Revija slovenske papirne in papirno predelovalne industrije papir maj 2016115 | XLIV ISSN 0350-6614 KfiZfllO / INDGC O PñPIRNI PñNOGI / PñPGRMñKING Leto 201 5: ✓/ Year 2015:S..............................................................................................................................................................................3 Sága na področju energentov se nadaljuje / The saga of energy products continues..........................................................................................4 Na šolah pogrešajo več sodelovanja z Industrijo / Schools seek more cooperation with the industry...................................................................6 Vajenlštvo je le ena od poti / Apprenticeship is just one of the possibilities.........................................................................................................9 20 let grafičnega visokošolskega Izobraževanja v Sloveniji / 20th anniversary of the higher education curriculum in graphic arts in Slovenia .... 10 Evropska konferenca o znanju v paplrnlštvu / European conference on knowledge in paper industry................................................................11 Informativa vnovič zanimiva / Informativa - captivating once again ................................................................................................................. 12 »Pošlji ml pismo« / »Keep me posted« ............................................................................................................................................................ 14 Vabijo k sodelovanju v živem laboratoriju InnoRenew / Invitation to join the InnoRenew Living Lab.................................................................. 15 Paplrnlčarjl opozorili, da potrebujejo konkurenčnejše okolje / Papermakers call out for a more competitive environment................................. 16 Na Paperweeku tudi slovenski mladi raziskovalec / Slovenian Junior Researcher speaks at Paperweek.............................................................. 18 Knjiga o 3D-tlsku v slovenščini / Book on 3D printing In Slovenian.....................................................................................................................18 Zahteven prehod v nlzkoogljlčno družbo prinaša nove priložnosti / Demanding transition to low-carbon society provides new opportunities ...19 Prijazni sovražnik - japonski dresnlk v laboratoriju za paplrnlštvo / A friendly enemy - japanese knotweed In the papermaking laboratory........20 Otroci, kam gre odpadni papir? / Children, where does waste paper go?.........................................................................................................22 Ko embalaža postane tudi prodajni artikel / When packaging also becomes a sales Item..................................................................................23 Slovenska »stoječa miza« Iz kartona / Slovenian »standing desk« made of cardboard.......................................................................................24 Trgovine brez embalaže / Packaging-free stores..................................................................................................................................................25 S slovenskim znanjem uspešno modernizirali mokri del KS2 / Successful upgrade of the KS2 cardboard machine wet end In Kohcevo.............27 40 let papirnega stroja In 230 let paplrnlštva v Gorica na h / 40 years of the paper machine and 230 years of papermaking In Goričane...........28 Novo Ime na čelu družbe Vlpap / New Chairman of the Management Board and Managing Director appointed at Vlpap Videm Krško............29 Natečaj Golden Label 2016: Tako Izgledajo zmagovalci / Golden Label Award 2016: The Winner Takes It All...................................................30 Preprosto boljši | Kako postati PREPROSTO BOLJŠI? / Just Better | How to get JUST BETTER?............................................................................32 V Radečah ciljno do novih znanj / Radeče focused on gaining new knowledge................................................................................................33 Novi temelji za sodobnejše kadrovanje In nagrajevanje / New foundations for Improved staffing and a more flexible salary scheme................34 0 dišečih nageljnih, ljubečem srcu, slovenskem medu In tradiciji / About blooming carnations, a loving heart, Slovenian honey and tradition.. 35 V MSK nov večbarvni vellkoformatnl tiskalnik / New multicolour large-format printer at MSK...........................................................................36 Novi doktorji s področja paplrnlštva / New PhDs in Papermaking......................................................................................................................37 Obisk dijakov Gimnazije Litija na Inštitutu za celulozo In papir / Students from Litija grammar school visit the Pulp and Paper Institute.............38 Vrstični presevnl elektronski mikroskop z atomsko ločljivostjo / Atomlcally resolved scanning transmission electron microscope .......................40 Nova področja uporabe celuloznih vlaken / New application areas for cellulose fibres.......................................................................................43 Izdelava tiskanih stikal na papirju / Fabrication of printed switches on paper ....................................................................................................47 Povzetki Iz tuje strokovne literature / Abstracts from foreign expert literature...................................................................................................51 KOLOFON: Izdajatelji in založniki: Društvo inženirjev in tehnikov papirništva Slovenije, Inštitut za celulozo in papir, GZS - Združenje papirne in papirno predelovalne industrije DITP ICi Gospodarska zbornica Slovenije ■■■ Uredništvo revije: Glavni urednik: Marko Jagodic Odgovorna urednica: Petra Prebil Bašln petra, prebil, basi n@gzs.si Uredniki področij: ► O PAPIRNI PANOGI Petra Prebil Bašln, Ana Sotlar ► NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE Petra Prebil Bašln, dr. Tea Topllšek, Ana Sotlar ► RAZISKAVE IN RAZVOJ dr. Tea Topllšek, dr. Marjeta Černlč, dr. Tjaša Drnovšek, mag. Klemen Možlna Drugi člani uredniškega odbora: mag. Mateja Mešl, Metka Ševerkar, dr. Tea Topllšek, Tanja Brlcelj Intervju: Kolibri, Poslovne komunikacije, Tanja Brlcelj, s. p., www.poslovnekomunikacije.si Tisk: Medium, d. o. o. Naklada: 1000 Izvodov, Ljubljana, maj 2016 Lektor: Grega Rlhtar s. p. Prevodi in lekture angleških besedil: Nataša Pregl s. p. Oblikovanje in grafična priprava: Studio U3NEK d. o. o. Navodila avtorjem si lahko ogledate na http://lcp-lj.sl/ditp/revlja_papir/ Revijo Papir sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Revija Papir je vpisana v razvid medijev pod številko 700. DITP ic CIRCULATION: Prepared and published by: Pulp and Paper Engineers and Technicians Association of Slovenia (DITP), Pulp and Paper Institute (¡CP), Paper and Paper Converting Industry Association of Slovenia at the Slovenian Chamber of Commerce Gospodarska zbornica Slovenije ■■■ Editorial board: Editor in chief: Marko Jagodic Executive editor: Petra Prebil Bašin petra, prebil.basin@gzs.si Feature editors: ► ABOUT PAPER INDUSTRY Petra Prebil Bašin, Ana Sotlar ► NEWS FROM PAPER MILLS, THE PRESS AND ABROAD Petra Prebil Bašin and Tea Toplišek, Ph.D., Ana Sotlar ► RESEARCH AND DEVELOPMENT Tea Toplišek, Ph.D., Marjeta Černič, Ph.D., Tjaša Drnovšek, Ph.D., Klemen Možina, M. Sc. Other members of the editorial board: Mateja Mešl, M.Sc., Metka Ševerkar, Tea Toplišek, Ph.D., Tanja Bricelj Interview: Kolibri, Tanja Bricelj, s. p., www.poslovnekomunikacije.si Printed by: Medium, d. o. o. Circulation: 1000 copies, Ljubljana, May 2016 Proofreading: Grega Rihtar s. p. Translations and proofreading of texts in English: Nataša Pregl s. p. Design and prepress: Studio U3NEK d. o. o. Author guidelines are available at http://icp-lj.si/ditp/revija_papir/ Papir Magazine is cofunded by the Slovenian Research Agency. Papir Magazine is entered in the Slovenian Media Register under no. 700. UVODNIK Uvodnik Čim prej definirati potrebna nova znanja in veščine Konec februarja so se socialni partnerji srečali na Dunaju na konferenci o prihodnjih znanjih in kompetencah za papirno industrijo prihodnosti. Z zanimanjem smo seje udeležili tudi slovenski predstavniki panožnega sindikata, združenja papirničarjev in enega izmed podjetij. Rezultati analize stanja na področju znanj v evropskem papirništvu so bili za nas, slovenske predstavnike, presenetljivi, saj smo lahko slišali, da se s problematiko pridobivanja in izobraževanja kadrov v papirnicah ukvarjajo prav povsod po Evropi in da Slovenija pri tem ni nikakršna izjema. Kot kaže raziskava institucije CeDeFop, so trendi v papirništvu pravzaprav enaki kot v vsej evropski predelovalni industriji: staranje kadra, pomanjkanje praktičnih, strokovnih znanj, nezanimanje mladih za delo v predelovalni industriji, potreba po multifunkcionalnem znanju ... Kako se soočati s temi izzivi? Med dobrimi praksami so bili izpostavljeni primeri sistematične promocije papirne panoge med mladimi, popularizacija papirništva in papirnih izdelkov v javnosti, zlasti s poudarjanjem, da gre za »bio-based industry«. To dejstvo premalo izkoriščamo v prid lastne promocije, čeprav ima papirna panoga s svojim delovanjem in izdelki vse atribute krožnega gospodarjenja. Pri teh aktivnostih je zelo pomemben angažma same industrije, ki naj odpira vrata, se predstavlja in o svojem delovanju poroča najrazličnejšim javnostim. Poleg tega je vloga, če ne naloga industrije tudi promptno sodelovanje z izobraževanimi institucijami pri oblikovanju izobraževalnih programov. Trenutek resnice je predstavil Frank Miletzky iz PTS-a, kije papirno industrijo primerjal z drugimi sodobnimi industrijami, in opozoril, kakšna naj bi bila papirna industrija prihodnosti. Odprl je vprašanje o prihodnjih želenih kompetencah kadrov v papirništvu, na katerega ni bilo jasnega odgovora, razen zavedanja, da bodo v prihodnosti zahtevana nova, še bolj kompleksna in multidisciplinarna znanja. Tega se zavedamo tudi v Združenju papirne in papirno predelovalne industrije ter na Inštitutu za celulozo in papir, zato skupaj z drugimi institucijami dejavno sooblikujemo prenovljen sistem formalnih in neformalnih izobraževalnih programov, ki bodo zadostili potrebam panoge, obenem pa zadovoljili tudi zaposlene, ki bi jim tako omogočili tudi doslej manjkajoče formalno izobraževanje s področja papirništva. In kot je na konferenci dejal Peter Schuld, podpredsednik Odbora za socialni dialog v papirniškem sektorju: »Skrajni čas je, da se soočimo z neusklajenostjo med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih v našem sektorju. Čim prej se moramo prilagoditi tehnološkim dosežkom in se z zagotavljanjem ustreznih znanj in spretnosti pripraviti na spremembe v prihodnosti.« Petra Prebil Bašin, direktorica Združenje papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS EDITORIAL Éditorial New skills and competences to be defined as soon as possible In February, social partners met In Vienna at a conference on skills and competences In the future paper Industry. The event was also attended from a Slovenian delegation of Interested parties that Included representatives of the Industry's union, the papermakers' association and one of the paper companies. The analysis of the current skills situation In European papermaklng, the results of which were presented at the meeting, were quite surprising for us-we heard that recruiting and training human resources In paper mills Is an Issue affecting the whole Europe, and Slovenia does not seem to be an exception. According to the findings of a research done by CeDeFop, trends In papermaklng are basically the same as throughout the European converting Industry: ageing of human resources, lack of practical and expert skills, young people's lack of Interest In getting a job In the converting Industry, the need for multifunctional knowledge... How should we face these challenges? Good practices featured examples of a systematic promotion of the paper Industry among the younger population, and popularization of papermaklng and paper products In public, especially by pointing out that It Is a »bio-based industry«. This is something we should definitely use more for our own promotion considering that the Industry's products and overall performance exhibit all attributes of a circular economy. These activities should be fully supported by an active involvement of the industry - It should be opening doors, representing Itself and Informing various publics of what it does and strives for. It Is also the Industry's role, and moreover Its obligation to promptly cooperate with educational Institutions in forming proper curricula. The moment of truth happened when Mr. Frank Miletzky from PST compared the paper Industry with other contemporary Industries, and explained how It should look like in the future. He opened the question of the required future competences of human resources in papermaklng, a question that has not been clearly answered so far except for the awareness that new, even more complex and multldisclpllnary skills will be required. This is also something both the Pulp, Paper and Paper Converting Industry Association and the Pulp and Paper Institute are aware of, which is why we are actively Involved with other institutions In establishing a revised system of formal and Informal curricula that would meet the needs of the industry and at the same time satisfy the employees by providing them with a - currently non-existing - opportunity to acquire a formal education in papermaklng. Or, in the words of Mr. Peter Schuld, the Vice-Chairman of the Paper Sector Social Dialogue Committee: »It is high time for us to tackle the challenge of potential future skills mismatches in our sector. We urgently have to adapt to the technological developments and prepare for the transformation within our sector by providing the relevant skills.« Petra Prebil Basin, Director Pulp, Paperand Paper Converting Industry Association at the Slovenian Chamber of Commerce Rktualno ... LETO 2015 YEAR 2015: ^ ► ► Year 2015, in a nutshell, was a successful year for the paper and paper converting industry. It generated EUR 772.6 million of revenue, EUR 550 million of export, EUR 170 million of added value, and EUR 22.6 million of net profit. Compared to the year before, profit was increased by 14.8%, total production volume grew 5.5%, paper mills produced 1.4% more paper, or 721,350 tons of paper and cardboard, and the paper and paper converting companies considerably increased the sheer physical volume of their exported products. According to financial data for 2015, the converting part of the industry achieved better business results on average. In addition, the costs of energy products were reduced by 3 percent, which, among other things, is a direct effect of the Slovenian Papermaking Industry Association's efforts and activities before relevant ministries. Združenje papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS Leto 2015 bi lahko v enem stavku ocenili kot uspešno leto za papirno in papirno predelovalno industrijo, saj je panoga ustvarila 772,6 mio. € prihodkov, 550 mio. € izvoza, 170 mio. € dodane vrednosti in 22,6 mio. € neto čistega dobička. Dobiček se je v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 14,8 %. Fizičen obseg proizvodnje celotne panoge se je povečal za 5,5 % glede na leto 2014; papirnice so lani izdelale 1,4 % papirja več kot leto prej ali 721.350 ton papirja in kartona, papirno predelovalna industrija pa je fizično precej povečala izvoz svojih izdelkov. Finančni podatki kažejo, da je lani v povprečju boljše posloval predelovalni del dejavnosti. Pomemben podatek je 3-odstotno znižanje stroškov energentov, na kar je poleg drugega pomembno vplivalo tudi Združenje PPPI z vrsto aktivnosti pri pristojnih ministrstvih. Medtem ko za Slovenijo statistični podatki poročajo o 2,9-odstotni rasti BDP-ja in defiaciji za leto 2015, je industrijska proizvodnja lani v povprečju porasla za 4.8 %. Slovenska papirna in papirno predelovalna industrija je fizičen obseg proizvodnje v letu 2015 povišala nad slovenskim povprečjem v predelovalnih dejavnostih, in sicer za 5,5 %. Od tega so papirnice izdelale 721.350 ton papirja ali 1,4 % več papirja in kartona kot v letu 2014, predelovalci papirja pa rekordnih 238.600 ton izdelkov. Prodajni prihodki v dejavnosti proizvodnje in predelave papirja so za 2.9 % presegali tiste iz leta prej in dosegli 772,6 mio. €, od tega so papirnice ustvarile 520,2 mio. €, predelovalci papirja pa 252,4 mio. € prihodkov. Prodaja na domačem trgu je skupno narasla za 2,2 % glede na leto 2014; na domačem trgu je bilo ustvarjenih več prihodkov tako pri papirnicah (+2,8 %) kot tudi v predelovalnem delu panoge (+1,9 %). Panoga je skupaj ustvarila skoraj 550 mio. € izvoza, kar predstavlja 3,25 % izvoza vseh predelovalnih dejavnosti v Sloveniji. Papirnice v povprečju 88,5 % prihodkov ustvarijo v tujini, papirno predelovalni del panoge pa v povprečju 37,6 %. Statistični podatki kažejo na to, da je panoga največjo rast izvoza ustvarila na neevrskih trgih. V 112 podjetjih dejavnosti je bilo leta 2015 v povprečju glede na obračunane delovne ure zaposlenih 3985 zaposlenih, kar je nekaj manj kot leto prej. Razlog za to je najverjetneje stečaj Aera in tako manko njihovih zaposlenih. Povprečno število zaposlenih v papirnicah je poraslo za 28 zaposlenih, na 2014 zaposlenih, manj pa je zaposlenih v papirno predelovalnem delu panoge. Stroški energentov v panogi so se v letu 2015 znižali za 3 %, za kar gre zasluga tudi Združenju papirne in papirno predelovalne industrije, ki je za zniževanje teh stroškov izvedlo vrsto aktivnosti pri pristojnih ministrstvih. Ustvarili 170 mio. € dodane vrednosti Papirna in papirno predelovalna panoga v Sloveniji ustvari 170 mio. € dodane vrednosti ali v povprečju 42.556 € na zaposlenega, kar je 1,6 % nad slovenskim povprečjem v predelovalnih dejavnostih v letu 2015 (41.884 €). To je za 2,7 % manj kot leta 2014. Znižanje povprečne g dodane vrednosti na zaposlenega je g posledica znižanja slednje v papirnicah, | in sicer za dobre 10,3 % na 47.612 €, ■g medtem ko se je v predelavi papirja dodana vrednost na zaposlenega povišala za 7 % na 37.391,47 €. časopisni nepremazni premazni tissue ostali, papirji grafični grafični papirji (higienskih) specialni in papirji drugi papirji in kartoni 2015 "2014 2013 Struktura proizvodnje papirja v Sloveniji v letu 201 5 Structure of Slovenian paper production in 2015 V Sloveniji smo v letu 2015 izdelali: 360 kg Podatki o poslovanju panoge v letu 201 5 Industry's business results In 2015 papirja in kartona / prebivalca in V>{ >0*6 Združenje papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS 4 4 4 Based on other European »Keep me posted« initiatives, Slovenia established a similar campaign in order to promote the consumers' legal right to choose how they want to be contacted and to ensure that customers do not face any additional expenses as a result of their choice. V dobi digitalizacije vse več ponudnikov želi potrošnikom omogočiti dostop do pomembnih informacij, kot so na primer računi, pogodbe, bančni izpiski le v elektronski obliki. Elektronska komunikacija je za številne potrošnike sprejemljiva in priročna, za nekatere skupine potrošnikov pa predstavlja precejšno oviro. Pri elektronskem obveščanju je sporna tudi praksa, ko nekatera podjetja stroške papirnatih obvestil prenesejo na potrošnika. Potrošnik torej lahko izbere papirnato obveščanje, a mora zanj plačati, kar predstavlja še dodatno diskriminacijo. Strogo elektronsko poslovanje deluje izključujoče in je diskriminatorno najmanj do naslednjih, predvsem starejših in ranljivih skupin: ^ potrošnikov, ki elektronskega poslovanja ne morejo uporabljati: potrošniki brez poznavanja rabe interneta (starejša populacija, in drugi), potrošniki na območjih brez internetne povezave, potrošniki, ki si sodobnih komunikacijskih naprav ne morejo privoščiti ali so bolni; ^ potrošnikov, ki ne želijo poslovati elektronsko, ker ne uporabljajo računalnika, imajo preference do uporabe papirja, elektronskim medijem ne zaupajo ali so mnenja, da morajo biti pomembni osebni in drugi podatki zapisani na papir. Starejši nad 65 let predstavljajo že blizu 20 odstotkov prebivalstva, trend pa poteka v smeri rasti števila starejših. Zanemarljiva ni tudi socialno šibkejša populacija, ki se prav tako povečuje, in nekatere manjšine (na primer slepi in slabovidni, invalidni). Za navedene skupine je nerealno pričakovati, da bo dostopanje do pomembnih dokumentov in računov po elektronski poti sploh kdaj mogoče, bodisi zaradi prenizke računalniške pismenosti, pomanjkanja možnosti dostopa do spletnih storitev ali drugih omejitev Na pobudo ZPPPI je vodenje slovenskega gibanja »Pošlji mi pismo« prevzela Zveza potrošnikov Slovenije. On the initiative of PPCIA, the >Keep me pcsteck movement in Siovenia is now iecl by the Slovenian Consumers' Association. (bolezni, hib). Po podatkih Eurostata 21 odstotkov gospodinjstev v Evropi nima dostopa do interneta, v Sloveniji pa je ta delež glede na podatke SURS še višji - 24-odstoten. 21 odstotkov posameznikov v Evropi, starih od 16 do Po zgledu iniciative v Veliki Britaniji in s skupnim ciljem, da bi zagotovili potrošnikom pravico do izbire, na kakšen način želijo biti obveščerKj ter to pravico tudi zakonsko uveljaviti v prakso. se je tudi drugje po Evropi in v Bruslju oblikovalo gibanje »Keep me posted«. Gibanje deluje na način zbiranja podpornikov ideje, v nekaterih državah pa je uspelo poseči tudi v zakonodajo, ki zakonsko zagotavlja uveljavitev pravice potrošnikov do izbire. Dodatna vrednost takšne kampanje je tudi ozaveščanje potrošnikov in ponudnikov blaga in storitev, da so v primeru izrecne uvedbe digitalnega načina komunikacije nekateri potrošniki zapostavljeni. 74 let, tudi nikoli ne uporablja interneta (ne v službi, doma ali kje drugje). V mesecu aprilu smo kampanjo osnovali tudi v Sloveniji in jo imenovali »Pošlji mi pismo«. Cilji kampanje so identični drugim kampanjam »Keep me posted«, torej ozaveščanje različnih javnosti ter zagotavljanje potrošnikove pravice do izbire v okviru Zakona o varstvu potrošnikov, ki se bo v Sloveniji sprejel do konca leta 2016. Kot ustanovitelji gibanja se podpisujemo: Zveza potrošnikov Slovenije, Pošta Slovenije, Društvo za direktni marketing, NTF, KSS Pergam ter Združenje papirne in papirno predelovalne industrije. Preberite si več o dejstvih, zakaj je tovrstna zaščita pravic potrošnikov pomembna in potrebna, kdo vse že podpira iniciativo v Sloveniji in drugje v EU in postanite podporniki kampanje na spletni strani: www.posljimipismo.si. Petra Prebil Bašin, direktorica Združenje papirne in papirno predelovalne industrije Projekti... VABIJO K SODELOVANJU V ŽIVEM LABORATORIJU INNORENEVV INVITATION TO JOIN THE INNORENEVV LIVING LAB ICP - partner v projektu A platform for the establishment of a centre of excellence for research, development and innovations in renewable resources and research into a healthy living environment (InnoRenew CoE) has been developed within the framework of a project consortium comprised of nine organizations, including the Pulp and Paper Institute Ljubljana. The centre is supposed to help transform Slovenia into a society focused on sustainable development, circular economy, general prosperity and the use of its renewable resources. The consortium has already established the "Inovative use of renewable resources" LL InnoRenew living lab and is welcoming new members to join the project. Pod okriljem projektnega konzorcija, ki ga sestavlja devet organizacij, med katerimi je tudi Inštitut za celulozo in papir, nastaja platforma za vzpostavitev Centra odličnosti za raziskave, razvoj in inovacije na področju obnovljivih virov ter za raziskave o zdravem bivanjskem okolju (InnoRenevv CoE). Center naj bi pripomogel pri transformaciji Slovenije v družbo, ki bo osredotočena na trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo, blaginjo ljudi in uporabo njenih obnovljivih virov. Konzorcij je že oblikoval živi laboratorij Inovativna raba obnovljivih materialov LL InnoRenevv, v katerega vabijo tudi nove člane. Inštitut za celulozo in papirje partner projekta Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja (InnoRenevv CoE), za katerega je Evropska komisija odobrila financiranje prve faze. Namen centra bo s pomočjo povezanih in nadgrajenih znanj vseh sodelujočih partnerjev ustvarjati in/ali izboljševati inovativne izdelke, procese, storitve, poslovne modele in sisteme za pametno, trajnostno in sodobno grajeno okolje za vse generacije. S tem bo center pripomogel k transformaciji Slovenije v družbo, osredotočeno na trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo, blaginjo ljudi ter uporabo njenih obnovljivih virov in sredstev, zaradi česar je projekt InnoRenevv strateškega pomena za razvoj celotne Slovenije, za njeno znanstveno in inovacijsko odličnost, gospodarsko rast, mednarodno prepoznavnost in konkurenčnost ter za zdravo okolje in blagostanje prebivalcev. V prvem letu projekta InnoRenevv CoE je glavni cilj pripraviti poslovni načrt za uspešno implementacijo novega centra (več informacij na spletni strani projekta: http:// www.innorenew.eu/en), s katerim si bomo Slovenska delegacija na obisku v Fraunhofer Institute for Wood Research v E'.raunschwelgu v Nemčiji. Slovenian delegation visiting the Fraunhofer Institute for Wood Research in Braunschweig, Germany. odprli vrata v drugo fazo razpisa, kjer se bo InnoRenew CoE v konkurenci izbranih 31 prijaviteljev potegoval za uvrstitev med devet projektov, ki jih bo sofinancirala Evropska komisija. Vsak od centrov naj bi prejel do 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev. V pripravi je poslovni načrt Do sedaj je projektni konzorcij, ki ga sestavljajo Univerza na Primorskem kot vodilni partner, odlični partner Fraunhofer Institute for Wood Research -Wilhelm-Klauditz-Institut (WKI), Inštitut za celulozo in papir, Univerza v Mariboru, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Zavod E-Oblak, Nacionalni inštitut za javno zdravje ter Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, pripravil podrobno analizo stanja na področju raziskav, razvoja in inovacij, ter splošne gospodarske slike v slovenski industriji gozdno-lesne verige (papirna podveriga kot ena najpropulzivnejših) in z njo povezanih verig vrednosti. Na podlagi analize smo identificirali priložnosti, pomanjkljivosti in ovire za razvoj celotnega sektorja, ter oblikovali temeljni načrt raziskav, razvoja in inovacij (načrt RDI) za nastajajoči InnoRenew CoE. Obenem smo izbrali ustrezen poslovni model nastajajočega CoE. Ta bo, skupaj z načrtom RDI, osnova za končni poslovni načrt Centra. Želijo si povezovanja s podjetji Pri pripravi končnega poslovnega načrta Centra potrebujemo tudi povezovanje z deležniki in prispevek deležnikov, tudi podjetij, ki so kakor koli povezana z gozdno-lesnim sektorjem. Tovrstne informacije bodo ključne za uspešno pripravo in razvoj InnoRenew CoE v Sloveniji, zato smo oblikovali živi laboratorij Inovativna raba obnovljivih materialov (LL InnoRenew), ki je kot javno-zasebno-družbeno partnerstvo (public-private-people partnership) ekosistem za kokreacijo in preverjanje idej in pobud ter njihovo uresničitev. Vanj vabimo podjetja, nove člane, ki bi kot deležniki sodelovali v laboratoriju. Aktivnosti živega laboratorija vodimo v spletnih diskusijskih forumih ter na delavnicah in osebnih srečanjih, pri vseh teh interakcijah pa izkoristimo priložnost tudi za snovanje prihodnjega sodelovanja. Novice o LL InnoRenew CoE ter na splošno o InnoRenew CoE in z njim povezanih vsebinah spremljajte na zgoraj omenjeni spletni strani ter na družbenih omrežjih (Facebook: https://www.facebook.com/ lnnoRenew-CoE-454740938032850; Linkedln: https://www.linkedin.com/ g rou ps/8347719/prof i le; Twitter: https:// twitter.com/lnnoRenewCoE). Črtomir Tavzes, Oddelek za tehnologijo Univerza na Primorskem Poročamo PAPIRNIČARJI OPOZORILI, DA POTREBUJEJO KONKURENČNEJŠE OKOUE PAPERMAKERS CALL OUT FOR A MORE COMPETITIVE ENVIRONMENT 19. Dan slovenskega papirništvo in 42. Simpozij DITP A 4 4 4 At the 19th International Meeting of Slovene Paper Industry that took place In Bled In November 2015 and was attended by approximately 250 people from nine countries, the participants again pointed out that the Slovenian papermaking industry deserves a better reputation and needs a more competitive environment. They listed the numerous positive economic indicators achieved by the papermaking industry despite the fact that it operates in a distinctly discouraging economic environment. The focus of this meeting was on circular economy and papermaking as an exemplary industry within circular economy. The event was once again held in association with the DITP (Pulp and Paper Engineers and Technicians Association of Slovenia) International Annual Symposium, already the 42th in a row. Na mednarodnem srečanju slovenskih papirnicarjev je Tadej Gosak opozoril, da si slovenska papirna Industrija zasluži v javnosti večji ugled. Zno>va je apeliral na zmerno obremenjevanje te okoljsko učinkovite n perspektivne panoge. At the International Meeting of Slovene Paper Industry, Mir. Tadej Gosak pointed out that Slovenian paper industry deserves a better reputation In public. Na 19. Mednarodnem srečanju slovenskega papirništva, ki se ga je novembra lani na Bledu udeležilo okoli 250 udeležencev iz devetih držav, so znova želeli opozoriti, da si slovenska papirna industrija zasluži večji ugled in da potrebuje konkurenčnejše okolje. Izpostavili so številne pozitivne gospodarske kazalnike, ki jih dosega papirna panoga, in to kljub temu, da ustvarja v izrazito nespodbudnem gospodarskem okolju. V ospredju tokratnega srečanja je bilo krožno gospodarjenje in papirništvo kot panoga, ki predstavlja zgled na tem področju. Srečanju papirništva se je tudi letos tradicionalno pridružil mednarodni letni simpozij DITP (Društva inženirjev in tehnikov papirništva), ki je letos potekal že 42. leto zapored. Predsednik upravnega odbora Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS Tadej Gosak je v uvodnem nagovoru predstavil vrsto pozitivnih gospodarskih kazalnikov. Omenil je, da okoli 4000 zaposlenih v nekaj več kot stotih papirniških podjetjih proizvede v povprečju dobrih 43.000 evrov dodane vrednosti, kar je osem odstotkov nad slovenskim povprečjem; da slovenske papirnice več kot 70 odstotkov svoje proizvodnje izvozijo, da v letu 2016 pričakujejo do 5-odstotno rast proizvodnje ... Poudaril je, da je papirna industrija v preteklosti izjemno izboljšala energetsko in okoljsko učinkovitost. Danes domače papirništvo deluje kot zanesljiv in kakovosten delodajalec in posluje uspešno, čeprav se sooča s številnimi izzivi. Gosak je še posebej poudaril, da imajo slovenska papirna podjetja v primerjavi s tekmeci, ki prihajajo z drugih koncev sveta, težje pogoje na področju okoljevarstvenih in drugih dajatev. To ponazarja tudi dejstvo, da je po letu dni vročih debat na temo uvedbe C02 dajatve za največje porabnike energije, ki so že obdavčeni v okviru vseevropske ETS sheme, ponovno na mizi ista dajatev, ob tem pa dodatno še negotovost glede plačila trošarin na energente. »Slovenska papirna podjetja imajo v primerjavi s tekmeci, ki prihajajo z drugih koncev sveta, težje pogoje na področju okoljevarstvenih in drugih dajatev,« je v uvodnem nagovoru opozoril Tadej Gosak, predsednik upravnega odbora ZPPPI. Zbrane je pozdravil tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Samo Hribar Milič in jim čestital, da jim je v teh časih v svojih podjetjih uspelo tako uspešno poslovati. Ob tem je znova apeliral na zakonodajalce, naj prisluhnejo pozivom papirničarjev, ki sodijo med trdnejše gradnike slovenskega gospodarstva. »Biti hitrejši in boljši od konkurence ni več dovolj, treba je stopiti skupaj, da nas bodo pristojni slišali. Slovenija bo uspešna in socialna država samo, če bo gospodarstvo lažje dihalo. V Sloveniji imamo dovolj prostora za to, da bi slovensko papirništvo delalo v bolj konkurenčnih pogojih, obenem pa bi ohranili socialno državo,« je opozoril Hribar Milič. MCORA ; v ZA P0SPEŠEM UniudJV Mednarodno srečanje slovenskih paplrničarjev: Mednarodnega srečanja slovenskega papirništva se je udeležilo okoli 250 udeležencev. The International Meeting of Slovene Paper Industry was attended by approximately 250 participants. »Slovenia has enough room for Slovenian papermaking to work in more competitive conditions, and at the same time, sustain a social state,« said Mr. Samo Hribar Milic, the president of the Slovenian Chamber of Commerce. Krožno gospodarjenje zapisano v genih »Papirnice so že pred več desetletji s sistematičnimi prizadevanji vgradile v svoje poslovanje recikliranje in krožno gospodarjenje in to mnogo prej, preden so ti izrazi postali modni,« je poudaril Marko Jagodic, predsednik Društva inženirjev in tehnikov papirništva. Papirna industrija je odličen primer krožnega gospodarjenja, saj krožne cikle z vlakninami uporablja že od vsega začetka, danes pa deluje po načelu zaprtih krogotokov. »More than decades ago, years before these terms became popular, paper mills were already implementing systematic efforts to integrate recycling and circular economy in their operations,« pointed out Mr. Marko Jagodic, the president of the Pulp and Paper Engineers and Technicians Association of Slovenia. Jernej Vernik, predstavnik evropskega Eurometauxa, je bil pri napovedih glede evropskih energetskih ukrepov skeptičen in je publiko soočil s precej trdo realnostjo, medtem ko je bila z uspešnimi primeri iz prakse mnogo bolj spodbudna Anouk Dantuma, gostja iz Nizozemske. Opisala je nekaj pilotnih primerov izdelkov, ki so ob podpori države in s sodelovanjem verige podjetij na Nizozemskem ugledali pot na trg in imajo tudi odjemalce, saj krožno gospodarjenje ne terja le sprememb na strani proizvodnje, temveč tudi na strani potrošnje. »Trajnostna embalaža je med kupci vse bolj priljubljena, proizvajalec pa si z njo dviguje ugled in jo lahko s pridom uporabi za promocijo svoje blagovne znamke,« je poudarila. Med najbolj zanimivimi je bila papirna embalaža za paradižnike iz stebel paradižnikove rastline in embalaža za jajca, narejena iz vlaken trave. Zlasti pri embalaži iz paradižnikovih rastlin je poudarila, kako pomemben je širši pogled, ko kupci embalaže hkrati postanejo tudi dobavitelji surovine. Razloge, zakaj sorodni slovenski poslovni modeli za razliko od nizozemskih ne najdejo poti na trg, bi lahko iskali v pomanjkanju podjetniškega poguma in sodelovanja, še en razlog pa je sicer zgledna zakonodaja, ki v praksi žal ne deluje. Nagrajenki za najboljše zaključno delo s področja papirništva. Dr. Vesna Zepič zgoraj In Tanja Pleša spodaj. Winners of the best final thesis in papermaking award: Vesna Zepii, Ph.D., above and Tanja Plesa below. da brez finančne uspešnosti ne moremo biti družbeno odgovorni ter da trajnostno poslovanje postaja nujen del strategije in konkurenčne prednosti tudi za slovenska podjetja. »Stroškovna učinkovitost je enako trajnostni razvoj,« je menil Drašček in papirno industrijo opomnil, naj trajnostno gospodarjenje dopolni še z ustreznim poročanjem o tem. Uvodni del srečanja so udeleženci zaključili s podelitvijo nagrad za zaključna dela s področja papirništva in z okroglo mizo, na kateri je bil glavni poudarek na nujnem povezovanju in utiranju novih, inovativnih poti za doseganje razvoja. »Circular economy not only calls for changes in production, it also calls for changes in consumption,« pointed out Ms. Anouk Dantuma, who introduced several good examples of circular economy in the Netherlands. Podobno, kot je Dantuma opozorila na donosnost sonaravnih izdelkov, je tudi mag. Matej Drašček v predavanju Ekonomske fakultete v Ljubljani poudaril, »Brez finančne uspešnosti ne moremo biti družbeno odgovorni. Stroškovna učinkovitost je enako trajnostni razvoj. Trajnostno poslovanje postaja nujen del strategije in konkurenčne prednosti tudi za slovenska podjetja,« je povedal mag. Matej Drašček. Tanja Bricelj, Kolibri, s. p. 19 Novice iz ICP-jci NA PAPERWEEKU TUDI SLOVENSKI MLADI RAZISKOVALEC SLOVENIAN JUNIOR RESEARCHER SPEAKS AT PAPERWEEK ^ ^ ^ ^ ^ Inštitut za celulozo in popir 4 4 The European Paperweek 2015 featured a lecture on functional printing presented by a junior researcher from Slovenia, Mr Matija Mraovic. Kot že nekaj let zapored je v sklopu evropskega tedna paplrnlštva Papervveek 2015 organizacija EFPRO organizirala dogodek, kjer so se imeli priložnost predstaviti mladi raziskovalci s področja papirništva in sorodnih ved. V tokratni izbor seje uvrstil tudi predstavnik Inštituta za celulozo in papir Matija Mraovič, ki je predstavil svoje delo na področju tiskane elektronike (funkcionalnega tiska). Veliko prispevkov mladih raziskovalcev seje posvečalo vhodnim surovinam in obdelavi vlaknin, doseganju različnih stopenj mletja sfrakcioniranjem, vplivu kuhanja na vlaknine, uporabi alternativnih vhodnih surovin, pa tudi uporabi papirja v arhitekturi. Svoje dosežke so predstavili tudi raziskovalci zmagovalnega CEPI projekta »Deep Eutectic Solvents For Sustainable Paper Production«, ki se ukvarjajo z delignifikacijo vhodnih surovin z novim postopkom raztapljanja lignina (http://www.providespaper.eu). Mladi raziskovalci, ki so predstavljali svoja dela ria Paperweeku 201 S. Young researchers presenting their work at Paperweek 2015. Glavna tema Paperweeka 2015 je bila tako imenovana Industrija 4.0 oziroma digitalizacija proizvodnje in racionaliziranje energetike ter logistike. Na pomembnost tega vprašanja kaže tudi prisotnost evropskih komisarjev na dogodku, med drugim podpredsednika Evropske komisije Maroša Šefčoviča. Preko Skype konference je svoje misli o Industriji 4.0 in njenih posledicah in transformaciji Evrope ter vsega zahodnega sveta podal Jeremy Rifkin, ekonomski in družbeni teoretik ter svetovalec več vladam (Nemčija, Kitajska ...). Paperweek poteka na globalni ravni, saj je namenjen predvsem velikim igralcem, ki na dogodku načrtujejo strategijo industrije za prihodnja leta. Matija Mraovič, raziskovalec Inštitut za celulozo in papir KNJIGA O BOOK ON 3D Knjižno novost B A new book written by Tadeja Muck, Ph.D., and Igor Krizanovski, Ph.D., proves that 3D printing is not a thing of the future but an irrevocable part of our contemporary reality. It's the first book published in Slovenian language that talks about the meaning of 3D printing, its development, properties and possibilities. 20 3D-tisk ni stvar prihodnosti, ampak je nepreklicno del naše trenutne stvarnosti. To dokazuje nova knjiga avtorjev dr. Tadeje Muck in Igorja Križanovskija. Gre za prvo slovensko knjigo, ki predstavlja pomen 3D-tiska, njegov razvoj, lastnosti in zmožnosti. Knjiga vsebuje štiri samostojne dele. Prvi je namenjen predstavitvi 3D-tiska, najpomembnejšim tehnologijam, na katerih temelji, in kratkemu opisu obstoječih aplikacij, ki so povezane s tehnologijami. V drugem delu je prikazano, kako je mogoče virtualne ideje, ki nastajajo v obliki 3D-modelov, pretvoriti v fizične 3D-predmete. Tretji del je poskus ureditve terminologije na področju 3D-tiska. Četrti del odgovarja na vprašanje, ali v Sloveniji imamo podjetja, ki sledijo razvoju in uporabi 3D-tiska? Knjigo lahko kupite na www.pasadena.si, cena: 23 evrov. 3D-TISKU V SLOVENŠČINI PRINTING IN SLOVENIAN 4 4 4 4 4 Energetika ZAHTEVEN PREHOD V NIZKOOGLJICNO DRUŽBO PRINAŠA NOVE PRILOŽNOSTI DEMANDING TRANSITION TO LOW-CARBON SOCIETY PROVIDES NEW OPPORTUNITIES ► ►►►►►►►► t^sSBS At the En.odmev 016 strategic conference organized by Energetika.NET and held this February in Ljubljana, the emphasis was on the transition to a low-carbon society being a demanding process that requires a shift in society's thinking and functioning but also provides plenty of opportunities for everyone. The main emphasis of the conference was on the fact that the future will require multifunctionality and related cooperation which is something only the true winners of the energy transition might be capable of. Prihodnost bo zahtevala multifunkcionalnost in povezovanje. The future will require multifunctlonality and related cooperation. Prehod v nizkoogljično družbo je zahteven proces, ki zahteva spreminjanje tako razmišljanja kot tudi delovanja družbe, hkrati pa prinaša tudi številne nove priložnosti za vse. To je na strateški konferenci En.odmev 016, ki je pod okriljem Energetike.NET potekala 11. februarja v ljubljanskem Grand hotelu Union, poudaril državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo (Mzl) mag. Klemen Potisek. »Prednostna naloga EU je tudi vzpostavitev energetske unije, ki bo med drugim temeljila na zanesljivosti oskrbe, solidarnosti, konkurenčnem notranjem trgu, energetski učinkovitosti, raziskavah in razvoju, pa tudi na harmonizaciji trga,« je zbranim dejal Klemen Potisek in napovedal pripravo strateškega dokumenta za energetiko, ki ga pripravljajo na Mzl. »Z njim bomo določili cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za naslednjih 20 let, okvirno celo za 40 let ali več,« je dejal Potisek. Doslej so v procesu priprave Energetskega koncepta identificirali ključna področja, ki bodo zahtevala dodatno poglobitev, zato bodo v ta namen organizirali še nekaj javnih posvetov. »Energetski sistemi preteklosti bodo le še to - sistemi preteklosti,« meni Alenka Žumbar Klopčič, direktorica in glavna urednica Energetike.NET. Poudarila je, da bodo prihodnost na energetskih trgih zaznamovali novi subjekti, ki so domači predvsem na področju IT-ja, s svojo progresivnostjo pa ženejo tudi »klasične energetske družbe« v sodobna razmišljanja in rešitve. Prihodnost bo zahtevala multifunkcionalnost in s tem povezano sodelovanje, česar pa bodo po oceni Zumbar Klopčičeve verjetno sposobni le resnični zmagovalci energetske tranzicije. Prispevki in davki na energente bodo še višji Janez Kopač, direktor Energetske skupnosti, je povedal, da Evropska unija sprejema novo direktivo o obnovljivih virih energije do leta 2030, ki bo temeljila na vseevropskem spodbujanju tistih naložb, ki bodo presegle nacionalne meje. Kopač je opozoril na pomen regijskega povezovanja, prepričan pa je, da se bodo cene energentov do leta 2050 gibale na podobni ravni kot danes, da pa se bodo še povečali davki in tudi prispevki za OVE. Prostora za višanje davkov, ki bi omogočili zbiranje denarja za naložbe v nove proizvodne enote električne energije, je sicer še nekaj, a ne ravno veliko, predvsem zaradi nekaterih nasedlih naložb iz preteklosti, pa meni direktorica Agencije za energijo Duška Godina. Opozorila je, da je treba temeljito premisliti, v kaj bomo vlagali, in da se moramo iz izkušenj v preteklosti naučiti, kako ravnati v prihodnosti. Dennis Hesseling iz Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) je prepričan, da lahko v regiji večino manj pomembnih energetskih naložb pokrijemo z zasebnimi sredstvi, medtem ko je najpomembnejše projekte treba financirati tudi z davkoplačevalskim denarjem. Opozoril je, da interkonekcije tako na področju elektrike kot plina sicer ne pritegnejo velike pozornosti, a da so zelo pomembne, saj omogočajo prenos energije iz enega dela Evrope v drugega. »Gre za relativno majhne naložbe, ki pa veliko prinesejo, zato menim, da so te naložbe zelo pametne,« je ocenil. Andreja Šalamun, Energetika.NET Potisek je omenil tudi energetsko prenovo stavb in navedel cilje na tem področju ter napovedal, da naj bi se občutno povečal obseg naložb, ki bodo vplivale na zaposlenost. Na Mzl ocenjujejo, da bodo skupne naložbe v energetsko prenovo znašale 3,2 milijarde evrov. Tehnična projektna pisarna, ki bo investitorjem v pomoč pri prenovi stavb, na Mzl deluje od lani. Zanimivo PRIJAZNI SOVRAŽNIK - JAPONSKI DRESNIK V LABORATORIJU ZA PAPIRNIŠTVO A FRIENDLY ENEMY - JAPANESE KNOTWEED IN THE PAPERMAKING LABORATORY Društvo Re-generocijo 4 4 Within the project »A Friendly Enemy - Japanese Knotweed in the Paper Laboratory«, the designers from the Re-generacija association were discovering unrecognised qualities of invasive plants. Our focus was on researching the potential value of the Japanese knotweed as an alternative source of cellulose fibers and cellulose-based products. The corresponding exhibition reveals the process of papermaking from harvesting and processing the plant and a collection of various materials and prototypes created from this undesirable plant. Oblikovalke iz kolektiva Re-generacija smo se v okviru projekta Prijazni sovražnik-japonski dresnik laboratoriju za papirništvo lotile odkrivanja skritih plati tujerodnih invazivnih rastlin. Raziskovale smo možnosti uporabe japonskega dresnika kot vira celuloze in na celulozi osnovanih izdelkov. Skozi istoimensko razstavo sedaj predstavljamo proces izdelave ročnega papirja od nabiranja in predelave surovine do zbirke različnih materialov in prototipov. V luči prizadevanj po raziskovanju ustaljenih načinov odgovarjanja na težave prevlade invazivnih vrst na eni in naših vzorcev delovanja na drugi strani smo si oblikovalke iz društva Re-generacija v okviru projekta zastavile vprašanje, ali bi lahko japonski dresnik - namesto kot gospodarsko in okoljsko breme - prepoznali kot priložnost za sklepanje novih vezi med lokalnimi potrebami in znanji ter spremembami, ki jih prinašajo posledice globalizacije? Bi lahko 'nezaželene' invazivne rastline uporabili na primer kot lokalni vir celuloze v papirnicah prihodnosti? Čeprav papirnice na Slovenskem letno porabijo med 350.000 in 400.000 ton celuloze, v Sloveniji trenutno vso celulozo uvažajo. V sklopu projekta Prijazni sovražnik -japonski dresnik v laboratoriju za papirništvo smo raziskovale proces izdelave papirja, ki nas je vodil od organiziranja urbane žetve in shranjevanja japonskega dresnika, vse do preoblikovanja lokalne delavnice za ročno izdelavo papirja v kreativni laboratorij za eksperimentiranje z različnimi obdelavami nabranega materiala. Skok v mikrosvet rastline nam je s pomočjo tehnologije odstrl Urbana žetev - v zgodnjem oktobru smo pred staro Cu kramo nabirali japonski dresnik za pridelavo papirne kaše Urban harvesting - early in October, we gathered in front of the old Cukrarna building to pick Japanese knotweed for paper pulp production Mojstrska delavnica Vevče - papirniški mojster Jože Valant v sito zajema papirno kašo Vevče Craftsman Workshop -Jože Valant, a master of hand papermaking, is collecting pulp into a sieve Nabor eksperimentov ¡z papirne kaše, predstavljen na razstavi Set of experiment:, made from paper pulp and represented at the exhibition pogled v svet snovi, kot sta celuloza In llgnln ter s pomočjo kemijske In mehanske analize dodatno potrdil naše domneve. V sodelovanju z Mojstrsko delavnico Vevče, Inštitutom za celulozo In papir ter Akademijo za likovno umetnost In oblikovanje Univerze v Ljubljani smo tako odprli polje novih priložnosti tako za ročno kot tudi pollndustrljsko Izdelavo papirja, ki temelji na pridobivanju novega materiala Iz Invazlvne rastline. Projekt vključuje eksperimente z ročno obdelavo papirne kaše, rezultate laboratorijskih analiz, karakterlzacljo In primernost materiala za uporabo ter Izvedbe oblikovalskih predlogov študentov oblikovanja. Razstava, ki je bila do 28. februarja na ogled v Muzeju za arhitekturo In oblikovanje v Ljubljani, je predstavila tudi nabor materialov In prototipov, s katerimi je obiskovalce vabila k Iskanju njihovih aplikacij skozi nadaljnje procese oblikovanja In sodelovanja ob gojenju skrbi za ohranjanje ravnovesja In raznolikosti v okolju In družbi. G aja Mežnarič Osole, predsednica Društvo Re-generacija Ljubljana, Kristalna palača, 12. oktober 2016 En.management 016 & En.občina 016 Energetika.NET Več: www.energetika.net Izobražujemo najmlajše OTROCI, KAM GRE ODPADNI PAPIR? OTROŠKA KNJIGA O KARTONU CHILDREN, WHERE DOES WASTE PAPER GO? CHILDREN'S BOOK ABOUT CARDBOARD Količevo Karton d. o. o. 4 4 Do our children know what happens to the paper that is recycled at home or collected in kindergartens and schools? The characters in Kartonko, a book for children, demonstrate the life-cycle of paper and cardboard in an age-appropriate way and show them that waste is valuable. Kartonko, Kartonček, Rdeča škatlica and Cevka are the main characters in the story about cardboard production. The book is the result of a close cooperation between Količevo Karton and Eko Knjiga publishing house and was published as part of the Modri odpadki book series. Our characters come to life under the artful brush strokes of an award-winning illustrator Roman Peklaj. Ali nasi otroci vedo, kaj se zgodi s papirjem, ki ga doma odlagamo v ločen zabojnik in ki ga zbirajo v vrtcih in šolah? Glavni junaki slikanice Kartonko otrokom predstavijo življenjski krog papirja in kartona ter jim na prijazen način prikažejo, da imajo tudi odpadki vrednost. Kartonko, Kartonček, Rdeča škatlica in Cevka so glavni junaki zgodbice o proizvodnji kartona. Slikanica je nastala v sodelovanju družbe Količevo Karton z Eko Knjigo in je izšla v zbirki Modri odpadki. Junaki so oživeli s pomočjo večkrat nagrajenega ilustratorja Romana Peklaja. Bistvo slikanice je v spremni besedi povzel Branko Rožič, direktor družbe Količevo Karton: »Kar nekaj generacij pred nami je že poznalo pomen ponovne uporabe lesnih in celuloznih vlaknin (recikliranja, povedano s tujko) pri proizvodnji papirjev in kartonov. Sprva so naši predniki s tem izrabljali le preostalo uporabno vrednost vlaknin, saj so tako lahko les iz gozdov porabili za druge namene, kasneje pa sta se vse bolj začela uveljavljati ekološki vidik in načelo celovitega in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. To pomeni, da z gozdovi, ki so naše največje naravno bogastvo, ravnamo skrbno in jih varujemo, negujemo, skrbimo za pogozdovanje in izrabljamo posekan les na ekonomsko čim učinkovitejši način. [...] Zgodba s Kartončkom, ki se potopi v razpuščevalnik, se lahko ponovi šestkrat, saj se njegove vlaknine lahko tolikokrat uporabijo za izdelavo novega kartona. Kartončkove vlaknine po izrabi uporabijo za prekrivne sloje na deponijah ali pa jih sežgejo v posebnih sežigalnicah, ki jih Slovenija nima - nam najbližje so v Kartonko, Kartonček, Rdeča škatlica In Cevka so glavni junaki zgodbice o proizvodnji kartona. Kartonko, Kartonček, Rdeča škatlica and Cevka are the main characters in a story about cardboard production. sosednji Avstriji. [...] V Sloveniji letno uporabimo skoraj 415.000 ton papirja in kartona, pri čemer več kot polovico ponovno izrabimo. Poskrbimo, da bo ta delež vsako leto večji - okolje in zanamci nam bodo hvaležni.« Slikanico sta s svojo spremno besedo pospremila tudi novinar Dela Borut Tavčar in novinarka Dnevnika Marjeta Kralj. Oba pokrivata področje ekologije. Slikanica je izšla decembra v nakladi 500 izvodov in ni na voljo v prosti prodaji. S slikanico smo razveselili otroke naših sodelavcev, varovance varnih hiš in mariborskega materinskega doma. Svoj izvod so dobile tudi igralnice lokalnih vrtcev in njihove knjižnice. Z izdajo pri Eko knjigi smo podprli Srečno hišo v Lukovici, ki nudi pomoč otrokom iz rejniških in socialno ogroženih družin. Če vas zanimajo prigode naših junakov, si slikanico lahko brezplačno prenesete prek spletnega portala Eko knjiga: www.ekoknjiga.si/kartonko. Uživajte v branju. Lidija Zupančič, finance in splošne zadeve Inovativno KO EMBALAŽA POSTANE TUDI PRODAJNI ARTIKEL WHEN PACKAGING ALSO BECOMES A SALES ¡TEM Zeleno oblikovanje DS Smith makes products from recycled cardboard that excite consumers all over the world. They were designed by Bianca Zvorc Morris, a Slovenian otherwise working abroad, whose project BeeZee EcoKid was awarded the 2012 Sustainable Entrepreneurship Award for Best Project. When asked to assess her cooperation with DS Smith, Ms. Zvorc Morris has nothing but words of praise: »DM Smith Slovenia has an innovative, experienced and extremely hard-working team that was prepared to develop packaging products based on my - technically quite challenging - designs. They are professionals in the true sense of the word, and truly a role model for other Slovenian companies, but judging from my experience working and living in New York and Germany, the company is outstanding on a global level as well,« says Ms. Zvorc Morris. Pred kratkim smo lahko v eni od slovenskih pogovornih TV-oddaj videli Bianco Žvorc Morris, sicer Prekmurko, ki ustvarja eko oblačila in druge trajnostne izdelke pod oznako BeeZee EcoLand. Prejemnica evropske nagrade za najbolj trajnostni projekt (BeeZee EcoKid, 2012) in avstrijskega naziva »najbolj zelena oblikovalka« ni mogla skrivati navdušenja, ko je govorila o embalaži za svoje izdelke ter o podjetju, ki jo izdeluje. Gre za brestaniški DS Smith, kjer po njeni zamisli izdelujejo škatle, obešalnike, kovčke in stolčke iz recikliranega kartona. Žvorc Morrisova je te izdelke prvotno zasnovala kot embalažo za svoje izdelke, vendar so artikli naleteli na tako pozitiven odziv, da jih trži tudi samostojno. Embalažni izdelki so iz recikliranega kartona, potiskani z ekološkimi barvami. Zasnovani so bili kot praktična transportna In promocijska embalaža za slovenske ekološke, falr-trade izdelke, ki se tržijo globalno. V dlzajnersko oblikovanih škatlah In kovčkih po vsem svetu potujejo eko oblačila za otroke In odrasle ter pripomočki za dom, obešalniki so namenjeni oblačilom za dojenčke, stolčki z ekološkimi blazinami, ki prav tako nastajajo v Sloveniji, pa so Izjemno priljubljen dodatek v otroških sobicah. Bianca Zvorc Morris seje pri oblikovanju oprla na tradicionalne prekmurske vzorce In angleško romantiko, vključila je naravne, tople barve, zamislila pa si je tudi več neobičajnih Izrezov, ki so Izvedbeno predstavljali precejšen izziv tehnologom v podjetju DS Smith. »Ne samo, da so etično In ekološko naravnano podjetje, njihovi Izdelki so tudi Izjemne kakovosti, vlagajo v Inovacije In razvoj ter imajo odlično vizijo za prihodnost te Industrije. V DS Smith Slovenija sem našla Inovativen, Izkušen in Izjemno delaven tlm, ki je bil pripravljen razviti embalažo, kot sem si jo zamislila -čeprav je bila Izdelava tehnološko dokaj zahtevna. Resnično so profesionalci v pravem pomenu besede. Lahko so vzor vsem podjetjem v Sloveniji, po mojih izkušnjah In delu v New Yorku ter Nemčiji pa so superlorno podjetje tudi na globalni ravni,« poudarja Bianca Zvorc Morris. BeeZee reciklirane škatlice lahko najdete na www.beezeeecokid.com. Tanja Bricelj, Kolibri, s. p. Škatlice In kovčki Iz reciklranega kartona niso namenjeni samo transportni embalaži, amipak so lahko tudi darilni artikli, medtem ko so obešalniki za otroška oblačila in stolčki z eko blazinicami lepa popestritev otroških sobic. Boxes and suitcases made of recycled carhoard are not only intended for transport packaging but can also be gift items, and kids' clothes hangers and seats with eco cushions can make for beautiful room decoration. Inovativno ... SLOVENSKA »STOJEČA MIZA« IZ KARTONA SLOVENIAN »STANDING DESK« MADE OF CARDBOARD Zeleno oblikovanje rA <<<<<<<< Switch Stance, a table designed by Mr. Saso Kasteiic and planned for production by Kartem company from Trbovlje allows you to quickly switch between sitting and standing while you work. After all, sitting has been frequently referred to as the "the smoking of our time". The standing desk made of cardboard is recyclable and approximately ten times cheaper than its plastic and wooden counterparts, which is why it attracted a lot of attention on Kickstarter. And just recently, the first Switch Stances have been shipped to their new owners. Prav v dneh, ko je revija Papir prišla iz tiskarne, naj bi po svetu že potovale prve kartonske stoječe mize, izdelane v Sloveniji. Izdelek, ki ga v svetu poznajo pod imenom »standing desk«, je zasnoval Sašo Kasteiic. Za svoj izdelek je izbral nebarvani »industrijski« karton, ker omogoča bistveno cenejši izdelek, njegove nosilne lastnosti pa so primerljive z izdelki iz lesa. Miza z imenom Switch Stance, ki jo bodo izdelovali v trboveljskem Kartemu, je namenjena menjavanju položaja med delom iz sedečega v stoječi, saj je sedenje vse bolj prepoznano kot »kajenje sodobne dobe«. 2e z dvema urama stoječega dela lahko bistveno izboljšamo svoje zdravje, pa tudi produktivnost, pravijo raziskave. Na evropskem trgu so sorodni izdelki doslej obstajali lev lesenih in plastičnih različicah in so vsaj desetkrat dražji od Kasteličeve kartonske izvedbe. Zanimivo je tudi, da je Kasteiic zagonski kapital za svoj izdelek zbiral na platformi za množično financiranje Kickstarter in že v kratkem času požel veliko pozornosti. Svoj Switch Stance lahko naročite na http://www. SwitchSTNC.com. Tanja Bricelj, Kolibri, s. p. M 26 Inovativno ... TRGOVINE BREZ EMBALAŽE Packaging is not just an important marketing tool, it also protects a product during transport or against external factors, preserves its freshness, and extends its expiration date. Despite the strong marketing interests of the global brands more and more people seem ready for a traditional sustainable shopping experience with reusable packaging. Soon, you will be able to experience something similar in the first Slovenian packaging-free store to be opened by Snaga in the framework of Ljubljana as the 2016 European Green Capital. PACKAGING-FREE STORES ► ►►►►►►►►► Nemalo pozornosti je v začetku leta vzbudila novica Javnega podjetja Snaga, ki je v okviru Zelene prestolnice Evrope 2016 za letos napovedalo odprtje prvega alternativnega nakupovalnega središča pri nas. Sredi Ljubljane naj bi namreč odprli trgovino brez embalaže, v kateri bodo na prodaj le Izdelki Iz lokalne pridelave In pravične trgovine. Kupci bodo v trgovino prinesli svojo lastno embalažo, jo ob prihodu stehtali, dodali Izbrana živila, še enkrat stehtali In plačali, kolikor so kupili. Takšne trgovine so po svetu že nekaj let v porastu. Ena Izmed prvih je bila berlinska trgovina Original Unverpackt (originalno nepaklrano), ki sojo odprli jeseni 2014 In je v kratkem času postala pravi hit. Njihove Izkušnje kažejo, da si ljudje vedno bolj želijo trajnostno obarvane nakupovalne Izkušnje. Ne samo, da se na tak način zmanjšuje količina odpadne embalaže, ampak se danes potrošniki vedno bolj zavedajo, da je prednost kupovati zlasti hrano Iz lokalne pridelave, ki nI obremenjena z dolgimi prevozi, niti s stroški marketinga In ustvarjanja blagovne znamke. Embalaža namreč nI namenjena le zaščiti pred poškodbami In zunanjimi vplivi med transportom aH daljšemu ohranjanju svežine, ampak je v veliki meri tudi medij za promocijo blagovnih znamk, ki so pogosto pomemben dejavnik pri odločanju za nakup. Kljub temu, da seje s številnimi pozitivnimi učinki trgovanja brez embalaže preprosto strinjati, pa se embalaži vendarle nI mogoče povsem odpovedati. Ne nazadnje mora vsako živilo aH kak drug prodajni artikel tudi do prodajalne prlpotovatl v-embalažl. Tanja Bricelj, Kolibri, s. p. CO muflon MUFLON, d.o.o. Titova 99, 1433 Radeče, SI / T: +386 (0)3 568 06 00 info@muflon.si / www.muflon.si SAMOLEPILNI PAPIRNA GRAFIČNI >> MATERIALI >> KONFEKCIJA >> ODDELEK Self-Adhesive Materials Paper Converting Graphic Department Novice iz papirnic S SLOVENSKIM ZNANJEM USPESNO MODERNIZIRALI MOKRI DEL KS2 SUCCESSFUL UPGRADE OF THE KS2 CARDBOARD MACHINE WET END IN KOLIČEVO Količevo Karton d. o. o. At the beginning of March, a part of the Koiicevo Karton production hall once again transformed into a construction site. This time, we upgraded the wet end of the KS2, a cardboard machine that has been efficiently producing recycled coating boards of mainly higher grammages since its construction in 1960. The successfully implemented upgrade that will both increase production and provide various cardboard grades is a result of Slovenian know-how. V začetku letošnjega marca je del proizvodnje Količevo Kartona spet postal gradbišče. Tokrat je bil na vrsti za modernizacijo mokri del stroja KS2, ki je vse od izgradnje leta 1960 uspešno proizvajal reciklirane premazne kartone predvsem višjih gramatur. Uspešno izvedena modernizacija, ki bo po novem omogočala večji obseg proizvodnje in različne kakovosti kartona, je rezultat slovenskega znanja. Obstoječo tehnologijo ER-WE-PAza formiranje srednje plasti kartona, ki je po rekonstrukciji sredi osemdesetih let kar trideset let uspešno služIla svojemu namenu, je nadomestila rešitev, ki ustreza najnovejšim tehnološkim smernicam v branži - vzdolžno sito in hibridni former za zgornje odvodnjavanje kartonskega traku. Hkrati seje prilagodil in posodobil tudi vakuumski sistem ter zamenjalo večje število pogonov kartonskega stroja, tako da se največja hitrost stroja spreminja s prejšnjih 140 m/min na 200 m/min. Slovensko znanje in trajnostne rešitve Celotno načrtovanje, organizacija prenove, Izvedba in njen nadzor so bili v rokah strokovnjakov iz Količevo Kartona In uveljavljenih podjetij, od katerih so bila z Izjemo Siemensa za pogone In ABB za procesni sistem, vsa domača. V najbolj ključnih trenutkih si je na delovišču spretno razdelilo naloge več kot 130 delavcev iz desetih podjetij, ki so poskrbeli, da seje vsaka komponenta opreme, ki jih je bilo skupaj za več kot 250 ton, znašla na zanjo vnaprej določenem mestu. V branži, kjer proizvodnja teče vse dni v letu, je ključno, da se zastoj oz. Investicija zaključita v načrtovanih rokih, zato je še toliko bolj pomembno omeniti, da so bili tokrat prvi metri kartona formirani na stroju že dan pred načrtovanim zaključkom del, zagon stroja pa je potekal tekoče in brez omembe vrednih prekinitev. Boljša gladkost in višja potiskljivost Rezultati laboratorijskih testiranj, opravljenih na prenovljenem kartonu, Izkazujejo pričakovano Izboljšanje pomembnih tehničnih lastnosti kartona - gladkostl In višje potlskljlvosti ter s tem potrjujejo tako ekonomsko kot tudi tržno upravičenost naložbe. Vsekakor velja ob tem omeniti tudi zeleno luč, prižgano s strani lastnikov, skupine Mayr-Melnhof, ki so v prenovi mokrega dela prepoznali novo priložnost za dvig kakovosti recikliranih GD in GT kartonov, Izdelanih na prenovljenem kartonskem stroju. Moderna zasnova mokrega dela stroja ne bo več, tako kot do sedaj, predstavljala ozkega grla pri razvoju zmogljivosti In različnih kakovosti kartona, ki jih bomo na tem stroju proizvajali v prihodnje. Z letošnjo prenovo je tako kartonski stroj, na katerem je kollčevska papirnica F'renc'vljen rriokri del KS2 rned prenovo Renovated wet end of the KS2 cardboard machine during renovation pred več kot 50 leti začela s pisanjem svoje zgodovine proizvodnje premaznih kartonov, dobil novo vsebino in zagon, ki ne bo kmalu Izzvenel. Irena Rupnik, Mili Service Manager Prenovljenl rriokri del KS2 rried obratovanjem Renovated wet end of the KS2 cardboard machine during operation Novice iz papirnic 40 LET PAPIRNEGA STROJA IN 230 LET PAPIRNISTVA V GORICANAH 40 YEARS OF THE PAPER MACHINE AND 230 YEARS OF PAPERMAKING IN GORICANE rA 4 4 4 4 4 Tovarna papirja Goričane, d. d. In mid-April, Goricane celebrated an important anniversary of one of the oldest paper mills in Slovenia. With awe and respect, they looked back at the entrepreneurial courage that - 40 years ago - initiated the purchase of the paper machine, which is nowadays still in operation, and thus provided not only for the survival but also the development of the most quality paper grades in Goricane. The celebration was complemented by the people who were actually involved in this investment, and a short archival film showing the events of that time. Sredi aprila sov Goričanah praznovali visoko obletnico ene najstarejših papirnic v Sloveniji in se s spoštovanjem spomnili podjetniškega poguma, ki je pred štiridesetimi leti z nakupom še danes delujočega papirnega stroja omogočil ne le preživetje, ampak razvoj najkakovostnejših papirjev v Goričanah. Slavje so dopolnili še živeči akterji te investicije in kratek arhivski film, ki prikazuje tedanje dogajanje. Osrednji junak prireditve ob obletnici je bil seveda papirni stroj, ki je Goričanam omogočil, da so ostale na zemljevidu papirnic. Leta 1976 so Goričane stroj kupile v partnerstvu s tedanjim Aerom, ne glede na nasprotovanje tekmecev in ne glede na skepso stroke, če Goričanam takšen podvig sploh lahko uspe. Pred tem so namreč Goričane od leta 1931 proizvajale zgolj celulozo. Grozilo je, da bo papirniška tradicija zaradi nerentabilne proizvodnje celuloze v Goričanah za vedno ugasnila. Zaprtje Goričan ne bi bila le škoda za delavce in lokalno skupnost Medvod, ampak bi s tem prekinili delovanje ene od edinih dveh papirnic v Sloveniji, ki delujeta na slovenskih tleh še iz časov ročne izdelave papirja. ^ Najstarejši načrt, na katerem je vrisana goričanska papirnica, je iz leta 1787. ^ Prvi papirni stroj je v Goričanah deloval od leta 1872 do leta 1931. ^ Proizvodnja celuloze se je v Goričanah zaključila leta 1992. (povzeto po Darko Cafuta: Zgodovina goričanske papirnice) Monografija, ki jo je v imenu Goričan napisal Darko Cafuta, namreč razkriva neverjetno bogastvo tehnoloških in podjetniških podvigov goričanskih papirničarjev od leta 1786 naprej. Direktor Goričan Andraž Stegu je v uvodnem pozdravu izpostavil globoko spoštovanje dediščini, na kateri lahko danes Goričane gradijo razvoj cele vrste specialnih papirjev in poslovni uspeh na izjemno konkurenčnem globalnem trgu. Slavljenec, 40-letni papirni stroj, je v času od postavitve seveda doživel številne nadgradnje in posodobitve, ki danes ^^Ll 1 NOV fCA C A ? 1 Flhito/, n^Jji aplrriiceo avtorja Darka Cafute. On the occasion of the 40th anniversary of the paper machine, Goriiane published oThe History ofPapermlll Goriiane-., an elegant historical monograph written by Mr. Darko Cafuta. Novice iz papirnic NOVO IME NA CELU DRUŽBE VIPAP NEW CHAIRMAN OF THE MANAGEMENT BOARD AND MANAGING DIRECTOR APPOINTED AT VIPAP VIDEM KRŠKO Vi po p Videm Krško, d. d. On 17 March 2016, the Supervisory Board of VIPAP VIDEM KRSKO d. d. appointed a new Chairman of the Management Board and Managing Director. The challenge was taken up by Mr Stefan Eibl-Tôrôk, who has many years of experience as a global sales and marketing executive in production industry. For the last 13 years he has been responsible for marketing and sales in Laakirchen Papier AG, Austria. The owner of the company expects that Mr Stefan Eibl-Tôrôk and the current members of the management team shall, in dose cooperation with employees and all other stakeholders, improve the company's performance and stabilize its position to enable further strategic development. Stefan Eibl-Torok Nadzorni svet družbe VIPAP VIDEM KRŠKO je 17. 3. 2016 imenoval novega predsednika uprave in direktorja družbe. Izziv je sprejel Štefan Eibl-Torok, ki ima večletne vodstvene izkušnje na področju prodaje in trženja v industrijskem sektorju. Zadnjih 13 let je bil odgovoren za trženje in prodajo v avstrijski papirnici Laakirchen Papier AG. Lastnik družbe pričakuje, da bodo Štefan Eibl-Torok in obstoječi člani vodstvene ekipe, v tesnem sodelovanju tako z zaposlenimi kot tudi z vsemi ostalimi deležniki, izboljšali poslovanje družbe in utrdili njen položaj za nadaljnji strateški razvoj. Peter Drakulič, odnosi z javnostmi 31 mostna d vijaki - regal na Jvigala - grabilta? -konzolna dviga k - bremenske nosilke -talni transport - monorail dvigala ME-JAN d.o.o. regalna in mostna dvigala Ponoviška cesta lic, 1270 Litija TeL; (JI/898 Û0 86 Mob.: 051 616 237 E-po&ta: info@nie-jan.si www. me-j an.com SVETUJEMO ]il PROJEKTIRAMO, IZDELUJEMO in MONTIRAMO, SERVISIRAMO in VZDRŽUJEMO, EEKDWSHTRUJRAMO in OBNAVLJAMO- i i The Golden Label Awards were presented to the most prominent achievements in label design. In a two-round process, an international expert jury composed of recognized experts from the fields of design, printing and label design, evaluated almost 100 submitted labels and - by means of six assessment criteria - selected the winners in four categories. oblikovanju tega dogodka. Ves trud in prizadevanja so bila okronana s podelitvijo certifikata »Green Meeting«. Fotografije zmagovalnih etiket in utrinke s slavnostne podelitve najdete na povezavi http://www.goldenlabelaward.com/ english. Ana Sotlar, marketing Najboljšim dosežkom na področju oblikovanja etiket in njihove izdelave so bile podeljene nagrade Golden Label. Dolgo pričakovana podelitev je potekala v sredo, 16. marca, v Kongresnem centru Ferryja Porscheja v Zeli am Seeju v Avstriji. Mednarodna strokovna žirija, ki sojo sestavljali ugledni strokovnjaki s področij oblikovanja, tiskarstva in etiketiranja, je v dveh krogih ocenila skorajda 100 prijavljenih etiket in s pomočjo šestih ocenjevalnih kriterijev izbrala najboljše etikete v štirih kategorijah: ^ Pivo, mešane pijače iz piva, ^ Sladkarije, pločevinke, kozarci in podobno, ^ Mineralna voda, gazirane pijače, brezalkoholne pijače, ^ Vino & žgane pijače. Seveda pa je svoje pri ocenjevanju lahko povedala tudi širša javnost, ki je z elektronskim glasovanjem oddala več kot 1000 glasov, izmed katerih jih je prek 350 prejela prvouvrščena etiketa. Zmagovalci natečaja se odlikujejo predvsem s svojimi izjemnimi dosežki na področju oblikovanja izdelkov, oblikovanja etiket, tehnične realizacije, Zmagovalci in žlrantje natečaja Golden Label 20 I b Winners arid jury members of the Golden Label 2016 competition trženja in trajnostnega razvoja in nam kot zgled kažejo raznoliko paleto možnosti na področju oblikovanja embalaže v tako imenovani CGP-industriji (Consumer Packaged Goods). Podelitev nagrad Golden Label je tokrat prvič potekala v kombinaciji z Mednarodno etiketno konferenco. Bila je uvod v konferenco, kjer so se | srečali vsi udeleženi v dobaviteljski verigi | etiket. Organizator Brigl & Bergmeister | je v navezavi na teme, obravnavane na I" konferenci, posvetil posebno pozornost | trajnostnemu in okoljsko prijaznemu (j ZLATO SREBRO BRON Pivo & mešane pijače iz piva Etiketa / Izdelek Guinness Smooth 1 Hlí BRLO Pale Ale Rügener Inselbrauerei Baltic Stout Prijavitelj Sladkarije, pločevinke, kozarci in podobno Etiketa / Izdelek Toepfer Kulmbach GmbH Goetz + Müller GmbH Goetz + Müller GmbH Spitz der Konfiteur Orno r > Im.íq* POLEIT - Swimwear Prijavitelj S. Spitz Gesellschaft m.b.H llketap Etiket Ve Ambalaj San Tic A.S CH Studio Mineralna voda, gazirane pijače, brezalkoholne pijače Etiketa / Izdelek Vöslauer Sonderedition No. 3 »Kulinarisches & Erfreuliches« T í 4 irtit icup- un v j Cucumis St. Leonhards Jod Natur Prijavitelj Royal Hoitsema Labels (Design von Demner, Merlicek & Bergmann Werbegesellschaft mbH) Goetz + Müller GmbH Goetz + Müller GmbH Vino & žgane pijače Etiketa / Izdelek Zur Metzg - Borstig Kerl Crazy Creatures Seher »Neue Zeit« Prijavitelj Elektronsko glasovanje Etiketa / Izdelek Prijavitelj Etiketten CARINI GmbH Marzek Etiketten + Packaging Group Marzek Etiketten + Packaging Group Orno llketap Etiket Ve Ambalaj San Tic A.S 33 11. Mednarodno etiketna konferenco... PREPROSTO BOLJŠI | KAKO POSTATI PREPROSTO BOLJŠI? JUST BETTER I HOW TO GET JUST BETTER? 11'" IN rifUvAT KJNAL IAHLI I^Hmh 201 b Papirnica Vevče d. o. o. rA <<<<<<<< Brigl & Bergmeister, the parent company of Vevce Paper Mill, organized an International Label Conference titled »Just Better \ How to get JUST BETTER?« that was held from March 16 to 18 in the Austrian town ofZell am See. The conference was attended by 211 participants from 35 countries, and lectures were presented by 29 speakers. The audience expanded beyond representatives of the label industry, and the programme itself was a well-formulated mixture of interdisciplinary areas that really attracted the participants' attention. During the closing sessions, participants actively discussed the opportunities for new companies being founded based on the recent shift in thinking and approach, and application of new technologies. The organizers thus set a good example by showing that continuous improvement is always possible. This year's conference was the first time this event was certified as a »Green Event«, and its sustainable character was implemented both in organization and performance of individual sessions. Matično podjetje Papirnice Vevče, podjetje Brigi&Bergmeister, je organiziralo že enajsto Mednarodno etiketno konferenco z naslovom »Just Better | How to get JUST BETTER?«, ki je potekala od 16. do 18. marca v avstrijskem Zeli am See. 211 udeležencev iz 35 držav je prisluhnilo 29 predavateljem. Sodelovali niso zgolj predstavniki etiketne industrije, temveč je bil program posrečena mešanica interdisciplinarnih področij in je zato pritegnil pozornost občinstva. Udeleženci so v zaključnem delu dejavno sodelovali v razpravi o priložnostih podjetij, ki nastajajo s spremembo načina razmišljanja in delovanja ter z uporabo novih tehnologij. Na konferenci so bili ponujeni odgovori na vprašanja, kako se spreminja svet in s E .o X Program je bil posrečena mešanica interdisciplinarnih področij. The conference programme represented a well-formulated mixture of Interdisciplinary areas. kako se povezano s tem spreminja tudi svet CPG (Consumer Packaged Goods) ter kaj lahko naredimo za izboljšanje bližnje in oddaljenejše prihodnosti vseh, ki smo vključeni v delovanje na tem področju. Pomembna dopolnitev zgornjega programa pa sta bila še dva vsebinska dela, na katerih so predstavniki mednarodno upravljanih institucij predstavili spoznanja in dejstva o trendih in praksah prehrambne industrije in industrije pijač. Konferenca je poleg visokokakovost-nega programa tudi tokrat ponudila možnost mreženja in povezave s številnimi svetovno in evropsko priznanimi strokovnjaki v naši dobaviteljski verigi. Vlsokokakc'vosten in zanimiv programi je pritegni občinstvo, ki je v zaključnem delu aktivno sodelovalo v razpravi. The quality of the programme and the Interesting topics It pointed out prompted the audience to actively fjartlcifjate In a discus.slon during the closing sessions. Predavanja so bila razdeljena v štiri tematske kategorije: ^ boljše sodelovanje, ^ boljša dobavna veriga za bolj zdrava izhodišča ^ boljši svet -v to kategorijo so vključeni vidiki okoijske in družbene odgovornosti podjetij, ^ boljše podjetništvo. Organizatorji smo si zadali nalogo, da s svojim zgledom začnemo spreminjati ustaljene prakse. Tako smo prireditev tokrat preselili v avstrijski Zeli am See, kjer nam je moderno zasnovani kongresni center Ferry Porsche omogočil, da je bil naš dogodek certificiran kot zelen dogodek. Tako smo s svoj trajnostno naravnani značaj delovanja | prenesli tudi na področje organizacije in | izvedbe dogodkov. % Več o 11. Mednarodni etiketni konferenci S si lahko preberete tudi na spletni strani s https://labelconference.co. Ana Sotlar, marketing M® jpply Chain Initiative it stent o/indples of g 30 o 20 10 00 PC 1 prst PC 2 prsta ABO 1 prst ABO 2 prsta VIMAX 1 prst IVIMAX 2 prsta Slika 9: Razlika kapacitivnosti ob dotiku glede na tiskovni materia Figure 9: Relative capjacitance at touch vs substrate LITERATURA [1] MRAOVIČ, M., MUCK, T., PIVAR, M., TRONTELJ, J. and PLETERŠEK, A. Humidity sensors printed on recycled paper and cardboard. Sensors, 2014, št. 14, str. 14. [2] STARESlNIČ, M. and MUCK, T. Large-area, Organic & Printed Electronics Convention. Grafičar, 2010, št. 5, str. 8-9. [3] LAVRIČ, A. Inštrukcije elektronike [dostopno na daljavo]. Satcitananda Inštrukcije Riki, obnovljeno 1. 7. 2012 [citirano 30. 12. 2014]. Dostopno na svetovnem spletu: . [4] Atmel. QTAN0079 Buttons, Sliders and VVheels Sensor Design Guide [dostopno na daljavo]. Atmel dokumentacija, obnovljeno 2015 [citirano 20. 7. 2015], Dostopno na svetovnem spletu: . ' Tanja Pleša, Matej Pivar in Tadeja Muck 2Matija Mraovič 3Urška Kavčič 'Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Snežniška 5, 1000 Ljubljana 2lnštitutza celulozo in papir, Bogišičeva 8, 1000 Ljubljana 3Valkarton Rakek d.o.o. Partizanska 7, 1381 Rakek POVZETKI IZ TUJE STROKOVNE LITERATURE ABSTRACTS FROM FOREIGN EXPERT LITERATURE ► ►►►►►►► Uporaba računalniške rentgenske diagnostike za analizo papirja The use of x-ray computed tomography for paper analysis Wolfinger, T., Westenberger, P., Fischer, S., Naujock, H. J., Exner, W.: Professional Papermaking 12 (2015) 2: 43-47 Uporaba računalniške tomografije oz. CT-slikanja postaja vse pomembnejše orodje pri analizi papirja. Omogoča izdelavo kakovostne slike, ki je primerna za nadaljnje procesiranje in analizo podatkov. V članku je opisana nova metoda karakterizacije vlakninske mreže z uporabo CT-slikanja, ki omogoča karakterizacijo materiala po segmentih. Tako se pridobijo pomembni podatki o številu stičišč in prepletu vlaken ter specifični površini | vlaken. Merjeni parametri kažejo dobro I" ponovljivost. Metoda seje izkazala | kot izvrstna za karakterizacijo prepleta S nemletih (nerafiniranih) vlaken, medtem s ko je njena uporabnost za vrednotenje mreže mletih (rafiniranih) vlaknin še omejena in jo bo potrebno nadgraditi. Raziskave iz tujine X-ray Source Sample Turntable Digital Detector usno'vna shema računalniške tomografije Basic set-up of computer tomography Razvoj naravnih veziv po meri naročnika Customer focused development of nature-derived binder Becker, A., Volgt, A.: Professional Papermaking 12 (2015)2: 28-29 ^ Staren ^ Latex J Othef binders SC'L+ >0% m «4 P I 1SBD 2QCQ 2410 SOIS Fiiliin Sodobna papirna industrija teži k večji produktivnosti, kar je povezano z znatnim zniževanjem proizvodnih stroškov. V skladu s tem je treba posebno pozornost posvetiti premaznim tehnologijam pri izdelavi tiskovnih papirjev. Sestave premaznih mešanic se stalno izboljšujejo, da se zadosti reološkim, vezivnim in kakovostnim zahtevam za specifični premaz. Proizvodnja in kemijska predelava škroba sta v porastu in danes je možno izdelati premazne mešanice visoke gostote, v katerih je visok delež veziva izdelanega na osnovi škroba. Pri proizvodnji tržno zanimivih premazov je potrebno upoštevati potrebe in zahteve kupcev. Spreminjanje vsebnosti veziva v premaznih mešanicah Development of the coating color binder composition Janja Zule, Inštitut za celulozo in papir zanesljivavez tesa EasySplice® - maksimirana učinkovitost pri letečih menjavah tesa® vodotopni lepilni trakovi za odličnost pri proizvodnji papirja Zaradi izjemnih vodotopnih samolepilnih trakov in rešitev, smo zanesljiv partner papirni industriji že več kot 40 let. Proizvajalci papirja po vsem svetu uporabljajo naše inovativne rešitve, kot so trakovi za leteče menjave EasySplice® in najnovejši trakovi serije CaRes®, ki zagotavljajo zanesljivost in stroškovno uravnoteženost v vsakem postopku proizvodnega procesa. www.tesa.com/industry/paper_print/paper_industry m 4 A TJ» i SLOVENIA tesa tape d.o.o. Pot k sejmišču 30 1231 Ljubljana Črnuče Telefon:+386 1560 24 06 Mobitel: +386 41 246 869 E-mail: matej.faganel@tesa.com great to work with VODILNI NA PODROČJU LEZAJNE, LINEARNE, TESNILNE IN POGONSKE TEHNIKE Z inovativnimi rešitvami in tehnologijami odgovarjamo na spremembe, zato zagotavljamo: • 35.000 izdelkov povprečno v skladišču, • možnost preverjanja zalog na spletni strani tinex.si ali preko mobilne aplikacije, • 24/7 dežurstvo, • 15 konsignacijskih skladišč, LJJ LU —I I- NTN. Qggb Kugelfabrik Gebauer GmbH FREUDENBERG X0RTEC0 NILD5-RIND & DICHTOMATIK Any seal. Any tirne. • tehnično svetovanje in šolanje, • linearni center in razrez jermen, • Tinex industrijska diagnostika, • Izdelava struženih in ploščatih tesnil. o z £ i b LU £E I-Q_ TINEX, d.o.o. I Poslovna cona B 20 4208 Šenčur I Slovenija I T:+386 (0)4 279 22 22 I E: info@tinex.si NORD-LOCK Bolt securing system paal SUPERBOLT thcGPOSbygroup ^tettenWulf Continental^ ContlTech Papirju podarjamo belino narave. www.calcit.com CALC I T