se na­smejatiobkomediji,omogocitisvoje-mu malcku, da se odlepi od zaslona in skupaj z vrstniki uživa ob lutkovnem dogajanju na odru, se udeleži ustvar­jalne delavnice v galeriji ... Pa še BON 21 lahko vnovcite za nakupe vstopnic! Žal pa je bilo v Sloveniji po na­šem mnenju na vseh podrocjih veli­ko premajhna pozornost posvecena varnemu prezracevanju, zato smo se problematike v domžalskem kul­turnem domu lotili samoiniciativno. Kot organizatorji se zavedamo odgovornosti do obiskovalcev, še posebno v mesecih, ko se vecina dogodkov odvija v dvoranah. Ka­kšni bodo natancni pogoji in ukre-pi za jesenski obisk v casu nastaja­nja clanka, še ne vemo. Vendar pa smo prepricani, da bo velik, zlasti psihološki pomen, pri obiskoval­cih imelo UCINKOVITO in KVALITE­TNO PREZRACEVANJE. Vemo, da je bila to doslej opazna pomanjkljivost Tomceve dvorane Kulturnega doma Franca Bernika, ki je tudi sicer rela­tivno majhna, saj ima le 180 sedežev. Zrak je bil v primeru polne dvorane velike Tomceve dvorane Kulturne-in intenzivnega dogajanja na odru ga doma Franca Bernika dobro in milo receno zelo slab. kvalitetno prezracen prostor, v ka- Zato smo se ob koncu lanskega terem se ves zrak zamenja v zelo leta lotili celovite in obsežne sana-kratkem casu. Prezracevanje je to-cije in posodobitve prezraceval-rej urejeno tako, da stalno od zu­nega sistema v celotnem objek-naj priteka nov, svež zrak, hkrati se tu kulturnega doma in tudi Glas-zrak konstantno odvaja iz prosto­bene šole. Dosedanji sistem, ki je ra, tako da ne prihaja do kroženja bil zasnovan ob zadnji vecji sanaciji že predihanega zraka. Sledili smo objekta pred vec kot 20 leti, je postal priporocilom, da v casu prisotno­zastarel, veckrat se je kvaril, odpo-sti ljudi v prostorih zagotavljamo vedi delovanja so bile vse pogostej­še, imel pa je tudi nekatere izrazito slabe rešitve. Težave so bile opazne ob polni dvorani (previsoka tempe­ratura in slaba kvaliteta zraka). Sis-tem smo lahko regulirali le rocno in ‘odzivni cas’ za najmanjšo izboljša­vo je bil zelo dolg, tudi vec ur. Tako se je po posegu upravljalca priredi­tev po navadi prej koncala, kot pa se je izboljšalo stanje zraka v dvorani … Prezracevanje je bilo slabo, predi­han zrak pa je v prostoru krožil. Po-dobne težave so bile tudi v manjši, Bertoncljevi (tudi porocni) dvorani. Pandemija je razmisleke o nujni posodobitvi in sanaciji samo še po­ spešila. K sodelovanju smo povabi­ li strokovno ekipo in se lotili projek­ ta. Vanj smo vložili znatna sredstva za vzdrževanje objekta. Tako smo na­ mestili na vse vhode in izhode posa­ meznih prezracevalnih podrocij na objektu nove, racunalniško vodene lopute, ki preprecujejo kroženje zra­ ka. Na vse ventilatorje so dodani novi kontrolni elementi, ki omogocajo ra- cunalniško kontrolo stopenjskega spreminjanja mociin vrtljajev.Obo­ je skupaj omogoca skoraj neomeje­ ne možnosti razlicnih nastavitev in kombinacij krmiljenja prezracevanja ob še eni izboljšavi, ki tudi zelo pri­ speva h kvaliteti prezracevanja. Tako ob novih dodatnih tipalih sistem lah­ ko avtomatsko reagira na morebitne spremenjene pogoje delovanja. Se- veda je ves sistem temperatur, vrtlja­ jev, odprtosti loput in mešalnih ven­ tilov vedno dostopen upravitelju tudi po internetu. In to v obliki preglednih shem, na katerih so izpisane vse vre­ dnosti in ki se jih tudi da spreminjati. Vsekakor vas lahko z veseljem obvestimo, da vas caka od obisku filtriranje in stalno zracenje z do-vajanjem zunanjega svežega zra­ka, z najvecjim možnim pretokom zraka. Sistem je nastavljen tako, da zrak v dvorani ne kroži. Tako vas lahko samo še pova­bimo: pridite na dogodke in po­magajte kulturi! Vaše zanimanje, vaši obiski, vaši aplavzi in nasmehi nam dajejo voljo in moc, da vztrajamo in ustvarjamo, pripravljamo in postavljamo ter se prilagajamo cez noc sprejetim ukre-pom in prav tako cez noc išcemo re-šitve za vse težave, ki jih takšen na-cin delovanja odlocevalcev in od­govornihpovzroca.Vi namdajete energijo, da še vedno bijemo boj za živo kulturo! Zato vas prosimo: ne pustite nas na cedilu. Prosimo vas, nikar ne obupajte zaradi ukrepov in omejitev nad kul­turo. Vemo, da vedno nove omejitve in zadolžitve, ki nam jih kot organi­zatorjem nalagajo, vse prej kot moti­virajo in spodbujajo k obisku. Vemo, da vsako testiranje jemlje cas, po no-vem tudi denar, da iskanje papirjev in potrdil para živce, da maske ubija­jo nasmehe in so težko razumljive, ce smo skupaj le cepljeni, testirani ali prebolevniki. A naše roke so zvezane. Prosimo, ne pozabite nas in ne obrni­te nam hrbta in pozornosti še vi! Pridite na naše prireditve, kupi­te vstopnico, zaploskajte svojim naj­ljubšim glasbenim ali gledališkim izvajalcem, ki prav tako bijejo vsak svojo bitko. Borimo se skupaj. Osta­nimo povezani! Skupaj bomo zmo­gli – kultura bo (pre)živela in življe­nje bo z njo lepše! Cveta Zalokar direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale 30 | slamnik številka 8 | avgust 2021 | letnik lxi kultura Pricakujemo vas na mednarodnem gala folklornem veceru Današnje pisanje o bogati dejavnosti Folklornega društva Groblje Domžale zacenjamo z iskreno cestitko društvu za prejem srebrne plakete Združenja borcev za vrednote NOB, ki jim je bila podeljena na spominski slovesnosti konec julija v Križkarjevih smrekcah za krepitev vrednot NOB ter posebej za njihove številne nastope na prireditvah. Dvorišce Pr’BernikuKD Franca BernikaDvorišce Pr’Bernikuv primeru dežja v dvorani Tomceva dvorana v primeru dežja v dvorani folklorno društvo groblje stavil zgodovino fare sv. Martina, žalske mažoretke, Kulturno društvo domžale Na predlog upravnega obcino Šmartno in kraja ter grad-Svoboda iz Mengša, Pevski zbor Moj odbora so 31. julija pripravili cudo-njo nove cerkve sv. Martina pred spev iz Grobelj in otroci iz Kamnika. vit izlet, ki ga je v letu 2020 prepre-120 leti na mestu nekdanje stare Dobrodošli na srecanju! cila epidemija. Kar 36 clanov dru-stavbe. Cerkev pod vtisom grandio-September bo tudi v znamenju štva se je namrec podalo na pouc-znosti nekateri imenujejo katedra-romarskega shoda pri sv. Notbur­ni in zabavni izlet v Šmartno pri Li-la, domacini pa le cerkev. Na spre-gi. V nedeljo, 12. septembra, dopol­tiji. Prva postaja cudovite ekskurzi-hodu po Šmart nem so si ogledali dne se bodo clani Folklornega dru­je je bil obisk v muzejskem rudniku bivšo usnjarno, rojstno hišo zdrav-štva Groblje Domžale z gosti iz Av-Sitarjevec, med Litijo in Šmartnim. nika in dramatika Slavka Gruma in strije (dve skupini) in s prijatelji iz Pod strokovnim vodenjem v dveh druge zanimivosti. Sledil je posta-Vodic, skupaj z verniki podali v ure­skupinah so obiskovalci izvedeli o nek v znameniti stari gostilni Kr-jeni povorki v grobeljsko cerkev sv. zgodovini rudnika z vec kot štiride-znar v Crnem potoku, kjer po bo-Mohorja in Fortunata. Shod bo v so-set kilometrov rovov in z vec kot 80 gati pogostitvi ni manjkalo petja in organizaciji z župnišcem Jarše in razlicnih kamenin, med njimi svin-rajanj. Uvodno sta slavljenca in go-Turisticnim društvom Jarše - Rodi­ceno rudo, še preje živosrebrno, že-stitelja Nevenka in Franci, ki ju je ca. Društvo do konca leta nacrtuje lezovo, nekaj srebrne ter na koncu društvo zelo lepo in bogato obda-še kar nekaj dogodkov: nastope, fol-še barit. rovalo, saj sta bila slavljenca: Ne-klorne delavnice in predavanja. Pr- Župnik, gospod Stegnar, je omo-venka za sedemdesetletni jubilej, vic bodo na odru prikazali nov splet gocil obisk šmarske cerkve, ki ga je Francija pa naknadno za njegovih prekmurskih plesov. Koreografija in z igranjem na orgle popestril clan lanskih osemdeset let, intonirala kostumska podoba sta delo Neven­društva Boris Kurent, izvrsten or-koroški ples, potem pa so vsi pri-ke Unk Hribovšek.ganist. Po cerkveni pesmi je zai-šli na vrsto. Nepozaben dan, ki mu  Vera Vojskagral Bachovo skladbo, zakljucil pa sledi še piknik Damjana in njego- Foto: Viljem Kaker s fortissimom, da so se tresli ste-vih v lovski koci v Mengšu.bri kora in vhodna vrata. Predse-Že 12. mednarodni gala folklor­dnik društva dr. Franci Hribovšek, ni vecer bo v soboto, 11. septembra Šmarcan, rojenemu pred enaino-2021, ob 19. uri v Športni dvorani semdesetimi leti petdeset metrov Domžale. Gostovali bodo folklorniki stran od cerkve, je strokovno pred-iz Crne gore, Godba Domžale, Dom- Komorni moški pevski zbor Lek vabi nove clane Ljubitelji glasbe, imate dar in veselje do zborovskega petja in razmiš­ljate o tem, da bi prepevali v moškem zboru? Ce ste si odgovorili pritr­ prireja dilno vas pevci Komornega moškega pevskega zbora Lek vabimo, da se nam pridružite. Redne pevske vaje imamo vsak torek v vecernih urah 12. Mednarodni v prostorih tovarne Lek v Mengšu. Za vec informacij smo vam na voljo gala folklorni vecer na tel. številki 031 381 550 (Saša Lenarcic) oz. na e-poštnem naslovu kmz.lek78@gmail.com, ogledate si lahko tudi spletne strani facebook. V Grobljah com/kmz.lek in kmzlek.si. Vabljeni, veseli vas bomo. kot nekoc Pevsko društvo Lek V soboto, 11. septembra 2021, ob 19. uri V ŠPORTNI DVORANI DOMŽALE Mestni trg 1, 1230 Domžale Vljudno vabljeni na vecer ljudskega plesa in petja. Folklorno društvo Groblje Domžale s podporo Obcine Domžale Dvorišce Pr’BernikuDvorišce Pr’Berniku v primeru dežja v dvorani v primeru dežja v dvorani okolje kolumna• kam greš, clovek? MOJ POKLON HOJI Prost vseh posvetnih obvez sem pohajkoval skozi gozdove in cez hribe ter polja. Cesta onemogoca pohajanje, saj je cilj takega potovanja dolocen vnaprej – ceste služijo le trgovini, politiki in vojski. – Henry David Thoreau (1817–1862): Hoja P o spletu je zaokrožila izjava se znebimo tako vztrajne zaverovano -nam obudi pristno veselje in dobro se uleže, je mogoce ublažiti tako, da mater Zemljo ali božanstva, kot je in-generalnega direktorja Euro sti vase. Dogaja se nam, da od mno-voljo. Takoj ko vstanemo, postanemo stojimo s stopali na trdnih tleh. Stik kovska Pachamama, pa vse do teorije Exim Bank Ltd., ki je eko-gih poti po pokrajini ob vsaki prilo-kognitivno mobilni; um se požene v s tlemi je zunanji dražljaj, ki stabili-o Gaji Jamesa Lovelocka, da moramo nomiste spodbudil z izjavo: žnosti izberemo eno samo, saj se dol-tek, glava se obraca v vse smeri, da zira ravnotežni organ. Nevtraliziramo na planet in na vse življenje na zemlji »Kolesar je katastrofa za gospodarstvo ge hoje ne lotimo z naporom volje, pogled lahko zazna zanimive podrob-lahko tudi obcutek morske bolezni in gledati kot na enoten ekosistem, kot države: ne kupuje avtomobilov in si ne pac pa z zvestobo neki poti. Zvestobo nosti. Medtem pa nezavedno sko-potovalne bolezni v avtu (kinetoza), ki živo entiteto, ki uravnava sama sebe. izposoja denarja za nakup. Ne placuje pa ohranimo kljub izkušnjam dežja, zi spomine ustvarja duhovni zemlje-nastaneta zaradi neskladja med giba-Na prostem sodobni clovek preži­zavarovalnih polic. Ne kupuje goriva, nalivov, neviht, toce ali snežnega vi-vid, kje vse smo že bili in kaj vse smo njem, ki ga zazna vidni sistem, in gi-vi manj casa kot kadarkoli prej, raz­ne placuje potrebnega vzdrževanja harja, saj ko vse to preživimo, se nav-tam videli in izkusili. Za tiste, ki pri-banjem, ki ga zazna ravnotežni organ. iskaveso pokazale, daurbaniclovek in popravil, ne uporablja placljivega zamemo vztrajnosti dreves in trdno-segajo predvsem na avtomobile, av-Ko se cutili za vid in ravnotežje pove-vsaj 87 odstotkov casa preživi v zapr­parkiranja. Ne povzroca resnih nesrec. sti kamnov, ki nas spremljajo na naši tobuse, vlake, letala in druga mehan-žeta, obe neprijetnosti izgineta. tih prostorih. Posledice so porazne Ne potrebuje avtocest z vec pasovi poti. Prav tako doživljamo širjenje ob-ska ‘premikala’, se mi je utrnila izpod-Pri cloveku možgani kodirajo tridi-tako za telesno kot za duševno zdrav-in se ne zredi. Zdravi ljudje niso niti zorja ob hoji navkreber, in oženje raz-budna misel, dokler lahko hodiš, nisi menzionalno pozicioniranje v prosto­potrebni niti koristni za gospodarstvo, gleda med potjo navzdol. Nepozabni star in tudi starost ni razlog, da prene-ru, ker imajo navigacijski sistem, po- Ce želiš potovati hitro, saj ne kupujejo zdravil in ne hodijo k so cari noci v zasneženem gozdu, kjer haš hoditi. Velja, da za nikogar niko-doben GPS napravi. Ta sistem se akti-hodi sam. Ce želiš priti zdravnikom. Tako se v BDP države nic nam pot osvetljuje lunina srebrnina. li ni prepozno, da zacne hoditi, tudi virazgibanjem,shojoalitekom.Pri dalec, potuj v skupini. ne doda. Nasprotno pa vsaka restavra-Skratka, ali je kaj boljšega kot hoditi na daljše razdalje. Za vsa mehanska cloveku omogoca še miselno potova- –Afriški pregovor cija MC Donald´s ustvari vsaj 30 de-zunaj na cistem zraku? sredstva premikanja pa lahko recemo, nje skozi cas. Na tem mestu naj pou­lovnih mest: 10 kardiologov, 10 zoboz-Clovek je s pokoncno dvonožno da izkazujejo nenavadno pasivnost: v darim, da je naš urbani prostor ume­dravnikov, 10 strokovnjakov za prehra-hojo demonstriral virtuoznost anato-njih sedimo, vendar se skupaj z njimi ten svet, v nasprotju s tem, kar najde-je. Takoj ko se postavimo na noge, se no, poleg ljudi, kidelajo v sami resta-mije, ki je omogocila zravnano hrbte-premikamo z veliko hitrostjo, z letali mo v naravnem svetu, v katerem smo spremenijo številni fiziološki parame­vraciji. Torej izbirajte pametno, kole-nico in sprostitev rok. Pokoncna hoja tudi hitreje od zvoka. se otroci narave razvili. Zelene povr-tri, predvsem krvni tlak, pretok krvi sar ali MC Donald´s? Vredno je razmi-nam dopušca, da se držimo za roke in Toda cloveški mladic zacne svo-šine, privlacne tudi za hojo, so izje-po telesu, oksigenacija tkiv in hitrost sliti in primerno ukrepati. Prava groza s tem izkazujemo pripadnost skupini, jo pohodno avanturo zelo neboglje-mno pomembne za naše pocutje. Lju-metabolizma. Prav tako se zaženejo pa so pešci, saj niti koles ne kupujejo!« ali izpricujemo ljubezen do ljubljene no, dolgo se nemocno plazi, dokler se dje smo se že od nekdaj radi spreha-sposobnosti ustvarjalnosti, ucenja in Torej problem bankirjev so ljudje osebe. Lahko tudi s skupinskim pro-koncno ne postavi pokonci, sprva sila jali po gozdu. Nekatere kulture casti-spomina. Ljudstvo premore modrost: pešci. Hoja je najbolj cloveški nacin testnim maršem potrjujemo moc sku-negotovo, potem pa hitro napreduje jo to izkušnjo, npr. Japonci, ki imajo »Kdor sedi, zarjavi!«, zato odpravite premikanja in tudi najbolj ucinkovit pine v izražanju svobodne politic-do kremenitega hodca. Ob tem mora-tradicijogozdnihkopeli(šinrin-joku), se ven, izklopite ekrane in mobije, ter med kopenskimi sesalci, ki obicajnone volje. Nic cudnega, da je zato pre-mo vedeti, da je mehanizem za stabili-ki nas popeljejo globoko v gozd, da zapustite svoje štiri stene, hodite, in tecejo in hodijo po vseh štirih. Štiri-poved zbiranja in protestnih shodov zacijo položaja glave in smeri gibanja se potopimo v gozdne prizore, zvoke, to pocnite po možnosti vsak dan. Ko­nožni nacin je manj ucinkovit in ener-eden prvih ukrepov tiranskih vladar-v notranjem ušesu. Imenuje se rav-vonje in obcutenja. Gre za obujeno ca-ristilo vam bo bolj, kot si lahko pred­gijsko bolj potraten nacin premikanja jev. Kakorkoli že, s hojo nedvomno iz-notežni organ – anatomsko vestibu-šcenje narave kot temelja našega ži-stavljate. V obcini Domžale imamo kot dvonožni. Clovek lahko ob enaki boljšamo razpoloženje in jasnost mi-lum. Ta organ lahko zacasno odpove, vljenja, vse od zgodnjih panteistic-krasne poti ob Kamniški Bistrici, šte­porabi kalorij premaga približno dva-sli, spodbujamo ustvarjalnost ter po-ce se vrtimo okrog svoje osi ali ce za-nih zamisli, po katerih so bogovi bi-vilne markirane gozdne poti in ca­krat tolikšno razdaljo kot šimpanz, vezanost s svojim bivalnim in narav-užijemo prevec alkohola. Obcutek vr-vali v drevesih, gozdnih potokih, ka-robni poplavni gozd Mlake, zato ko­zato je obmocje, ki ga lahko prehodi nim okoljem. Že enostaven sprehod tenja, kot ga doživlja pijana oseba, ki mnih in podobno do religij, ki castijo rajžno na pot.. ob enaki kolicini zaužite hrane, pre­cej vecje. Torej nic cudnega, da so lju-Kolumne izražajo stališca avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. dje hodili, vedno in povsod, prepre­dali so zemljo s potmi, vidnimi in ne­vidnimi, z ravnimi bližnjicami ali vi-jugavimiokljuki.Jehoja,vkaterisle­dimo stopinjam drugih, in je hoja, s katero si utiramo lastno pot v brezpo­tjih. Tisti, ki pogosto hodimo, vemo, da je mnogo stvari, ki jih ne bi nikoli videli ali pa doživeli, ce ne bi pešacili. Nekateri se hudo vznemirijo, ce med hojo zatavajo v neznano smer, vendar ni nic hudega, ce se med hojo izgubimo. Izbira napacne poti na kri­žišcu, pa vracanje nazaj na izhodi-šce in premori za premislek, katera smer je prava, nam le pomagajo, da N a fotografiji, posneti leta 1986, je bila v centru Domžal na Ljubljanski cesti 76 trgovina Kovinar trgovskega podjetja Napredek. Stavba, ki je bila prvotno v lasti veletrgovca Josipa Senice s Podrecja, je bila pozneje podrta, na njenem mestu pa zdaj stoji stanovanjsko­poslovni objekt. Foto: Vido Repanšek okolje Okuženost populacije s koronavirusom kažejo meritve navtoku v cistilno napravo Raziskave vzorcev odpadne vode pri nas izvaja Nacionalni inštitut za biologijo, pri vzorcenju pa že od samega zacetka sodeluje tudi Centralna cistilna naprava Domžale - Kamnik. K žnjo reko Kamniško Bistrico, prisotne oronavirus ali SARS-CoV-2, 149.000 PE cetrti najvecji sistem za samo v sledeh, ali pa njihove priso­ki povzroca bolezen co-cišcenje odpadne vode v RS. tnosti sploh ne morejo vec zaznati. vid-19, se v najvecji meri širi s cloveka na cloveka Procesi cišcenja v CCN CCN Domžale - Kamnik je po zmoglji­kapljicno in prek aerosolov, najpo-Domžale - Kamnik potekajo v vosti cetrti najvecji sistem v Sloveniji, gosteje pri daljšem neposrednem treh stopnjah ki z zbiranjem in ucinkovitim cišce­stiku z okuženim. Virus oziroma Na vtoku se odpadna voda najprej njem odpadnih voda z obmocja ob-njegove nukleinske kisline pa se iz-ocisti vecjih delcev, kjer se izlocijo cin Domžale, Kamnik, Mengeš, Ko­locajo tudi v blatu in v manjši meri organski odpadki in grobi pesek, za­ menda, Trzin in Cerklje na Gorenj-v urinu okuženih posameznikov, ter tem pa še fini delci, mašcobe in use- skem skrbi za kakovostno varova­tako prek kanalizacijskega sistema dljive snovi. Proces cišcenja odpa­ nje okolja in vodotoka Kamniška Bi-zaidejo do cistilne naprave. dne vode na zacetni mehanski sto­ strica. Iz šestih obcin sprejema ko-Pomembna lastnost virusov je, pnji, kjer je tudi merilno mesto do- munalno, padavinsko ter industrij­da se zunaj svojega gostitelja, npr. v toka, se nadaljuje še v aerobni in za­ sko odpadno vodo, greznicne go-odpadni vodi,nenamnožujejo.Nji-tem še v anaerobni biološki stopnji. šce in mulje malih komunalnih ci-hove koncentracije v odpadni vodi Na CCN je omogocen hidravlicni stilnih naprav ter tekoce in biološko tako odražajo dejansko stanje oku-sprejem odpadne vode do 600 litrov razgradljive odpadke.Z nadgradnjo ženosti v populaciji na obmocju, na sekundo, zrak pa se cisti na bi- od leta 2016 dalje CCN izvaja terciar­ki ga pokriva posamezna cistilna ofiltru, ki zmanjšuje neprijetne vo-prej skoncentrirati, nato pa z upo-jenih virusnih delcev do prostih vi-no cišcenje in iz odpadne vode po­naprava. Prispevno obmocje, ki ga njave in vpliv na okolje. rabo molekularnih testov zaznava-rusnih nukleinskih kislin. Te pa so v leg organskih ucinkovito odstranju­pokriva Centralna cistilna naprava jo prisotnost in kolicino SARS-CoV-2 okolju, kot je odpadna voda, še bolj je tudi dušikove in fosforne snovi. Domžale - Kamnik, vkljucuje obci-Vzorcenje na vtokih v cistilne nukleinskih kislin. nestabilne. V iztoku iz cistilne napra-Njihovi zaposleni svoje znanje in iz­ne Domžale, Kamnik, Mengeš, Trzin, naprave ve tako zaznavajo nižje koncentraci-kušnje s podrocja cišcenja odpadne Komenda in Cerklje na Gorenjskem. V okviru monitoringa odpadne Nižje koncentracije v iztokih je SARS-CoV-2 nukleinskih kislin, kar vode prek organiziranih izobraževal-V CCN na vtoku sprejemajo komu-vode na Nacionalnem inštitutu za iz cistilnih naprav pomeni, da je prisotnost teh tako niz-nih delavnic in seminarjev prenaša­nalno in padavinsko odpadno vodo, biologijo trenutno ugotavljajo pri-Koronavirusni delci v primerjavi z npr. ka, da jih kljub koncentriranju v vzor-jo tudi na druge slovenske strokov­letno pa jo na cistilni napravi ob-sotnost SARS-CoV-2 na sedmih slo-gastroentericnimi virusi, ki jih prav cih odpadne vodene ne morejo zazna-njake, ki se soocajo s problemi ob-delajo do 9 milijonov m³. V javnem venskih cistilnih napravah. Tudi v tako lahko najdemo v odpadni vodi, ti. Ob prehodu prek cistilne naprave vladovanja procesov na cistilnih na­podjetju sprejemajo tudi greznicne CCN Domžale - Kamnik tako vzorci-niso najbolj stabilni in hitro razpada-se v procesih cišcenja odpadne vode pravah, od leta 2019 dalje pa za ucin­gošce ter v okviru posebnih stori-jo 100-mililitrske vzorce vtoka od-jo izven svojega gostitelja. Na NIB do-torej gradniki SARS-CoV-2 dodatno kovito vodenje procesov v okviru CPI tev izvajajo še cišcenje industrijske padne vode, in sicer kompozitne mnevajo, da se v blatu okuženih po-razgrajujejo, izmerjene koncentraci-tudi prakticno usposabljajo bodoce odpadne vode in biološko razgra-vzorce, ki se zbirajo 24 ur. Virusne sameznikov in nato v odpadni vodi je nukleinskih kislin SARS-CoV-2 pa vzdrževalce cistilnih naprav.dljivih tekocih odpadkov. Po zmo-delce in virusne nukleinske kisline koronavirusni delci nahajajo v razlic-upadajo. Tako so na iztoku iz CCN  JP Centralna cistilna naprava gljivosti je CCN Domžale - Kamnik s morajo za uspešno detekcijo naj-nih oblikah; od bolj ali manj razgra-Domžale - Kamnik, ki se izliva v bli-Domžale – Kamnik, d.o.o. Recikliranje biološko razgradljivih odpadkov =kompostiranje Locevanje biološko razgradljivih odpadkov je obveza vsakega gospodinjstva. T eh odpadkov se tako ne sme odlagati v zabojnike za me-šane odpadke in embala­žo, prav tako pa jihje pre­povedano zlivati v odtoke ali meta-ti v stranišce. Z doslednim loceva­njem je poskrbljeno za recikliranje teh odpadkov v kompost in s tem za zmanjševanje negativnega vpli­ va na okolje. Biološko razgradljive odpadke je torej treba locevati in zbirati v posebnem zabojniku (rjavi zaboj­ nik) in/ali na hišnem kompostni­ ku. Kjer je to izvedljivo, je najbolj priporocljiva kombinacija obeh re- šitev, lahko pa se vsak uporabnik odloci, da bo tovrstne odpadke v celoti kompostiral na hišnem kom­ postniku. Zbiranje v rjavih zabojnikih Vsi loceno zbrani biološko razgra­ dljivi odpadki, zbrani v okviru jav­ ne službe ravnanja z odpadki (na leto se jih na obmocju obcin Dom- žale, Mengeš, Lukovica, Moravce in Trzin zbere vec kot 5000 ton), so predani družbam za ravnanje s tovrstnimi odpadki in v kompo­ starni predelani v kompost. Tako pridobljen kompost se nato kori­ stno uporabi, na primer za zasaja­ nje površin po gradnji ob avtoce­ stah ipd. Odvozi vsebine rjavih zabojni­ kov se v poletnem casu izvajajo en- krat tedensko, v zimskem termi- nu pa vsakih štirinajst dni. V pole- tnem obdobju je notranjost rjavih zabojnikov enkrat na mesec stroj- no ocišcena. Uporabniki rjavih zabojnikov lahko obcasno povecane kolici­ ne zelenega vrtnega odreza kadar koli brez dodatnih stroškov pripe­ ljejo v Center za ravnanje z odpad­ ki v Dobu. S hišnim kompostnikom do lastnega komposta Na obmocjih, kjer ni predvidenih rjavih posod za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, je te od­padke treba zbirati v kompostniku. Enako velja tudi za tiste uporab­nike, ki se odlocijo, da ne želijo imeti rjavega zabojnika in oddajo vlogo za hišno kompostiranje. Pri tem je pomembno, da kom­postnik ustreza predpisom s tega podrocja. Kateri odpadki so primerni za kompostiranje? ZELENI VRTNI ODPAD, zlasti: • odpadno vejevje, • trava, • listje, • stara zemlja loncnic, • rože, • plevel, • gnilo sadje, • stelja malih rastlinojedih ži­vali, • lesni pepel. KUHINJSKI ODPADKI, zlasti: • zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, • jajcne lupine, • kavna usedlina, • filter vrecke, • pokvarjeni prehrambni izdelki, • kuhani ostanki hrane, • papirnati robcki, brisace in papir­nate vrecke. Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje, so vsi odpadki, ki se v okolju ne razgradijo, poslab­šajo kakovost komposta in vsebu­jejo nevarne snovi: plastika, steklo, kovine, keramika, kosti, mašcobe, ostanki tekstila, vsebina vreck za sesalce, zdravila, oblanci in žago­vina obdelanega lesa, macji in pasji iztrebki in plenice. Kam postaviti kompostnik? Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsencen ali sen­cen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima nepo­sreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezracen. Postavi se ga tako, da ne povzro-ca motenj (npr. smradu) na sose­dnjih zemljišcih. Kako pravilno kompostirati? Hišni kompostnik mora imeti nepo­sreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zra-cenje od spodaj in preprecuje zasta­janje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna po­nudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestruktur­ni material (trava, kuhinjski odpad-ki)vednomed sebojmešajo. Kuhinj­ske odpadkein ostankehrane jetre­ ba takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da pre­precimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov, kot so podgane ali ptici. V procesu razgra­dnje, ki poteka pri 50 °C do 60 °C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo doloceno vlago. V casu daljše poletne suše je priporocljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezracimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material. Kako uporabiti zrel kompost? Kompost je zrel po šestih do 12 mese­cih, ko se vsi odpadki spremenijo v rjavo grudicasto prst, ki diši in spo­minja na dobro gozdno prst. Zane-sljivo znamenje, da je proces razgra­dnje organskih odpadkov koncan, pa je tudi, ko se vsi deževniki uma­knejo. Zrel kompost presejmo skozi grobo sito. Dele, ki niso razpadli, vr­nemo v proces razkrajanja, presejan kompost pa uporabimo tako, da ga potresemo po površini zemlje. Niko-li ga ne vkopavamo globoko v zemljo. Kje lahko uporabimo kompost? •pri presajanju rož, sadnega drevja in drugih vecjih rastlin, •za mešanje z neuporabljenimi deli zemlje na vrtu, •kot dodatek k novemu kompostne-mu kupu. Vec o locevanju odpadkov in kompostiranju si lahko preberete na spletni strani www.jkp-prodnik.si. JKP Prodnik, d. o. o. zgodovina kina v domžalah LETO1928: KINO V DOMŽALAH JE VELEVAŽNA ZADEVA Film je umetnostna dejavnost, ena od izraznih oblik te dejavnosti pa je delo z ustvarjanjem t. i. gibljivih slik (tako so jim rekli na zacetku), kamor lahko sega filmski spomin. ser,ki jenastal neposredno po voj-vatniku. Ko pa zvemo vec, bomo poro- Matjaž Brojan ni, je film Na svoji zemlji, ki bo ve-cali o uspehih. Za koncesijo kino-igra- Foto: zasebni arhiv Matjaža Brojana cen spomin na ljubezen do rodnega nja se je pobrigati cimprej, da ne bomo kraja in ljudi, ki želijo živeti svobo-zamudniki. Na to racunajo še drugi, da dni v svobodi – na svojem. bi jo dobili …« (Natancen prepis zapi- Kratki igrani film, ki se je raz-snika, ki ga je opravil tajnik domžal­ vil v poznih 50. in 60. letih je na-skih sokolov Ivan Stenovec.) vrgel nekaj komicno-ironicnih do-Kot je bilo mogoce najti, so clani kumentarno-igranih filmov, kate-upravnega odbora Sokola v Domža­ T rih avtor je bil tudi Domžalec Jože lah o kinu in njegovi morebitni vzpo­edaj so se lotili obdelave fik- Bevc. Tak film je Jože Bevc posnel stavitvi vnovic razpravljali na pred­tivnega in realnega dogaja­ denimo o domžalskem brivcu Avgu-seji 21. junija 1926. Takratni starosta nja ter ga posneli na filmski stu Frigidiju … društva, ucitelj Tomo Petrovec, ki je trak; tako v slikovnem kot sestanek vodil, je povzel ugotovitve tudi zvocnem smislu. Kdaj se je v Domžalah zadeva tajnika društva Ivana Stenovca. Zgodovina filma se je zacela leta ‘kino’ premaknila z mrtve »Zadeva kino aparata in usode tocke nakupa (informacije naj bi nam tu 1895, ko sta brata Lumière izumila Zelo zanimivo je, da so Domžale posredoval brat Šumi) je še nerešena,snela prve ‘gibljive slike’, s projek­kamero in projektor ter s kamero po­ že pri zacetkih nekoliko starejše-pa tudi brata Šumija ni mogoce dobi­torjem pa sta uspela posneto pogle­ ga medija in njegovo vpeljavo med ti. Pomenek pismeno pa je težaven!« dati in projicirati: najprej sebi, po-Slovence – odigrale zelo pomemb-(Sokoli so se med seboj naslavljali s tem pa tudi drugim, ki jih je zanimi-no vlogo. poimenovanjem brat. – op. a.) vo pogledovanje v svet slikarstva, gledališca, glasbe, vsakovrstnega dogajanja, književnosti in njihove filmske obdelave (kakršnakoli je že bila) – zanimalo. Takrat je bilo cloveštvo prica roj­stvu pomembne ustvarjalnosti, ki je zacela zanimati najprej navdušence za dokumentarne filme, pozneje pa predvsem za igrane filme. V nekaj nadaljevanjih bomo sku­paj pogledali tudi to, kako so bili fil-mi sprejeti v Domžalah, predvsem pa, kako je bilo s predvajanji oz. projekcijami filmov na vec lokaci­jah, kjer so nekdanji Domžalci lahko Domžalski župnik Franc Bernik Sokol Trojanšek je v tej zadevi gledali projekcije prvih, predvsem je v t. i. ‘tajnikovi knjigi’ (knjiga vpi-še na isti seji dodal, naj se ne gle­ameriških filmov: sprva nemih, to- sov in zapisnikov o delu Katoliške-de na Šumijeva prizadevanja poizve rej brez zvoka, pozneje z glasbeno ga izobraževalnega in podpornega po aparatu, hkrati pa tudi za ceno in spremljavo v dvorani; nazadnje pa društva) zapisal, da radio in zanima-koliko naj bi stala še koncesija. filmov, ki so bili že zvocni. nje za njegov program ubija voljo lju-Na seji 26. aprila 1926 so sokolski di za udejstvovanje v kulturi za dalj odborniki spet razpravljali o tem, Prvo filmsko obdobje mi, ki bi v tej umetnostni dejavno-lec vsega, kar se je dogajalo na slo-casa. V tej tajnikovi knjigi je Bernik kako priti do kinematografa v Dom-Igrani film je hitro postal osred-sti zaostajali. Ljutomerski odvetnik venskih tleh. Že leta 1905 je kot lju-spremljal tudi nastanke in razvoj pri-žalah, predvsem pa do aparature za je zanimanja ljudi, ki so bili rado-Karol Grossmann (27. okt. 1864–3. biteljski snemalec posnel dva doku-zadevanj, da Domžalci dobijo svoj ki-predvajanje. Starosta Tomo Petrovec vedni in so želeli spoznati kaj vec, avg. 1929) se v slovensko zgodovino mentarna filma: Odhod od maše v nematograf in projekcije filmov, ce-je porocal, da se je postopek za na­kot jim je na zacetku 19. stoletja po-ni zapisal le kot prijatelj dveh veli-Ljutomeru in Sejem v Ljutomeru, tudi je šlo za prizadevanje njegovih kup kino aparata zacel, saj se v dru­nujala takratna osnovna šola. Prav kih Slovencev, Frana Rosine in Ru-leta 1906 pa še kratki dokumentarni ideološko drugace usmerjenih ljudi. štvu prizadevajo tudi za pridobitev igrani film je postal v dvajsetih letih dolfa Maistra, pac pa kot ustvarja-film družinske motivike Na doma-V Sokolskem društvu Domžale, koncesije pri ‘srezkem’ poglavarju. center zanimanja in osrednja oblika lec, filmar in tenkocutni opazova-cem vrtu. To delo ga sicer umešca ki je odprlo svoj dom v letu 1911, so Oglasil se je brat Ivan Tratnik, ki filmskega ustvarjanja. kot zacetnika slovenskega in jugo-se sestajali clani upravnega odbora je navzocim povedal, da je pregle-Filmska industrija v Evropi je ste­ slovanskega filma. zelo redno, celo po trikrat na mesec, dal kino aparat v Moravcah, ki pa po kla najprej z upodabljanjem italijan- Grossmann pomeni pionirske pred razlicnimi obletnicami, gosto-njegovem ni ustrezal »našim potre­skih zgodovinskih spektaklov, ki so case slovenskega filma. Vecje film-vanji in prireditvami pa celo veckrat bam«. Sklenjeno je bilo, da se mo-bili praviloma vsi posneti v Ameriki. ske ustvarjalce potem v 20. letih na v enem tednu. ravškega aparata ne kupi. Enoten Rodila se je filmska industrija, veli- Slovenskem ni bilo opaziti, cetu-Videti je bilo, da je že v letu 1926 sklep tega sestanka je tudi bil: ka, mocna, obsežna in vseobvladu­ di se je odpiralo vse vec kinemato-postal nakup ‘kino aparatov’ zelo po-»V svarilo odlocitve nakupa kino joca gledalstva po Ameriki, pozneje grafov, ki so ljudem skušali poveda-membna zadeva, saj so domžalski aparata in uvedbe kino predstav se tudi drugod. Na neki nacin – gleda- ti vse, kar je tedaj ponujala filmska, sokoli, ki jih je v Sokolskem društvu sklice širši sestanek za 9. maj ob ½ no s filmskimi ocmi – je postal sre­ zvecine ameriška ustvarjalnost. Domžale vodil Tomo Petrovec, prvic 9h pri bratu Slokarju.« dišce sveta Hollywood z vsakovrstno Slovenska filmska tvornost je do razpravljali o nakupu zelo resno in Tam, kjer je zdaj policija v Dom-proizvodnjo vsakršnih vsebinsko ra­ leta 1945 potekala na zasebno pobu-zavzeto na 5. redni seji 12. aprila 1926. žalah, je nekoc stala Slokarjeva, po­znorodnih filmov, ki pa so bili vsi do do in predvsem na obrtniški ravni. Zapisnikar, sicer tajnik društva zneje Šribarjeva gostilna. V njej so leta 1927 nemi, torej brez zvoka. Do- V tridesetih letih je tako nastalo vec Ivan Stenovec, je v zapisniku o raz-se domenili, da prizadevanja za tlej je filmski svet ustvaril množico kratkih nemih in zvocnih dokumen-pravi zapisal tole: kino intenzivno nadaljujejo in nacrt filmskih žanrov od vesternov, melo­ tarnih filmov (Metod Badjura, Boži-»Nakup oz. nabava kino-aparata uresnicijo najpozneje v letu 1927. . dram, kriminalk, burlesk in kome­ dar Jakac in Mario Foerster), v njih pa in igranja z njim je velevažna zade­dij do celo grozljivk. Obdobje neme- so bile na poeticni nacin predstavlje-va. Zato se do danes tedna informi-(se nadaljuje) ga filma se je koncalo leta 1927 s fil­ ne etnološke tradicije, naši obicaji in rata brata Petrovec in Seršen z bra-mom Pevec Jazza A. Croslanda. kulturnozgodovinske zanimivosti. toma Tomanom iz Moravc glede apa-V Evropi so se po prvi svetov- Prva poskusa celovecernega do-rata in nakupa. Pred nakupom pa ga ni vojni, pozneje pa po vsem sve­ kumentarnega filma sta bila (doku-je treba (aparat!!) po strokovnjakih tu oblikovale nacionalne kinemato­ mentarno-igrana) V kraljestvu Zla-preizkusiti v kakem stanju je. To bo grafije, ki so vecinoma uveljavljale toroga in Triglavske strmine. Prvi menda storil brat Tratnik,kije v tej avtorske filme. je bil posnet leta 1931 v režiji Janka zadevi podal nocoj svoje mnenje in Ravnikarja, drugi pa leta 1932 v reži-izvedbo utemeljil kot velepomemben Kaj je prinesla filmska ji Ferda Delaka.dogodek za Domžale. ustvarjalnost na Slovenskem? Že v casu NOB je bila postavljena Zvezi pa se sporoci, da hocemo od V pogledovanju na prve filmske osnova za oblikovanje celovite naci-nje filmov, za aparat pa se že pobriga­ustvarjalce Slovenci nismo med oni-onalne kinematografije. Cudovit bi-mo sami, ker ga upamo dobiti pri pri- 34 | slamnik številka 7|julij 2020 |letnik lx slamnik@kd-domzale.si šport MED DRŽAVNIMI PRVAKI TUDIDOMŽALSKI HOKEJIST TIMOTEJ KOCAR, HOKEJIST Iz dneva v dan ugotavljam, da v naši obcini skoraj ni športa, v katerem ne bi imeli vsaj enega uspešnega športnika oziroma športnice, ki s svojim odlicnim znanjem, pogumom in spretnostjo igra v katerem od slovenskih klubov. Eden izmed športnikov, ki iz leta v leto napreduje in si ob skoraj vsaki tekmi Hokejskega kluba Sij Acroni Jesenice prisluži odlicno oceno in iskreno pohvalo, je tudi Timotej Kocar, odlicni mladi napadalec HK Sij Acroni Jesenice, ki je s svojim klubom letos osvojil naslov slovenskih državnih prvakov. Kdor hokej spremlja, je lahko ugotovil, da je jeseniški hokejski klub v boju za najboljšega v državi morda celo malo nepricakovano premagal Hokejski klub Olimpija. Timotej je tudi odlocil tretjo tekmo cetrtfinala proti Gardeni in se s svojo ekipo veselil uvrstitve v polfinale Alpske lige. Mislim, da na 3. tekmi cetrtfinala skih ekipnih športov – poleg ko- Vera Vojska AHL z Gardeno, kjer sem dosegel šarke in rokometa. Da se uvrstiš na Foto: osebni arhiv Timoteja Kocarja V odlocilni gol. zimske olimpijske igre, moraš biti med top 12 reprezentanc na svetu. eliko o njegovi uspešnosti Kaj je glavna razlika med igro Olimpije in Jesenic, morda par Prebrala sem, da v svojem in karieri povedo izbrane besed o glavnem vzroku, da ste poslovnem lokalu pripravljate besede glavnega trenerja državni prvaki Jesenicani? prijetna srecanja, s katerimi Hokejskega kluba Sij Acro­ ni Jesenice, ki je med drugim o Timo- Na derbijih odlocajo malenkosti. Za proslavite svoje uspehe, vaši teju Kocarju povedal: »V zvezi s Ti- našo garderobo lahko povem, da navijaci radi pridejo. Pridejo tudi motejem lahko govorim le v superla­ smo zelo povezani in smo kot druga navijat za vas na tekmo? tivih. Karakterno je fantasticen, tudi družina. Ekipni duh je na Jesenicah Na tole vprašanje bi znal bolje od­ zelo pameten, ve, kaj želi. Spada med odlicen. Hokej je doma na Jesenicah govorit moj brat Jernej, ker je bil vodje v naši garderobi in tudi osta- in smo zasluženo osvojil 36. zvezdi-on organizator, da so se pogledale li fantje ga vidijo v tej vlogi. V veliko co za naslov državnega prvaka. naše tekme v lokalu. Sem pa slišal, pomoc nam je pri tistih stvareh, ki so da je bilo vzdušje odlicno. Kaj vas še posebej odlikuje v vaši morda navijacem najmanj vidne in so zato manj cenjene. Ne zabija veliko igri v enem od napadov HK Sij Spremljate morda šport v obcini Acroni Jesenice? Kdo so kolegi, Domžale, kaj menite o njem? golov in ne navdušuje z napadalnimi s katerimi igrate v napadu? Kaj Ne spremljam zelo podrobno špor­ akcijami, a kot sem že dejal, je njegov vas pri hokeju najbolj pritegne? ta v Domžalah. Zasledim samo re­ znacaj izredno mocan in s tem vlece voz naprej. Igra odgovorno, koristen Napadi se dosti menjajo, tako da zultate Domžal in Radomelj v no- je ob igri z igralcem manj.« igram z veliko soigralci. Najbolj me gometu. Timotej Kocar je Radomljan, ro­ odlikuje trda, drsalna igra. Igram pa jen 12. septembra 1995 v športni tudi veliko ob igralcu manj na ledu. Se od igranja v hokejski ekipi družini, kjer sta ga oce Boštjan, državnih prvakov da preživeti? zelo znani in uspešni poslovnež, in Kako so videti vaši treningi? Jesenice so profesionalen hokejski mama Klavdija že od malega podpi- V pripravah na sezono so trenin-klub in seveda se da preživeti s ho-rala pri njegovih športnih aktivno­ gi zelo dolgi in težki. Veliko je dr-kejem. stih. Kot vecina je sprva igral nogo­ sanja. V avgustu smo po dve uri na met pri Nogometnem klubu Rado­ ledu in dobro uro v fitnesu. Potem Kje se vidite v prihodnosti – mlje, ki je letos spet postal prvoli-igrali naprej s svojo generacijo. Slovenijo. Od kod odlocitev za pa, ko se zacnejo tekme, so tudi v hokeju kot trener ali kot gaš, danes v klubu uspešno igra nje-Najbrž vecina bralcev ve, da igranje pri Hokejskem klubu treningi lažji in krajši. poslovnež? gov brat Jernej. Po koncani Osnovni sta bili vcasih, delno sta najbrž Sij Acroni Jesenice, ce je HK Cilj mi je seveda ostati povezan s šoli Preserje pri Radomljah pa se je – tudi danes, Kanada in ZDA Olimpija mnogo bližje vašemu Hokej postaja vse bolj ‘grob’ šport, hokejem. Za trenerja sem že razmi­prav zaradi zacetka ukvarjanja s ho-meki za hokejiste, zato ni nic domu? kjer ne manjka niti poškodb. šljal in ko bo konec igralske karie­kejem – vpisal na športno gimnazijonenavadnega, da ste v njiju svojo Za HK Sij Acroni Jesenice sem se Imate kakšne probleme z njimi? re, bom šel pridobivat licence. Se-v Šiški in jo tudi uspešno koncal. športno pot iskali tudi vi. Kako odlocil, ker so me kot majhnega Poškodbe so del vsakega športa. V veda pa želim tudi nadaljevati po- pride mladi hokejist v Kanado? vedno vozili na tekme v Podmeža-zadnjih dveh sezonah nisem imel slovno pot, tako da bo še zanimivo. Od kod odlocitev, morda ljubezen nobene resne poškodbe. V bistvu Pri mojih 18 letih me je športna pot klo. Oba dedka sta bila od vedno do hokeja in zacetek obiskovanja Ob hokeju ste tudi že zaposleni. zanesla najprej v Kanado v bližino navijaca Jesenic. Tako da sem tudi sem imel le eno resno poškodbo najprej hokeja v Alfa Vevce, nato leta 2018. Se pa nabere teh manjših Kot mlad poslovnež se ukvarjate s Toronta. Pobudo za odhod sem dal jaz zrasel gor z ljubeznijo do jese­ selitev v HDD Bled, kjer so mladi svetovanjem na podrocju športa, sam, ker sem si želel narediti korak niškega hokejskega kluba. poškodb skozi sezono. hokejisti pridobivali hokejska vodite pa tudi bar Na ovinku v naprej. Vedel sem, da bom v Sloveni­ znanja od najznamenitejših Da je hokej drag šport, se ve, tudi Imate kakšnega vzornika? Kaj Preserjah, kjer tudi živite. ji težko delal fakulteto ter naprej re-bratov hokejistov Hitijev, je bilo dno igral hokej. Zato tudi odlocitev ko si clovek ogleduje, kakšno menite o Anžetu Kopitarju? Ceprav, kot sem rekel, je igranje ho-moje prvo vprašanje, s katerim za selitev v Kanado, kjer mi je uspelo opremo vse potrebujejo hokejisti Vzornika sta mi Kopitar in Niki-keja šport, ki omogoca preživetje, sva se vrnila na zacetek njegove pridobiti pozneje štipendijo, da sem in to priznavate tudi vi, ko ste ta Kucherov. Anže je fenomena-sem se odlocil, da z bratom odpre­športne ljubezni hokeja. lahko igral na faksu v Ameriki. vedno lahko racunali na pomoc len hokejist, v hokeju je osvojil vse, va lokal. Prvi cilj je bil, da se nau-Nekega dne sem se vrnil domov z svojih staršev tako pri nakupu kar se je dalo. Mislim, da se Slo-civa, kako se opravlja z lastnim po­nogometnega treninga. Na televizi-Od kod odlocitev, da se iz Kanade opreme kot pri zagotavljanju venci ne zavedajo, kakšnega ho-slom, in kot drugo, nihce od naju ji so predvajali finale državnega pr-preselite v Ameriko v študentsko številnih prevozov na treninge kejskega zvezdnika imamo. Anže se ne brani dodatnega zaslužka. venstva v hokeju in v par minutah ligo, Finlandia University, kjer in tekmovanja. Sprva so vam vso je ogromno pripomogel za prepo­sem se zaljubil v hokej. Od takrat ste igrali za Finlandia Lions? opremo kupovali starši … znavnost Slovenije v svetu, pred-Ostane ob hokeju kaj casa za naprej sem samo razmišljal, kje ga Glavni vzrok za mojo selitev iz Ka-Od igranja v Kanadi naprej sem vsem pa v Severni Ameriki. kakšen drug šport, kakšno drugo lahko zacnem igrati. Hokej je tako nade v Ameriko je bila ponujena vso potrebno opremo dobival od dejavnost v prostem casu? postal nacin mojega življenja. štipendija in možnost opravljati fa-ekip, za katere sem igral. Na Jese-Kakšni so vaši nacrti – clan Za druge športe med sezono ni državne hokejske reprezentance, kulteto med igranjem hokeja. nice se vozim z avtom in imam s casa zaradi res polnega urnika. Kdaj ste prvic stopili na drsalke? klubom sklenjeno pogodbo. Podpi-selitev v kakšen drug klub, še Vendar je pa cas za druge športe: Pri 10 letih. Katere so poglavitne razlike med sal sem tudi novo pogodbo z Jese-kakšna selitev cez lužo? kot so: inline hokej, nogomet, ko­študijem in igranjem hokeja pri nicami za sezono 2021/22. Seveda je cilj priti cim dlje v karieri šarka in tenis v mesecih maj, ju-V 9. razredu osnovne šole ste nas in v tujini? in doseci najvec možno. Postati dr-nij in julij. življenjsko in športno pot krajši V Ameriki je tako, da se je urnik za Kaj pa teža opreme? žavni prvak je bil tudi eden od ci-cas nadaljevali v mladinskih ljev. Ce bom kdaj zaigral za sloven-Kaj pa dopust, vaš najljubši fakulteto vedno prilagajal mojemu Nimam pojma, koliko tehta hokej­ kategorijah v Italiji, po koncani sko clansko reprezentanco, bo to pocitniški kraj? ‘hokejskemu’ urniku, ker sem igral ska oprema. gimnaziji pa vas je hokejska pot za univerzo. Posledicno mi je bilo velika cast. Uf, da bi imel nek najljubši pocitni­zanesla v tujino, še prej pa za lažje opravljati fakulteto in jo tudi Veckrat sem na številnih ški kraj, ga nimam. Ene izmed naj­kratek cas v Hokejski klub Kranj, dokoncati. internetnih straneh prebrala Kam bi uvrstili slovensko boljših pocitnic so bile jadranje po pa tudi v HDD Bled, v katerem … Mož odlocitve je bil Timotej državno hokejsko Kornatih in Dalmaciji. Drugace pa so imeli samo par fantov vaše Študirali ste športni Kocar, ki je postavil koncni reprezentanco? rad vsako poletje odpotujem v dru­generacije, zato ste se odlocili, management in uspešno igrali izid … Pri kateri tekmi je bil Slovenski hokejisti so z dvema uvr-ge kraje. Mogoce bom imel najljubši da zamenjate klub s sredino, hokej v nižji študentski ligi v vaš prispevek še posebno stitvama na zimske olimpijske igre pocitniški kraj enkrat, ko si ustva-v kateri boste lahko normalno ZDA. Pri 23 letih ste se vrnili v pomemben? eden izmed najuspešnejših sloven-rim družino.. letnik lxi | avgust 2021 | številka 8 slamnik | 35 slamnik@kd-domzale.si šport Po izpadu iz Evrope vse sile usmeriti v domace prvenstvo Domžalski nogometaši so svoje nastope v evropskem poletju pricakovano zakljucili v tretjem krogu kvalifikacij za Konferencno ligo, zdaj bo treba vlogo kandidata za vrh slovenske lige potrditi na domacih tleh. nk domžale Po tem, ko so varo­vanci Dejana Djuranovica izlocili luksemburški Swift Hesper in finsko Hongo, je bil favorizirani Rosenborg pricakovano previsoka ovira. Nor-veška ekipa, udeleženka tako Lige prvakov kot Lige Evropa, je razkri-la vse razlike med ekipama in doma slavila s 6:1, nato pa v Stožicah še z 2:1. Za Domžalcane sta zadela Enes Alic na prvem in Matej Podlogar na drugem srecanju. »Ko potegnemo crto,smo lahko zadovoljni. Po štirih letih smo znova odigrali šest evrop­skih tekem in to je najpomembneje. Po dveh napredovanjih smo naleteli na mocnejšega nasprotnika. Na prvi tekmi smo sicer previsoko izgubili, toda skupno gledano gre za uspešnoevropsko pot. Žal nam je, da na za­dnjem obracunu nismo uspeli osta-ti neporaženi, saj bi to bila lepa na-Rumena družina je, tudi zaradi remi proti sežanskemu Taboru (1:1). grada za vse fante, ki jim nimam kaj osredotocenosti na evropske tekme, Domžalcani so bili sicer bližje zma­zameriti,« je po izpadu dejal Djura-znova slabše krenila v domace pr-gi, a zapravili kar nekaj priložnosti, novic, ki je Domžale kot trener prvic venstvo. Tako je naprej z 1:3 izgubi-najlepšo –zbeletocke –vizdihlja­vodil na evropskih srecanjih. la v Mariboru in nato doma iztržila jih tekme Arnel Jakupovic. Tudi pro- Po prvi zmagi prišla dva (nehvaležna) poraza Po uvodnih petih srecanjih lahko brez dvoma zapišemo, da se nogometaši Radomelj niso ustrašili nastopanja v prvi slovenski ligi. nogometSpetimiosvojenimitoc-v drugem delu so gledalci lahko uži-tock na tem samem zacetku sezone kami zasedajo sredino lestvice, a iz-vali v hitri in odprti igri, ki jo je po 2021/22 tudi izgubili, zapravili, po­kupicek bi bil lahko z nekaj vec sre-nekaj zapravljenih priložnostih na darili po lastnih napakah. Cena no­ce ali zbranosti še boljši. Ob uvo-obeh straneh v 65. minuti z zadet-vinca morda. dnih dveh remijih proti Bravu (0:0) kom kronal Saša Varga za znižanje Dob znova v vrhu 2. lige: Sezo-in Olimpiji (1:1) so bili bližje zmagi, na 1:2. A za zakljucni nalet je nato no so zaceli drugoligaši, kjer v krog ki je nato le prišla v tretjem krogu na domacim zmajalo moci in vknjiži-favoritov za najvišja mesta znova gostovanju pri Aluminiju. Mlinarje lisoprviporazvsezoni.Brezosvo-spada tudi Dob. Na uvodnih štirih je v vodstvo ob koncu prvega dela jene tocke so nato Radomljani osta-srecanjih je vknjižil dve zmagi, ne­popeljal Mark Zabukovnik, ki je li še na srecanju proti Sežani, ki je odlocen rezultat ter poraz in trenu­pred tem zatresel tudi precnik, dvo-v Domžalah slavila z 1:0. Tokratna tno zaseda cetrto mesto s sedmimi osvojenimi tockami. Po remiju proti Jadranu iz De-kanov, za katerega je v 91. minuti z bele tocke poskrbel Denis Petrovic, sta sledili dve zmagi. Dve zmagi s povsem razlicnim potekom. Najprej so se Modri veselili zmage proti Naf-ti s 3:2. Varovanci Jerneja Javorni­ka so povedli z zadetkom KristjanaŠipka že v cetrti minuti, a so doma-ci tehtnico nagnili na svojo stran z goloma v 39. in 48. minuti. Dobljani so se tako kot proti Dekanom znašli v zaostanku, ki so ga iznicili že deset minut pozneje, ko je zadel Denis Pe­trovic, nato pa – ko je že vse kazalo na neodlocen rezultat – je za zmago v 92. minuti svoj prvenec zabil Tri­stan Ciglar. Sledila je izjemna strel-ska predstava proti Krškemu, ki so jo Dobljani zacinili s sedmimi zadet­ki za zmago s 7:2. Uvodna dva gola je prispeval Petrovic, ob polcasu je bilo po zadetku Jošta Piška še tesnih 3:2, nato pa smo v drugem delu vide­li simultanko Doba, za katerega sozadeli še Nejc Levec (57. minuta), Ši­pek (62.), Ciglar (89.) in Filip Nikola me o zmagovalcu pa je ob pritisku tekma je v primerjavi s tisto proti Ostojic (90.). domacih, ki so lovili izenacenje, po Mariboru potekala bolj kot ne med Mreži sta se tresli tudi na nasle­protinapadu razrešil Sandi Nuhano-obema kazenskima prostoroma, od-dnji tekmi proti ptujski Dravi, a to­vic po lepi podaji Marka Božica. locena pa je bila v zadnjih desetih krat na žalost veckrat domaca vra- Veliki test je nato za Radomljane minutah. Najprej so svoj strel v 80. tarja Matica Cretnika. Gostje so ob prišel proti Mariborcanom, ki so hi-minuti z bele tocke izkoristili gostje, polcasu vodili že s 3:0, a so se Do-tro povedli in v 26. minuti vodili že z domaco pa je zgolj dve minuti po-bljani vrnili v igro z zadetkoma Ta­2:0, a so nato varovanci Roka Hanži-zneje zapravil Anže Pišek, ki je žogo deja Remsa in Simona Gregorina. ca strnili vrste in zaigrali veliko bo-poslal preko vrat nasprotnika. Lepa Do preobrata ni šlo, potem ko je bil lje. Tako rekoc v naslednjem napa-priložnost za remi je tako splavala ob prekršku za enajstmetrovko iz­du so Radomljani, ki svoje doma-po vodi. kljucen Rems, Ptujcani pa so to zna-ce tekme igrajo v Športnem parku Pet tekem, pet tock, po štirje pre-li kaznovati še z dvema zadetkoma Domžale, iskali prekršek za enajst-jeti in dani zadetki so uvodni izplen za koncnih 5:2. metrovko, a v zakljucku napada za-Mlinarjev, ki so se na uvodu sezone tresli ‘samo’ precko. Za nekaj centi-predstavili v lepi luci, a ne gre pre-Domen Jarc metrov je cilj zgrešil Ivan Šaric. Tudi zreti niti dejstva, da so kar nekaj Foto: Facebook/NK Radomlje ti Bravu varovanci Djuranovica niso bili pravi, in še kako se je pozna-la odsotnost kapetana in kreatorja igre, kaznovanega Senijada Ibricica. Ljubljanska ekipa je slavila z 2:0. Domžalcani so prvo zmago v se­zoni v slovenskem prvenstvu tako docakali šele na gostovanju pri Alu­miniju, potem ko so v Kidricevem slavili z 1:0. Junak srecanja je bil z izjemnim zadetkom prav povratnik Ibricic. To je bil njegov 36. prvoli­gaški zadetek v domžalskem dresu, s cimer je skocil na drugo mesto za Slobodana Vuka (55) in pred Zlata­na Ljubijankica (35). Izjemna selekcija U16 na tur­nirju v Salzburgu: Odlicno pa se je na turnirju v Avstriji predstavila mla­dazasedbaDomžal,kije vdrušcini Bayerna iz Münchna, Leipziga, Red Bull Salzburga in zagrebškega Dina-ma osvojila koncno drugo mesto. V skupinskem delu je ekipa, ki jo vodi Ante Bratic, najprej sicer izgu­bila proti Dinamu z 0:1, a nato pre­magala z identicnim izidom dunaj­sko Austrio ter nizozemski Alkma­ar ter remizirala z nemškim Leipzi­gom (0:0). Dovolj za drugo mesto in uvrstitev v polfinale, kjer je nato po zadetku Lea Jusica padla še Sparta. V finalu je bil sicer boljši švicarski Grasshopper z 1:0, a to ne zmanjšu­je uspeha mladih domžalskih nogo­metašev. Izjemna rekla za domžal-ski klub, delo z mladimi in cel slo­venski nogomet. Domen Jarc Foto: nkdomzale.si Košarkarji že zagrizli v treninge pred novo sezono Pocitnic za košarkarje Helios Suns je konec. V avgustu so jih cakali tudi tisti najmanj prijetni tekaški treningi na atletskem stadionu, a vse z enim ciljem – sezono zaceti kar najbolj optimalno pripravljeni. kk helios suns Kažejo se tudi koncni obrisi ekipe, ki bo v prihaja­joci sezoni 2021/22 napadala visoka mesta tako v prvenstvu kot tudi ‘ja­dranski’ ABA 2 ligi. Domžalski ljubitelji košarke bodo lahko tako v novi sezoni znova poz­dravili povratnika Leona Šantlja, centra, ki je v preteklosti že dvakrat oblekel domžalski dres, ter Miroslava Pašajlica. Srbski branilec je v zadnjih dveh sezonah igral pri beograjskem Dynamicu – lani se izkazal s pov­precjem dobrih 16 tock in pet skokov na tekmo – pred tem pa je v sezoni 2018/19 igral za Helios prav pod vod­stvom Dejana Jakare. Slednji bo diri­gentsko palico v napadu letos zaupal tudi novincu, 26-letnemu Americanu Carlebu Ervinu, ki je lani navduševal v dresu Zrinjskega iz Mostarja. Podpis prve profesionalne po­godbe in skok v clansko selekcijo pa si je po Tiborju Mirticu prislu­žil tudi Tim Šujica, ki je lansko se­zono še v mladinskem dresu Helio­sa koncal na tretjem mestu. Še na­prej pa v domžalskem gnezdu osta­ja tudi Aljaž Bratec. Branilec, za ka­terega bo prihajajoca sezona že še­sta med Sunsi, se je v lanski sezoni izkazal za enega gradnikov domžal­ske ekipe, saj je v domacem prven­stvu v povprecju na parketu preži­vel kar 28 minut na tekmo – vec od njegajeigralleprvistrelecHeliosa Blaž Mahkovic (dobrih 30 minut). In v tem casu je vknjižil osem tock in dva skoka. Dokaz dobrega in uspešnega dela z mladimi pa še zdalec nista le Mirtic inŠujica. Pri vsega 14 letih se iz mladin­skega pogona Domžal k beograjske-mu Partizanu seli talentirani Aleksan­dar Goljovic, del še odmevnejše zgod-be pa je bil nedavno domžalski pionir Jure Rener. Kot clan slovenske repre­zentance U16 je na evropskem Chal­lengerju v Novem Sadu osvojil drugo mesto, s cimer si je mlada reprezen­ tanca sploh prvic v zgodovini priigra-la nastop na svetovnem prvenstvu U17 prihodnje leto. Izvenserijsko je to eki­po na parketu vodil nekdanji clan He-liosa, zdaj madridskega Reala, Jan Vide s povprecjem 27 tock na tekmo. A reprezentanca U16 je bila le za­dnja, ki nas je v letošnjem poletju razvajala. Zacela je na olimpijskih s tistim grenkim zakljuckom seveda clanska, nadaljevala z zmago na Kreti reprezentanca U20, o cemer smo po­rocali v prejšnji številki, avgusta pa je navdušila tudi slovenska izbrana vr­sta do 18 let, v kateri sta blestela dva domžalska košarkarja Jan Zemljic in Tibor Mirtic. Prvi je z zadetima prosti-ma metoma v izdihljajih tekme prine­sel zmago nad Rusijo (67:66), Tibor pa je bil s povprecjem 13 tock, štirih sko­kov ter treh podaj eden kljucnih mož reprezentance, ki je v turški Konyi na petih tekmah ostala neporažena in stem osvojila zlato medaljo. Še en do-kaz, da mladinski pogon v Domžalah opravlja odlicno delo! Domen Jarc Foto: helios-suns.si šport Aljaž Kuhar tretji na Balkanu, Jan Emberšic 14. na svetu V avgustu so trije domžalski atleti nastopili na dveh mednarodnih tekmah, balkanskem prvenstvu za mlajše mladince in svetovnem prvenstvu za starejše mladince. Za trojico metalcev pod vodstvom Danila Emberšica je bil to eden glavnih vrhuncev sezone. Mi še kar osvajamo medalje Športne in tekmovalne zveze se morajo v casu epidemije le-tej prilagajati in ob upoštevanju vseh ukrepov organizirati razlicna tekmovanja. klub borilnih vešcin domža­le Temu se je prilagodila tudi Kickboxing zveza Slovenije, ki je organizirala E-kickboxing državno prvenstvo, v katerem je sodelova-lo 785 registriranih tekmovalcev iz vse Slovenije. Tudi Klub borilnih ve-šcin Domžale, ki se lahko pohvali s šestimi e-državnimi kickboying pr-vaki, kar pomeni, da je Klub boril­nih vešcin Domžale v letošnjem letu v vseh disciplinah uspel osvojiti kar 21 naslovov državnih prvakov. Zdaj pa poglejmo še e-kickboxing državne prvake za leto 2021: •Decki – 18 kg Matic Košcak •Clani – 63 kg Brin Tomc •Mladinke – 70 kg Gaja Hribar •Decki – 24 kg Patrik Cepon bo v jesenskem delu organizirala še •Starejši kadeti – 63 kg David Juteršek boksarsko državno prvenstvo za po- •Mlajše kadetinje do 28 kg Veni Hribar sameznike vseh starosti in kategorij, Seveda pa vsa tekmovanja še na katerega se pripravlja boksarska niso koncana, glede na pripravlje-ekipa Kluba borilnih vešcin Domža­nost tekmovalcev in tekmovalk pa le, ki mu za uspešne nastope iskre­predsednik Kluba borilnih vešcin no cestitamo, ljubitelje tega športa Domžale Marjan Bolhar pricakuje pa vabimo, da vec informacij poi-še kakšne naslove. za leto 2021, med šcejo na: www.kbvdomzale.si. drugim obstajajo še tatami in ring Vera Vojska discipline. Boks zveza Slovenije pa Foto: KBV Domžale Državna prvaka v šahu Maj Zirkelbach in Zala Urh Med 3. in 10. julijem je na Otoccu potekal letošnji turnir Terme Krka Open, ki je hkrati štel za posamicno državno prvenstvo v pocasnem šahu. šah Po preobratu v zadnjem kolu je ssedmimitockamiizdevetihpartij presenetljivo slavil mojstrski kandi­dat Maj Zirkelbach iz ŠD Krka Novo mesto. Drugo mesto je z enakim šte­vilom tock zasedel edini velemojsterna turnirju Marko Tratar (ŠK Branik Maribor). Pol tocke manj sta dose-gla tretjeuvršceni David Stevanic (ŠD Kocevje) in mesto za njim še VidDobrovoljc (ŠD Krka Novo mesto), lanski prvak, ki je sicer vodil celotni turnir, a si v zadnjem kolu privošcil spodrsljaj proti Stevanicu. Prvenstvo, na katerem je skupno nastopilo 46 igralcev, je štelo tudi za kategorije clanic, veteranov ter mla­dincev in mladink do 20 let. Prvaki­njatakomedclanicamikotmladin­kami je postala Zala Urh (Tajfun –ŠK Ljubljana), ki je sicer v skupnem seštevku zasedla odlicno peto me-sto s šestimi tockami. Med mladinci je slavil že omenjeni David Stevanic, pri veteranih pa mednarodni moj­ster Janez Barle (ŠD Dr. Milan Vid-mar Ljubljana). Turnirja sta se udeležila tudi cla­na Šahovskega društva Domžale Rudi Olenik Campa in Jure Plaskan, ki sta nastopila brez presežka, a v mejah pricakovanj glede na rating. Olenik Campa je zasedel 15. mesto v skupnem seštevku ter 5. med mla­dinci, Plaskan pa se je uvrstil na 22. mesto. J. P. atletski klub domžale Na 18. balkanskem prvenstvu za mlajše mla­dince sta barve Slovenije zastopala dva clana Atletskega kluba Domžale Aljaž Kuhar (na fotografiji desno) in Tia Emberšic. Odlicen je bil predvsem prvi, ki se je v dveh letih prelevil v iz­jemnega metalca diska, najboljšega v Sloveniji v svoji starostni kategori­ji. V srbskem Kraljevu je sicer malen­kost zaostal za svojim osebnim rekor­dom 51,81 metra, a vseeno z dosež­kom 50,74 metra posegel po bronu. V Oleniku in Skoku pokal za ekipo Šahovski turnir Visoko ‘21, v Kranju turnir v pospešenem konkurenci 12 tekmovalcev iz desetih držav je zaostal le za atletoma iz Ukra­jine in Bolgarije. Aljaževa medalja je bila ena izmed osmih, ki so jih na tek­movanju v Kraljevu osvojili mladi slo­venski atleti. V metu kladiva je na­stopila Tia Emberšic in z rezultatom 47,34 metra osvojila sedmo mesto. V Keniji pa je na svetovnem pr-venstvu za starejše mladince (U20) nastopil Jan Emberšic, ki je pred tem sredi julija na evropskem prvenstvu osvojil odlicno osmo mesto. Tokrat v Nairobiju, kjer je pred tremi leti na svetovnem prvenstvu mlajših mla­dincev v teku na 2000 metrov z za­prekami nastopil Jakob Mali, ni šlo vse po nacrtih, saj je v metu kladi­ va z rezultatom 67,78 metra osvojil koncno 14. mesto. Za dva metra in pol je zgrešil dvanajsto mesto in s tem uvrstitev v finale. Domen Jarc šahu Potem, ko je zaradi korona razmer vladala prava suša pri organizaci­ji šahovskih turnirjev, so Šahovskiklub 64, Športna zveza Škofja Loka in Obcina Gorenja vas - Poljane v so-boto, 17. julija, priredili turnir v okvi­ru Pokala Poljanske doline Minervo 2021 – šahovski turnir Visoko ‘21. V ekipnih dvojicah sta se dobro odreza-la clana Šahovskega društva Domža­le Rudi Olenik Campa in Jože Skok, ki sta med 12 ekipami z 9,5 rocke osvo­jila prvo mesto in pokal. Rudi je pre­jel pokal tudi kot najboljši do 15 let, s 5 tockami je bil šesti, Skok pa s 4,5 tocke na 13. mestu. Odigrali so sedem kol, igralni cas je bil 15 minut, zane­sljivo je zmagal Šebenik s 6,5, pred Drnovškom in Barletom s 5,5 tockami. V Kranju pa je v okviru priredi­tev prizadevnega Šahovskega kluba Stari Mayr je v zacetku avgusta po­tekal turnir v pospešenem šahu. Od- S ANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE Šahovski tabor tudi ob Mednarodnem dnevu šaha Šahovsko društvo Domžale je tudi letos organiziralo Poletni šahovski tabor, ki je potekal od 19. do 23. julija. Tabor je sovpadal z Mednarodnim storih ŠD Domžale na balinišcu, po dnevom šaha, ki ga obeležujemo 20. kosilu pa na bazenu. Tabor je vodil julija. Na domžalskem šahovskem Lan Timotej Turek, sicer predsednik taboru je sodelovalo šest mladih ša-društva. histov, dopoldan je potekal v pro-Jože Skok Obetavni šahisti med igro na domžalskem bazenu v casu šahovskega tabora. VPIS NOVIH CLANOV DOMŽALE RODICA MENGEŠ TRZIN OŠ Venclja Perka OŠ Rodica OŠ Mengeš OŠ Trzin Ljubljanska 58a Kettejeva 13 Šolska ulica 11 Mengeška 7b torek in cetrtek torek in cetrtek torek in cetrtek torek od 17.00 do 18.00 od 16.45 do 17.30 od 17.30 do 18.30 od 17.00 do 18.00 petek od 16.00 do 17.00 RADOMLJE DOB – KRTINA DRAGOMELJ LUKOVICA OŠ Preserje pri Podružnicna šola OŠ Dragomelj OŠ Janka Kersnika Brdo Radomljah Krtina Dragomelj 180 Brdo 5 Pelechova 83 Krtina 41 torek in cetrtek torek in cetrtek torek in cetrtek torek in cetrtek od 17.30 do 18.30 od 17.00 do 18.00 od 17.00 do 18.00 od 17.00 do 18.00 Vabimo vas, da se nam pridružite! igrali so sedem kol, vsak je imel 15 minut casa za razmislek, sodelova-lo je 27 šahistk in šahistov. Zelo se je izkazal Virjan Boris Skok, mojstrski kandidat, ki je oddal le pol tocke in osvojil prvo mesto s 6,5 tocke, pred Mitjo Rozmanom 5,5, sledili so Aljan-cic, Bulatovic in Rabic s po 5 tockami. J. S. letnik lxi | avgust 2021 | številka 8 slamnik | 37 šport Ples za zdravje in ples v paru v casu koronavirusa Plesni navdušenci smo v casu razglašene epidemije slalomirali med vsemi pogoji. Ne bomo izgubljali besed o tem, kako je novodobni virus spremenil potek najbolj obetavne in obisko-vane sezone Plesnega studia KING dance, od februarja naprej pa, kot že omenjeno, tudi Plesnega kluba KRALJ. Bilo je, kar je bilo, vsi cle­ni družbe pa se vedno prilagajamo novim situacijam, saj je to nacin ali tako rekoc nagon preživetja. Plesni navdušenci smo v casu razglašene epidemije poizkušali med vsemi pravili, prepovedmi, ra­hljanjem omejitev, sprošcanju ipd. v smucarskem žargonu ‘slalomira-ti’ med vsem omenjenim. Tako smo tudi skupinsko plesno vadbo Senior ples zakljucili z nasmejanimi obra­zi in se jeseni vrnemo v cim vecjem številu brez omejitev, da spet skrbi-mo za naše zdravje s plesnimi gibi in koreografijami. S skupino tekmovalcev smo se odlocili, da se na tekmovanjih me-rijo ponovno v novem šolskem letu oziroma z zacetkom leta 2022, do takrat pa naše treninge ohranjamo na najvišjem nivoju s koncentraci­jo in predanostjo delu. Šolsko leto Aktivne domžalske mažoretke in twirlerice Minulo šolsko leto je bilo za vecino športnih in kulturnih dejavnosti težek izziv. Vaditi prek zooma je cisto drugace leli zahvaliti Primožu Jeretini za iz­kot v živo, poleg tega pa vecina otrok delavo mini pokalckov. doma niti nima pogojev za vadbo. V marcu so dekleta lahko na neka-Da pa se z dobro voljo marsikaj da, terih šolah nadaljevala z vajami v živo, so dokazale Domžalske mažoret-kjer to ni bilo omogoceno, pa so vadi­ke in twirlerice, ki so septembra si-la v fintes centru Fit Fit, v maju in ju­cer zacele z vadbami v živo na sko-niju pa vecinoma že zunaj na prostem. raj vseh šolah v obcini Domžale, v Kjer se je le dalo, so dekleta zaplesala novembru zacasno prekinile z vad-zakljucne nastope tudi staršem v živo. bami, decembra pa so vadile božic-Za ostale starše smo nastope posnele. no-novoletni ples. Vaje so potekale Ob koncu šolskega leta so se ne­prek zooma. Ucile so se ga skupaj z katera dekleta udeležila tudi letova­dekleti iz Mengša, Trzina in Vrhnike. nja z mažoretnimi in twirling treningi Najbolj pogumne so se posnele in na morju, kjer so se poleg pocitniških nastal je video, božicno-novoletno aktivnosti ucile tudi novih mažore­vošcilo ob vstopu v leto 2021, ki so tnih in twirling trikov. Twirling je ve­ga objavile na svoji Facebook strani. cini deklet zelo prirasel k srcu, zato ga V februarju so zastavile malo vec-bomo v novem šolskem letu trenirale ji projekt: izvedle so mažoretni-twir-še vec, treningi pa bodo za bolj zagna-ling izziv. Potekal je v treh težavno-ne potekali veckrat na teden. stnih stopnjah: zacetni, nadalje-zooma in posnetkov, ki so jih dobi-Za informacije o poteku vaj v no-valni in zahtevni. Dekleta so si lah-le po elektronski pošti, nato pa so vem šolskem letu nam piši na mazo­ko ob opravljenem izzivu prislužile doma pridno vadile in svoj posnetek retniples@gmail.com ali poklici na bronasti, srebrni ali zlati mini po-poslale v oceno trenerki Aniti Omer-031 519 599. Informacije bodo obja­kalcek. Koreografije so se ucile prek zu Tome. Ob tej priložnosti bi se že-vljene tudi na šolah. Zacela se je namiznoteniška sezona 2021/22 V avgustu smo že zaceli na polno, z aktivnimi treningi v našem klubu NTS Mengeš. 2021/2022 bo nasploh, ob pozitivni zdravstveni sliki, v studiu zelo za­nimivo, saj se obeta kar nekaj no-vih in zanimivih plesnih zgodb, o katerih vas bomo seveda sproti ob-vešcali. Hkrati pa vse bralke in bralce ne glede na starost in znanje plesnih korakov vabimo v studio, da z nami spoznajo, kako sprošcujoce ples de­luje na osebo, kako blagodejno vpli­va na odnos s partnerjem in kakšno vrednost dà otrokom in mladostni­kom za oblikovanje samopodobe in dojemanja okolice. Upamo, da nas kaj kmalu zasledite tudi v vrtcih, saj želimo razširiti kulturo plesa v paru med najmlajše. Kakšno besedo vec bomo temu namenili tudi v enem od prihodnjih clankov. Ce ste doma ali na dopustu, ne pozabite, da je s plesom dan lepši, zdravje pa boljše, zato se le zavrti­te in zaplešite sem ter tja. Tako telo kot um vam bosta hvaležna, hormo­ni srece bodo vztrepetali in vam na obraz narisali nasmeh. Plesni pozdrav do naslednjic!  Plesni studio KING dance nts mengeš Na tradicionalnih po­letnih pripravah v Kranjski Gori se je 30 fantov in deklet pod vodstvom štirih trenerjev pripravljalo na novo tekmovalno sezono. Priprave ocenju­jemo kot zelo uspešne, na tem mestu se zahvaljujemo vsem sponzorjem (še posebno Zavarovalnici Triglav, ki nas je opremila), da so nam pomaga­li pri uresnicitvi tega projekta. Ker se bodo tekmovanja v okvi­ru slovenske namiznoteniške zve­ze zacela v oktobru (tako posamic­na kot tudi ligaška), zdaj pospešeno treniramo, da bomo na njih kar se da uspešni. V ligaški clanski konku­renci bomo imeli kar dve ekipi, prvo v elitni, 1. slovenski namiznoteniški ligi, in drugo v drugi ligi. Tudi v žen-ski namiznoteniški ligi bomo imeli našo ekipo, ki bo s tekmovanji za-cela v nižji, torej drugi ligi, in se bo­rila za napredovanje v elitno 1. ligo. V casu pisanja tega prispevka sta bili naši igralki Katarina Stražar in Ana Tofant na Madžarskem, tocneje v Budimpešti, na mocnem mednaro­dnem tekmovanju. V Tokio, na para- Redno je pomembno Ne glede na intenzivnost vkljucitve v treninge plesa se je treba v proces napredka aktivno vkljuciti. Ob zakljucku uspešnih poletnih priprav, ki že tradicionalno vrsto let potekajo v Kranjski Gori, smo naredili tudi skupinsko fotografijo. olimpijske igre, pa se je odpravil naš ativci, da se nam pridružite, treningi clan Luka Trtnik, ki bo zastopal Slove-za vas bodo od 20. ure dalje. Treningi nijo v namiznem tenisu. V prvi polo-bodo potekali v naši dvorani v Men-vici septembra bo potekalo mednaro-gšu (Slovenska c. 39 poleg slašcicar­dno tekmovanje tudi pri nas, na Oto-ne Flere). Ce vas zanimajo še kakšne ccu, namenjeno bo mladim tekmo-dodatne informacije, pa se seveda valcem do 19 let. lahko obrnete na naju z Davidom; in- V septembru zacenjamo tudi s tre-formacije glede treningov so na vo­ningi za zacetnike, zato vas vabimo, ljo pri trenerju Davidu (031 502 157), da se nam pridružite. Termini tre-glede organizacij, sojenja in vodenja ningov za mlade bodo od 15. ure da-namiznoteniških tekmovanj pa pri lje. Še posebej vabljena dekleta, ki našem mednarodnem namiznoteni­imajo pri nas zelo uspešno zgodo-škem sodniku Janezu (031 612 835).vino. Vabljeni tudi starejši in rekre- Besedilo in foto: Janez plesna šola miki Bodisi da ple­šemo rekreativno, enkrat do dva­krat tedensko, ali bolj aktivno, vec kot trikrat tedensko na ravni ka­kovostnega ali vrhunskega športa. V obeh primerih je redna vkljuce­nost v proces plesne vadbe/trenin­ga zelo pomembna. To pa zato, da svoje telo pripravimo na izvajanje plesnih elementov brez poškodb, se naucimo plesnih koreografij, jih su­vereno izvajamo in se ob plesu do-bro pocutimo. Ucenje novih korakov in povezav elementov, usvajanje tehnicnih vaj, razvoj moci telesa in plesne kondi­cije predstavljajo fizicni napredek plesalca. Ta je mogoc ob številnih ponovitvah istih gibov, z vec deset- ali stokratnim ponavljanjem na re-kreativnem nivoju in nekaj tisoce ponovitev na nivoju tekmovalne­ga plesa. Po mnogih vadbah, po iz­vajanju številnih ponovitev, napac­nih izvedbah, popravljanju le-teh se vzpostavi avtomatizem izvajanja pravilnih in natancnih gibov, nekaj takega kot pri ucenju matematike, ko usvojimo poštevanko in jo zna-mo sredi noci. In tukaj sledi uspeh, in sicer zadovoljstvo plesalca ob suverenem izvajanju plesne koreo­grafije. Tovrstni cikli se ponavljajo ob vsakokratnem ucenju novih ple­snih vešcin. Kljucni faktor za napredek je tudi medsebojna podpora plesalcev in podpora trenerjev. Na treningih ple­salci gradijo odnose med seboj in s trenerjem ter sami s seboj, odvisno od razvojne stopnje plesalca. Po-membno je poudariti, da se ta gra­di z redno udeležbo treningov. Od­nosi se takrat poglabljajo, postajajo trdnejši, plesalec se v skupini pocu-ti dobro, sprejeto, podprto. Da bodo tudi v covid casih ple­salci in plesalke lahko redno v stiku s treningi, smo v Plesni šoli Miki or-ganizirali hibridne plesne tecaje. Ti bodo potekali tako, da bodo trenerji po rednem urniku izvajali treninge v dvorani s plesalci v živo, socasno pa se jim bodo od doma lahko priklju-cili plesalci, ki v živo ne bodo mogli sodelovati. V casu morebitnega za­prtja aktivnosti v živo bomo s temi nadaljevali on-line. Vabljeni k ogle-du tecajev in urnikov na novi spletni strani www.mikiples.com. Prijeten zacetek plesne sezone želim prav vsem plesalcem in ple­salkam. Naj bo ta polna novih izku­šenj in lepih odnosov.  Saša Eminic Cimperman Plesna šola Miki objave Brezplacen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih stro­jev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev. t: 040 780 078 Nudim storitve vrtnarskih in raznih drugih priložnostnih del. t: 041 210 359 Nudimo vam razrez cistern za kurilno olje. t: 040 872 078 Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah pa tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si SPREJEM OBJAV Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah pa tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si. objave | pisma bralcev v slovo Igorju Lipovšku Lenasiju V zacetku avgusta se je v bližini njegovih dragih Pol’an nad Blagovico, od koder izvira rod njegovega oceta, nenadoma ustavilo srce našega prijatelja in sopotnika, geografa, peda­goga, mavricarja, vecnega mladinca, vsakoletnega dedka Mraza, pa tudi dolgoletnega pisca clankov in prispevkov za naše glasilo Slamnik, ponosnega Radomljana – predvsem pa izjemnega, pokoncnega in velikega cloveka. Odlikovalo ga je toliko lepih in plemenitih lastnosti, da jih je težko vse našteti: od njegove pregovorne nacelnosti, ki se je vcasih prevesila v trmasto vztrajnost, odkritosrcnosti in prijaznosti, pa prvobitne poštenosti in socialnega cuta, skromnosti in preprostosti do kolegialnosti, delavnosti in pripravljenosti povsod in vedno pomagati. Bil je neskoncno vedoželjen in išcoc, raziskovalec in strokovnjak, z veseljem potepinski in igrivo navihan, saj je vedno rad kakšno ušpicil. Nasmejan in iskrivo duhovit, vecni pripovedovalec zgodb in anekdot s filigransko natancnim spominom. Marsikaj je podedoval po svojih starših: mama Majda, prilju­bljena uciteljica na radomeljski šoli, ki jo je tudi sam obisko-val, mu je zapustila dober spomin ter ljubezen do besede in pripovedi. Oce Franc pa humoren odnos do življenja, veselje biti z ljudmi in jih zabavati. Spoznala sva se pri mladincih, kjer je v osemdesetih nekaj let predsedoval domžalskim mladincem v ZSMS in v njej odpiral vrata številnim vedoželjnim mladim ljudem ter se prepoznavno boril za vec liberalnosti v politic­nem življenju takratnih Domžal. Bil je preprican in iskreno po­šten demokrat, ki si je zaradi kriticnosti in drugacnega pogleda na takratno družbo prislužil kar nekaj opominov, izrednih sej in ostrih pogledov etablirane politike. Dolgo casa je ostajal aktivno prisoten v domžalskem družbenem življenju, veckrat je tudi kandidiral za obcinske in poslanske funkcije. Politicni aktivizem pa sta zaceli vse bolj izpodrivati geografija in peda­goško delo. Poklicna pot ucitelja geografije in družboslovnih predmetov ga je vodila na osnovni šoli Mengeš in Venclja Per-ka ter na Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamni­ku. Dolga leta je bil priljubljen profesor na domžalski srednji šoli. Radi so ga imeli ucenci, spoštovali so ga kolegi. Sicer pa: prepoznaven je bil na prav poseben nacin, saj je s svojo zna-cilno modro delovno haljo nekatere starše tako zavedel, da somislili, da pred njimi stoji hišnik … Želja biti enak med enakimi in kot ucitelj samoupravljanja biti zgled za družbeno enakost. Ceprav se je preselil v Ljubljano in našel svoj novi delovni iz­ziv na Zavodu za šolstvo, je ohranjal stik s svojo obcino, zlasti pa z Radomljami. Ostal je aktiven na kulturnem podrocju, še Spoštovani kolega, dragi prijatelj Igor! Ko nas je dosegla vest o tvoji neprica­kovani smrti, smo bili pretreseni. Zgo­ dilo se je skoraj socasno z zaupanim ti mestom predsednika Kulturnega društva FKVK Mavrica Radomlje. Mesto si prevzel letos od ustanovitelja kluba s soglasno podporo vseh odbornikov. Tako si se zlil z okoljem, v katerega se je vaša uciteljska družina preselila z Brda pri Lukovici sredi 60. let prete­klega stoletja, da smo te imeli v Radomljah vrstniki že kot najstnika skoraj za domacina. Tako kot družina, si se tudi sam kmalu vkljucil v kulturno prosvetno življenje kraja. V srednješolskem obdobju si že sodeloval v dramski skupini društva Mavrica, pristal si med filmarji, eksperimentiral v novih žanrih, kjer je prišla do izraza tvoja blaga cuteca in razmišljujoca duša. Bil si recitator in igralec v dramski sekciji. Vse vec pa si prevze­mal tudi organizacijo in dela pri postavljanju fotografskih razstav, projekciji filmov, bil nenadkriljiv: povezovalec, napovedovalec, komentator in porocevalec. Ta proces je potekal tako naravno, da si bil vedno navzoc, kjer je kdo manjkal. Zapolnil si vrzel z iskrivim znanjem, socialno nadarjenostjo, srcno kulturo in humorjem. Pogrešali te bodo tudi kronisti v video-sekciji. Tvoji avtorski filmi pa so nam ostali predvsem s podrocja varstva okolja ter var-stva naravne in kulturne dedišcine. Kot smo zapisali na domaci spletni strani Mavrice Rado­mlje ob tvojem nepricakovanem odhodu, te ohranjamo v spominu in srcu kot: predanega clana, požrtvovalnega prijatelja, delavnega in ustvarjalnega dolgoletnega sode­lavca. V vsaki zapleteni situaciji si imel rešitev. Zanjo pa si zastavil mnogotere sposobnosti in moci. Lipe, hvala ti! Pogrešali te bomo! S tega mesta ponovno izrekamo iskreno sožalje ženi Marjani in sinu Pavlu. Pocivaj v miru, dragi Igor! Kolegi in prijatelji KD FKVK Mavrica Radomlje posebej pa je bil vec desetletij zvest Foto kino klubu Mavrica, katerega predsedovanje je prevzel prav pred kratkim. Delal je vse: od igralca v dramski sekciji, do snemalca dokumentarnih in igranih filmov, fotografa, povezovalca, pisca scenarijev in kronista. Za svoje delo je leta 2018 prejel tudi bronasto ob­cinsko priznanje. Sodeloval je tudi z Zvezo združenja borcev NOB, saj je globoko spoštoval upor in pogum partizanskega gibanja. Poznali so ga ucitelji geografije širom Slovenije, saj je na Zavodu za šolstvo kot svetovalec pokrival njihovo pred­metno skupino. Žal je tam, zaradi svoje neuklonljive nacel­nosti, doživel tudi svojo najbolj grenko in krivicno življenjsko preizkušnjo, ki ga je prizadela in globoko ranila. Dolga leta je tudi pripravljal in spremljal mlade geografe na svetovne olimpijade in z njimi dosegel zavidljive uspehe. Aktiven je bil v geografskem društvu in od leta 2017 opravljal tudi naloge predsednika Zveze geografov Slovenije, kjer je aktivno sodelo-val na številnih strokovnih srecanjih in simpozijih. Igor je na svoji prekratki, a izjemno bogati in polni življenjski poti ustvaril in negoval veliko prijateljstev. Vedno je imel cas za vsakogar in nikoli ni bilo vprašanje volje in požrtvoval­nosti. Zato smo se tudi tako iskreno skupaj z njegovo ženo Marjano veselili njune bližajoce se življenjske prelomnice, ki ju je cakala z novim šolskim letom. Tokrat ne bi odšla med ucence, pac pa med upokojence, takšne, ki nimajo casa in ki najbrž nikoli ne bi mirovali … Toliko nacrtov in aktivnosti je bilo sredi uresnicevanja, toliko dela je ostalo nezakljucene­ga, toliko srecanj in obiskov nerealiziranih. V racunalniku je ostala nezakljucena knjiga o novih pristo­pih k vzgoji, ki bi jo dodal k nizu vec geografskih ucbenikov in strokovno didakticnih geografski besedil, katerih avtor ali soavtor je bil. Dragi Igor, zasadil si kar nekaj dreves, zapušcaš cudovitega sina Pavla, tudi knjige si napisal. Žal pa je ostalo nedokoncanih še toliko drugih lepih in bogatih stvari, ki nam jih prinaša življenje. Ti si ga znal živeti, znal si imeti rad in ostati zvest – ljudem in nacelom, ki si jih negoval od zgodnje mladosti in jih ohranjal tudi pozneje, ko se je družba spremenila. Vedno in povsod si se zavzemal za vec neposredne demokraticnosti, od zacetkov družbenega delovanja pri ZSMS do poznejših izkušenj na de­lovnem mestu ter v razlicnih organizacijah in društvih. Cenjeni prijatelj, ne bomo te pozabili, kot tudi ne tvojega smeha, prodornega glasu, ko si hotel biti slišan, prijaznosti in navihanega po­gleda, neskoncne zaloge tvojih zgodb in prigod, navdiha in srcnosti, ki smo ju dobivali od tebe. Hvaležni smo za vsak trenutek, ko smo bili lahko s teboj in veseli smo vseh poti, ki smo jih prehodili skupaj. Cveta Zalokar OBCINA DOMŽALE OBVESTILO O JAVNEM POVABILU ZA PRIJAVO SOFINANCIRANJA OSTALIH ŠPORTNIH OBJEKTOV IN OPREME TER PARKOV V LETU2021 Obcina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, narocila, objave/aktualni« objavlja Javno povabilo za prijavo sofinanciranja osta­lih športnih objektov in opreme ter parkov v letu 2021. Rok za prijavo je možen do 13. septembra 2021. Številka: 6710-2/2021 Datum: 27. 8. 2021  Obcina Domžale župan Toni Dragar ................................................................................................. OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMA PREVOZOV STAREJŠIH OBCANOV S PROSTOVOLJCI Obcina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, narocila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za sofinanciranje programa prevo­zov starejših obcanov s prostovoljci. Rok za prijavo je možen do 10. septembra 2021. Številka: 122-11/2021 Datum: 27. 8. 2021  Obcina Domžale župan Toni Dragar ................................................................................................. pisma bralcev Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro-cenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in po­pravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli po­sameznikovo pravico ali interes, kot to doloca zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opre­mljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizic­ne osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoce preve­riti avtenticnost avtorja. Priložnost zamujena, ne vrne se nobena S prizidkom (pravzaprav bo to novogradnja) Zdravstvenega doma se nam ponuja stoletna priložnost, da že enkrat bolj ali manj dokoncno uredimo center mesta ter mu damo podobo in funkcionalnost, kakršna se prtice moderno urejenemu mestu. Prav ta zgradba nam ponuja to možnost, da koncno presežemo to arhitekturno in urbanisticno klavrno sedanjost, saj bi mo-rala biti novazgradbaarhitekturnipresežek, tako dabibila že sama po sebi lahko tudi nova turisticna zanimivost, lah­ko bi bila tudi najvišja, vsekakor pa tehnološko najmodernej­ša – energetsko samooskrbna (fotovoltaika, geo sonde, zele­na streha …). Poleg zunanje atraktivnosti pa bi morala zadostiti vsem prostorskim potrebam, ki jih je v obcini kar nekaj. Seveda bi bilo v prvi vrsti namenjenega dovolj prostora za vse potrebe Zdravstvenega doma (tudi mogoce za novo Urgenco), celo lah­ko z rezervo, da ne bi cez nekaj let ugotavljali, da nam spet pri­manjkuje prostora. V novo zgradbo bi bilo treba tudi preseliti bližnji DSO in mu nujno po potrebi povecati zmogljivost (sta-ro zgradbo DSO pa bi morali obnoviti in spremeniti v hotel, ki bi bil podzemno povezan z novim ZD in bi ga lahko ob kriznih obdobjih uporabljali za zdravstvene potrebe). Prostor v novi zgradbi bi bil namenjen tudi novim klinikam, ordinacijam, le­karni in storitvam, ki so namenjene preventivi in izboljšanju zdravja, prostor bi lahko našla tudi varovana stanovanja, sta­novanja za osebje in trg in ne nazadnje tudi sobe za dijake in študente. V okviru DSO bi morali delovati tudi javna restavra­cija in kavarna. S pestrimi namenskimi vsebinami bi se ta novi Zdravstveni dom lahko preimenoval v Dom zdravja. Sama zgradba še ne bo dovolj, da bi center dobil pravo me-stno podobo, zato je treba ta predel (pravzaprav bi moralo to biti urbanisticno že zdavnaj urejeno za najmanj mestno jedro, ce že za celo mesto ni, kar se žal že na dalec odraža o ‘urejeno­sti’ mesta) urbanisticno nacrtovati celovito. Pred to zgradbo bi se moral razprostirati glavni mestni trg, ki bi v širini 25–30 m segal na zahodni strani do Ljubljanske ulice (do Kürzthalerje­ve vile) in na vzhodni do Slamnikarske ulice (do poslovno sta­novanjske Oberwalderjeve (Universale) zgradbe), J in S obdan seveda s primernim drevoredom. Pod tem trgom pa bi mora-la biti dvoetažna (še bolje trietažna) garaža z vec vhodi in iz­hodi, kar bi zamenjalo sedanje pešceno-poplavljeno parkiri-šce in nam skrila to enormno kolicino plocevine iz pred oci in hkrati ustvarila primerno dostopnost do vseh storitev v centru mesta. Prostor južno od tega trga pa dopušca tudi še novogra­dnje, ki pa bi morale biti tudi že zajete v urbanisticnem nacr­tu za center mesta (za najmanj ves ta kompleks, o katerem go-vorimo, ce ne širše), ki pa ga žal ni. Ta novogradnja je ena najvecjih investicij v zadnjih letih (desetletjih) in prostorsko najbolj obcutljiva ter se dotika vseh obcanov in bi nujno potrebovala vec (saj je sploh ni) javno­sti,informiranostiinširšikonsenz.Akajimamo?Projekt,ki se že realizira, je zavit v neko tajnost, skrivnost, o katerem ve in odloca le pešcica ljudi, obcinski svetniki so nujno zlo, da o obcanih ne govorim. Poleg tega iz meseca v mesec investici­ja enormno raste – iz prvotnih osmih milijonov smo (do) zdaj že na dvajsetih? Ali niso potrebni za investicije nad osem mi-lijonov mednarodni razpisi? Investicija je že v prvotnem pri­meru visoka, kaj šele, ko bo koncana. Ne zasledim pa nobene­ga razmišljanja o kašnem drugacnem financiranju kot o naj­bolj enostavnem – z davkoplacevalskim denarjem. Kaj pa jav-no zasebno partnerstvo (poglejte malo v Kranj, enak problem kot pri nas – pomanjkanje prostorov za zdravstvo – rešujejo z javnim zasebnim partnerstvom, razpis je bil že objavljen …), sklad ali delniška družba, ce smo zgradili vse osnovne šole s samoprispevkom, bi pa mogoce (po vsej verjetnosti) tudi ta dom, to pot z delnicami … Po izkušnjah sodec nas caka poleg SPB in garažne hiše še en nov kristalni arhitekturni umotvor, ki bo uravnotežil in za­okrožil prekrasno podobo našega mesta. Po drugi strani pa se sprašujem, ali res postajamo cedalje bolj bolan narod, saj po vsej državi po zdravstvenih domovih in bolnišnicah primanj­kuje prostora!? Roman Kos 40 | slamnik številka 8 | avgust 2021 | letnik lxi aktualno | nagradna križanka kolumna • pod mestnim slamnikom ajda vodlan VSE TISTO, KAR JE SAMOUMEVNO Pravijo, da najbolje cenimo tisto, kar izgubimo. Takrat se zavemo, kaj smo imeli. Morda pa vcasih zadostuje, da le vidimo nekje drugje, morda nekoga drugega, kako bi lahko bilo, in vidimo vse tisto, kar je bilo prej samoumevno. S voj letošnji poletni dopust topralnico. Prioritete so jasne. Mno-la, da odtocni kanali na cestah niso nima mednarodnih železniških po-Vendar to ni sreca. In ravno tu sem zacela v Sarajevu, kjer ge hiše so še vedno razsute, na fa-samoumevni. Avto je plaval. Ali kot vezav, ker se niso uskladili s Hrva-se skriva odgovor na samoumev­sem preživela podaljšan sadah so vidni streli iz vojnih casov. sem pred leti na Pelješcu pri ogledu ško. Vcasih je potekala povezava Sa-nost. Razlike, ki jih opisujem, smo vikend. To ni bil moj prvi Na teh cestah je mnogo vec polici-samostana na vrhu hriba ugotovila, rajevo–Zagreb, ki pa je od omejene-naredili ljudje. Odgovornost se skri­obisk Bosne in Hercegovine, niti Sa-stov, ki merijo hitrost, kot sem va-da imajo na Hrvaškem požarne stra-ga leta ukinjena. Naši vlaki so sta-va pri vodilnih posameznikih, da v rajeva, vendar pa sem bila tokrat še jena pri nas. Je to zato, ker je glav-že – gasilce, ki sedijo pri samostanu Ljubljani ni tramvaja, po drugi stra­bolj pozorna na dolocene malenko-na sezona in nabirajo denar? Morda in ves dan gledajo, ce bo kje zagore- Razlike, ki jih opisujem, ni pa, da je vlak, ki vozi med Kamni­sti. Morda k temu prispeva moje po-pa policistov ni toliko na slovenskih lo. Njihova gasilna oprema je slabša, smo naredili ljudje. kom in Ljubljano. Tisto, kar jemlje­gostejše pisanje v zadnjem letu, kar cestah, ker se bolj upošteva omeji-kot jo ima vecina Slovencev v svo-mo za samoumevno, ni samoumev- Odgovornost se skriva pri vpliva na to, da sem bolj pozorna, tve? Statistike ne poznam, vendar jih avtomobilih. Voda za gašenje so no. Slovenska birokracija je mnogo­ vodilnih posameznikih, da saj vedno znova išcem ideje za pi-pa sem v zadnjem desetletju opazi-sodi z vodo, postavljeni ob cesti. krat papeška in gradnje v javnem in- v Ljubljani ni tramvaja, po sanje, morda je to posledica korone la, da se je kultura slovenskih vozni-V Sarajevu vozijo tramvaji, kar teresu so velikokrat na prvi pogled in tega, da smo bili izolirani in zato kov spremenila. Manj je divje vožnje, me vedno znova opomni, da jih v drugi strani pa, da je vlak, (pre)drage, predolge. Toda, veliko na vse drugace gledamo. Morda kaj manj vožnje pod vplivom alkohola. Ljubljani ni vec. Bo kdo kdaj odgo-ki vozi med Kamnikom imamo urejeno in na to smo lahko drugega. Avtocesta se zacne v Zenici, kar varjal za to neustrezno odlocitev, da in Ljubljano. Tisto, kar ponosni. Od požarnih ukrepov do Vedno sem govorila, da je pot iz je malo vec kot nazadnje, ko sem se smo se v naši prestolnici odpoveda-varnostnih predpisov, protipoplav­ jemljemo za samoumevno, ni Domžal do Sarajeva najlažja, ker peljala v Sarajevo. Še vedno pa to ni li tramvajem, meni najljubšemu jav-nih ukrepov in še marsikaj drugega. samoumevno. greš le naravnost. Edini odcep, ki tisto, cesar smo vajeni v Sloveniji, nemu prevozu po mestih? Bodo kdaj Sarajevcani so topli ljudje. Pri­ga narediš, je na jugu Ljubljane, kjer je avtocesta cez prakticno celo nazaj? Avtobusi nikoli niso tako jazni in radi se pogovarjajo. Niso ko zaviješ proti Zagrebu in ne pro-državo. Hkrati mi je slovenska avto-udobni kot tramvaji, ki tudi daje-vsiljivi, znajo pa poslušati. Opazila ti Kopru. Po Sloveniji se pelješ do-cesta ljubša tudi kot italijanska, ki je jo car mestu. Vendar pa so saraje-ri, drugi tir se gradi izjemno poca-sem, da manj jamrajo, kot jamramo bro uro, nato te cakata še dobri dve veliko bolj ožja. V Avstriji in Nemci-vski tramvaji že dotrajani in jih lju-sno in tudi pri nas so za en cas uki-v Sloveniji. Vendar pa mi je prijate­uri po hrvaški avtocesti in prestopiš ji pa tudi vedno znova opazim, kako dje neradi uporabljajo, ceprav so li-nili povezavo do Trsta. Vendar ima-ljica predlagala zanimivo misel kot mejo ter se znajdeš v BiH. Tukaj se smo razvajeni s pogostostjo bencin-nije zaradi oblike mesta izjemno fre-mo mednarodni promet in navseza-odgovor – morda je ravno naše ja­avtocesta konca. Za nadaljnjih 200 skih postaj v Sloveniji. Mnogi tune-kventne. Slovenski avtobusi so mo-dnje imamo tudi linijo Kamnik–Lju-mranje odgovor za boljši standard? kilometrov potrebuješ vec kot za li v Bosni nimajo luci, ce pa so, so derni in javni prevoz ni slab. Naj-bljana. Kot sem že pisala pred ca-Nikoli nismo zadovoljni in vedno je prejšnjih 300 kilometrov. Ni avtoce-slabe. Prav tako ni oznak za izhod bolj pa zaboli googlanje, ko sem do-som, ni malo manjkalo, pa je ne bi lahko boljše. Zato pišem naprej, ker ste, ni regionalne ceste. Promet po-v sili. Ceprav so predori dolgi, gasil-bila idejo, kaj ce bi kdaj odšla v Sa-bilo. Ko je bila linija kratek cas uki-vem, da je v Domžalah lepo, kar se teka po lokalnih cestah. Vasi, ki jih nih aparatov ni. To me je spomnilo, rajevo z vlakom. Direktne poveza-njena, so bile ideje tudi o odstrani-zavedam in sem hvaležna. Lahko pa prevoziš, imajo poleg hiš bencinsko ko sem se pred leti v nalivu peljala ve iz Ljubljane namrec ni. Od leta tvi tirov in uporabi železnine. Še sre-bi bilo še boljše – in le mi lahko to postajo, kavarno ali gostilno in av-po Jadranski magistrali, in spozna-2016 Bosna in Hercegovina namrec ca, da ta odlocitev ni bila sprejeta. tudi uresnicimo. . Kolumne izražajo stališca avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. NAGRADNA KRIŽANKA 7 Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 7-2021: Alenka Mijovic iz Škofje Loke (Knji­ga Matjaža Brojana Slamnata sled Domžal, 300 let slamnikarstva) nagradna križanka 8 Ivan Tavcar iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v KD Franca Bernika za sezono 2021/2022) Vida Iskra iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v KD Franca Bernika za sezono 2021/2022) Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 1230 Domžale Nagrade podarja: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale Rešitev križanke je: FILMSKE USPEŠNICE POLETI POD ZVEZDAMI nagradna križanka 8 Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale NAGRADE: 1. Knjiga – Matjaž Brojan: Slamnata sled Domžal, 300 let slamnikarstva, Kulturni dom Franca Bernika Domžale 2. in 3. dve vstopnici za ogled gleda li ške predstave v Kulturnem domu Franca Bernika do konca leta 2021. Pravilno geslo križanke lahko poš ljete do cetrtka, 16. 9. 2021, na naslov: Ure­dništvo Slamnika, Ljub ljanska c. 61, 1230 Domžale. Dobitniki nagrad bodo objavljeni v naslednji številki. Foto: Uroš Hocevar