Rubrika Našega časa Številka 4 Velenje, 17.3. 1978 VSEBINA Za klub samoupravljalcev Velenje objavljamo v tej številki delegatskega Našega časa" vabilo in gradivo za II. redno skupščino Kluba samoupravljalcev Velenje V sredo, dne 29. marca 1978 bo ob 12. uri v dvorani skupščine občine Velenje II. REDNA SKUPŠČINA KLUBA SAMOUPRAVLJALCEV VELENJE Predlagam naslednji dnevni red: 1. Otvoritev in pozdrav 2. Izvolitev organov skupščine 3. Poročilo o delu in finančnem poslovanju kluba v letu 1977 4. Poročilo nadzornega odbora 5. Predlog letnega delovnega načrta in finančnega načrta kluba za leto 1978 6. Vprašanja delegatov Predsednike osnovnih organizacij sindikata prosim, da zagotovijo udeležbo delegatov, v sredinah pa, kjer je prišlo do kadrovskih in drugih sprememb, pa naj poskrbe, da izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata izvolijo nove. Tovariški pozdrav! Predsednik skupščine PETER KRAPEŽ, dipl. inž., s. r. ljalcev, v drugo smer, to je v uresničevanje zakona o združenem delu na podlagi organizacije razprav in izmenjave izkušenj, na osnovi česar bodo delavci in občani lažje prišli do najustreznejših rešitev pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov, "oblikovanju samoupravne organiziranosti in oblikovanju internih samoupravnih aktov. Izhajajoč iz smernic smo v klubu posvečali glavno pozornost uresničevanju določil zakona o združenem delu, pri čemer pa nismo mogli mimo družbenopolitičnega izobraževanja delavcev - delegatov, zato je bilo nujno, da smo sodelovali z delavsko univerzo Velenje pri izvajanju raznih izobraževalnih oblik, predvsem zaradi tega, ker odgovorni delavci v združenem delu še vedno ne čutijo zadostne zainteresiranosti za izvedbo sprejetega programa družbenopolitičnega izobraževanja, pa čeprav so njihovi delegati po predhodni obravnavi la program sprejeli na skupščini kluba samoupravljalcev junija 1977. Premalo smo bili usmerjeni v krajevno skupnost, čeprav je potrebno tudi v krajevni skupnosti utrjevati mesto in vlogo krajanov v procesu odločanja in razvijanja samoupravnih oblik delovanja. Krajevne skupnosti so prav gotovo tudi mesta, kjer se srečujejo interesi delavca v združenem delu in interesi občana, zato moramo v prihodnje posvetiti več pozornosti razvoju samoupravljanja v krajevni skupnosti. Že takoj po ustanovitvi kluba smo pričeli z akcijo zbiranja internih samoupravnih aktov z namenom in ciljem, da so ti akti zbrani na enem mestu in dosegljivi na vpogled dejavnikom, ki jih želijo odnosno morajo zasledovati. Premajhen odziv organizacij združenega dela in delno prostorska neurejenost pri klubu sta oviri, da akcije nismo uspešno tudi zaključili, zato bi v bodoče kazalo razmišljati o ureditvi posebne knjižnice v ta namen. Naša temeljna oblika delovanja v preteklem letu je slonela na izmenjavi izkušenj samoupravljalske prakse v organiziranju javnih razprav in posvetov ter strokovne pomoči tistim samoupravnim sredinam, ki kadrovsko niso ustrezno zasedene, vendar je potrebno poudariti, da še vedno ni dosežena zadostna povezava z združenim delom in krajevnimi skupnostmi, ki vse premalo izkoriščajo možnosti, ki jim kot članicam kluba pripadajo. P O R O C I LO O DELU KLUBA SAMOUPRAVLJALCEV VELENJE ZA LETO 1977 i. Čeprav je bila večina klubov samoupravljalcev v Sloveniji ustanovljena tako kot naš klub samoupravljalcev v letu 1976, ali pa so v tem letu klubi zaživeli, je šele leto 1977 prineslo določene razjasnitve in usmeritve za delovanje klubov samoupravljalcev. Zaradi nejasnosti v sistemu financiranja kakor tudi področja družbenopolitičnega izobraževanja je republiški svet zveze sindikatov Slovenije na pobudo izvršnega odbora našega kluba sklical 14. aprila 1977 v Velenju posvet predstavnikov vseh klubov samoupravljalcev Slovenije, katerega zaključki so razjasnili nejasnosti in doprinesli usmeritve za nadaljnje delovanje klubov samoupravljalcev. Tako so zaključki omenjenega posveta preusmerili naloge klubov od pivotn«, katere teža je bila v družbenopolitičnem izobraževanju samouprav- II. Naloge, ki smo jih sprejeli na skupščini kluba v preteklem letu, je uresničeval izvršni odbor, ki je imel v letu 1977 3 redne seje, na katerih je obravnaval: - gradivo za skupščino kluba samoupravljalcev Velenje, ki je bila v mesecu juniju 1977, - Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti klubov samoupravljalcev SR Slovenije, - realizacijo sklepov, sprejetih na skupščini, - ustanovitev komisije za nudenje strokovne in svetovalne pomoči pri izdelavi samoupravnih splošnih aktov, - akcijske naloge za posamezna obdobja. Tako so bile organizirane in izvedene na področju temeljne naloge kluba samoupravljalcev razprave in posveti: - posvet predstavnikov klubov samoupravjlalcev SR Sloyenije,ki se ga je udeležilo preko 100 delegatov; - javna razprava o osnutku republiškega zakona o medsebojnih delovnih razmerjih, na kateri je sodelovalo 25 predstavnikov OZD, vodil pa jo je tovariš Rado Miklič, republiški podsekretar za delo SR Slovenije, o čemer smo izdelali zapis in ga dostavili preko občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Velenje vsem pristojnim organom v OZD; — javna razprava o problematiki obveščanja delegatov in delovnih ljudi ter o delu tajništev (strokovnih služb) organov samoupravljanja v organizacijah združenega dela, katere se je udeležilo 28 predstavnikov OZD; zaključke razprave smo izdali v ,.Knjižici Kluba samoupravljalcev Velenje št. 2/77" v nakladi 200 izvodov, ki je že pošla; - v času javne razprave okrog osnutkov republiških zakonov (medsebojna delovna razmeija, delavska kontrola, volitve, referendum) je bil imenovan štab razlagalcev osnutkov predlaganih zakonov, katerega člani so na osnovi izraženih potreb organizacij združenega dela sodelovali na zborih delovnih ljudi v šestih organizacijah združenega dela (Modni salon, Kajuhov dom, Glin Nazarje - TOZD Šoštanj, Nama Velenje, dom za varstvo odraslih in osnovna šola A. Aškerc), za 11 OZD pa smo pripravili gradivo (osnutke zakonov) za javno razpravo; - v aktivnosti do uresničevanja določil zakona o združenem delu je bila ustanovljena strokovna komisija za pomoč pri izdelavi samoupravnih splošnih aktov, ki ima svetovalni namen za razreševanje problemov, ki se pri izdelavi takšnih aktov porajajo. Komisija je bila ustanovljena v zadnjem tro-mesečju preteklega leta in je do sedaj podala in obravnavala pripombe oziroma mnenje na samoupravne sporazume šaleško savinjskega zdravstvenega doma in TOZD za PTT promet Velenje. Na področju družbenopolitičnega izobraževanja začrtanega programa zaradi uvodoma navedene preusmeritve delovanja klubov nismo v celoti izvršili; glavno pozornost smo na tem področju v sodelovanju z občinskim svetom zveze sindikatov Slovenije Velenje posvečali izobraževanju sindikalnih funkcionarjev v osnovnih organizacijah sindikata. Tako smo v sodelovanju z občinskim svetom zveze sindikatov Slovenije Velenje in delavsko univerzo kot strokovnim izvajalcem izvedli dva seminaija (spomladanskega v Logarski dolini in jesenskega v Dobrni), ki se ju je udeležilo 243 funkcionarjev osnovnih organizacij sindikata, kar predstavlja 70,3 % skupnega števila sindikalnih aktivistov v naši občini. Morda ni odveč, če menim, da smo za organizacijo in izvedbo seminaija prejeli pismeno priznanje OOS GIP Vegrad - sektor Velenje. — Zavedajoč se velike odvisnosti uspešnega izobraževanja od ustreznega podajanja gradiva smo skrbeli za nenehno izpopolnjevanje predavateljskega kadra, ki se je udeleževal raznih oblik izobraževanja, organiziranih na ravni občine, regije ali republike. — Menim, da je umestno na tem mestu poudariti tudi to, da sta se v preteklem letu na osnovi sklepa predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Velenje udeležila IX. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije v Kragujevcu. Peter Krapež, predsednik skupščine našega kluba, kot predstavnik OZD, in Tone Hladin tajnik 10 kluba samoupravljalcev Velenje, kot predstavnik krajevnih skupnosti, s čimer je prav gotovo dano določeno priznanje tudi klubu samoupravljalcev. V poročilu sem skušal zajeti vse bistvene elemente našega delovanja v preteklem letu zavedajoč se, da nismo dosegli tistih rezultatov, ki bi jih z ozirom na razvoj našega političnega sistema socialističnega samoupravljanja lahko in morali, predvsem zaradi nezadostnega interesa združenega dela. Kot primer naj navedem poskus realizacije na lanski skupščini sprejetega sklepa o izvedbi klubskih večerov, kjer bi na podlagi medsebojne izmenjave izkušenj med prestavniki temeljnih samoupravnih skupnosti lahko ugotavljali koristne usmeritve za nadaljnje izpopolnjevanje samoupravnega sporazumevanja. Tako smo v mesecu novembru organizirali tak „klubski večer" na aktualno temo: „Delitev sredstev za osebne dohodke", žal pa se večera, razen predstavnikov občinskega sveta ZSS Velenje, družbenega pravobranilca samoupravljanja, tovarne usnja Šoštanj in predstavnikov informativnega centra ni udeležil nihče. ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1977 na dan 31. 12. 1977 DOHODKI: Saldo iz leta 1976 - stanov, sklad—saldo - blagajna-saldo - obresti - članarina (TOZD in druge samoupravne delovne skupine, DPO (OS, ZSS, OK, SZDL, OK ZSM) KS, OOS, Drugi dohodki: - vrnjeni stroški seminarja ObSS - vrnjeni stroš. sem. REK - vrnjeni stroški sem. deleg. kr. sk. DOHODKI SKUPAJ: PLAN 53.866.80 242.000.00 295.866.80 IZDATKI: a) - organiziranje razp. in po sv. 60.000.00 37.317.45 - organiziranje se min. za sindik. ak. - 95.918.65 - nabava filma o samoupravljanju 30.000.00 18.000.00 - sodelovanje z drug. klubi 13.600.00 - b) OD - nadomestilo za tajnika 24.000.00 21.600.00 - nadomestilo za računovodja 16.800.00 11.400.00 - nadomestilo za administracijo 16.800.00 13.280.00 - zakonske obveznosti 20.666.80 25.972.25 — najemnina prostorov 20.000.00 18.081.55 - intelektualne storitve 49.000.00 27.655.70 - potni stroški, dnevnice 5.000.00 5.044.00 - ostali materialni in režijski stroški 40.000.00 9.363.05 IZDATKI SKUPAJ: 295.866.80 283.632.65 RAZLIKA I - II 71.947.35 stanje žiro računa 31.12.1977 52800-678-55653 70.074.45 52800-746/81-55653 1.831.20 stanje blagajne 31. 12.1977 41.70 REALIZACIJA 53.866.80 1.820.90 9.50 532.30 146.726.35 95.918.65 21.260.90 35.444.60 355.580.00 PROGRAM DELA KLUBA SAMOUPRAVLJALCEV VELENJE ZA LETO 1978 Izhajajoč iz stališč in usmeritev, sprejetih na posvetu klubov samoupravljalcev Slovenije v Velenju dne 14. junija 1977, kakor tudi iz dosedanjih izkušenj, dogovorov in ugotovitev družbenopolitičnih organizacij, predlagamo skupščini v sprejem naslednji program dela kluba samoupravljalcev Velenje: I. Ne smemo se zadovoljiti zgolj s formalnimi oziroma forumskimi oblikami naše dejavnosti, marveč moramo delovati v tesni povezanosti z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v občini in biti s svojo dejavnostjo naravnani k delegatski bazi. Naš delovni program mora temeljiti na stališčih in programih družbenopolitičnih organizacij, oziroma še več, pomeniti mora konkretizacijo teh stališč in nalog. V sedanjem obdobju je ena izmed naših temeljnih nalog v nadaljevanju uresničevanja določil zakona o združenem delu odnosno v nadaljevanju dograjevanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. S svojo dejavnostjo moramo doprinesti, da bodo delovni ljudje in občani z organizirano izmenjavo izkušenj in samouprav-ljalske prakse lažje prišli do najustreznejših rešitev pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov in oblikovanju samoupravne organiziranosti. V ta in s tem namenom bi v letu 1978 na področju izmenjave samoupravljalske prakse in izkušenj organizirali sledeče oblike: 1. Javno razpravo o uresničevanju določil zakona o združenem delu v samoupravnih interesnih skupnostih, ki pri dograjevanju sistema socialističnega samoupravljanja vse preveč zaostajajo za drugimi temeljnimi skupnostmi. 2. Javno razpravo o sistemu delitve sredstev za OD in vrednotenju minulega dela. 3. Javno razpravo ali posvet o medsebojnih človeških in samoupravnih odnosih med delavci, ki ga narekuje vse večje število pritožb, da ti odnosi niso najbolje urejeni, predvsem po hierarhični lestvici. 4. Javno razpravo o pooblastilih in nalogah, ki jih dajejo in nalagajo določila zakona o združenem delu poslovnim organom. 5. Javno razpravo o problematiki obveščanja delegatov in delovnih ljudi ter o delu tajništev (strokovnih služb) samoupravnih organov, katere I. del je bil izveden v preteklem letu, zaključki tega pa so nakazah, da je takšno razpravo potrebno razširiti poleg neposrednih delavcev s tega področja še na posamezne funkcionarje odnosno aktiviste samoupravnih organov in komisij, kakor tudi na poslovodne organe. 6. Javno razpravo o razvoju krajevne samouprave v krajevnih skupnostih. 7. Javno razpravo odnosno posvete s predstavniki samoupravnih organov v temeljnih samoupravnih skupnostih in predstavniki komisij odnosno izvršilnih odborov. Uresničitev zastavljenih nalog je možna le v tesni povezanosti z delavci v samoupravnih sredinah, družbenopolitičnimi organizacijami, družbenim pravobranilcem samoupravljanja, občinsko komisijo za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu, samoupravnimi delavskimi kontrolami, z angažiranjem strokovnih društev v občini, upravnih ter drugih organov in skupnosti, s pomočjo katerih bi morah prenesti delovanje kluba v sleherno OZD in KS. II. Uresničitev zastavljenih nalog nasploh pa je poleg naštetega v veliki meri odvisna od družbenopolitične usposobljenosti nas vseh, ki živimo in delamo v današnjem sistemu, zato ne moremo in ne smemo mimo tega področja, pa čeprav mora biti nosilec akcije družbenopolitičnega izobraževanja delavska univerza. Izkušnje kažejo, da je na področju družbenopolitičnega izobraževanja potrebna prisotnost kluba v smeri oblikovanja in sprejetja programa, ki ga pripravi delavska univerza in je po sprejetju na skupščini kluba sestavni del programa dela kluba samoupravljalcev. Takšen program smo na naši skupščini v preteklem letu za šolsko leto 1977/1978 tudi sprejeli, izvajali pa ga nismo dosledno. Zato nam ostane naloga, da v okviru sprejetega programa takoj pričnemo z izobraževalnimi oblikami, predvsem pa še za: - novoizvoljene delegate samoupravnih organov v samoupravnih skupnostih in člane raznih komisij oziroma izvršilnih odborov, - novoizvoljene delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitične skupnosti, - novoizvoljene aktiviste v osnovnih organizacijah sindikata, m to skladno in v okviru dogovorjenega programa, ki je priložen kot gradivo za sejo skupščine kluba. PROGRAM IZOBRAŽEVANJA DELEGATOV Program je izoblikovan v sodelovanju kluba samoupravljalcev, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, predavateljev družbenopolitičnega izobraževanja in delavske univerze ter zajema: 1. program izobraževanja vodij (predsednikov) novoizvoljenih delegacij 2. program izobraževanja članov delegacij v organizacijah združenega dela 3. program izobraževanja članov delegacij v krajevnih skupnostih PROGRAM IZOBRAŽEVANJA PREDSEDNIKOV DELEGACIJ: Teme: — osnove komuniciranja v delegatskem sistemu, - osnovne značilnosti graditve sistema socialističnega samoupravljanja - svobodna menjava dela, — vloga družbenopolitičnih organizacij v sistemu socialističnega samoupravljanja. Program je 8 umi in z ozirom na število predsednikov (464) delegacij v 12-tih ciklusih. III. Za uspešno uresničitev zastavljenega programa kluba so potrebna tudi določena finančna sredstva, ki jih bomo zbrali iz naslova članarine kluba. Predlagamo naslednje ovrednotenje programa dela: I. DOHODKI Saldo iz leta 1977 Članarina: - tozd in druge samoupravne delovne skupnosti (število zaposlenih x 10,00 din) — družbenopolitične organizacije (OS, ZSS, OK SZDL, OK ZKS, OK ZSMS) - krajevne skupnosti (po 0,30 din na občana) — osnovne organizacije sindikata v (po 100,00 din na OOS) Dohodki skupaj: U. IZDATKI Organizacija javnih razprav in posvetov Tiskanje brošur o zaključkih javnih razprav in posvetov Izobraževanje predavateljev družbenopolitičnega izobraževanja (udeležba na seminarjih) Ureditev knjižnice oziroma prostora za delo Osebni dohodki — nadomestilo za delo neprofesionalnega tajnika — nadomestilo za delo neprofesionalnega računovodje — nadomestilo za delo neprofesionalnega administratorja Zakonske obveznosti Intelektualne storitve Potni stroški, dnevnice Ostali materialni stroški Izdatki skupaj 71.947,35 din 210.000,00 din 20.000,00 din 9.000,00 din 14.600,00 din 325.547,35 din 60.000,00 din 30.000,00 din 10.000,00 din 40.747,35 din 25.200,00 din 16.800,00 din 16.800,00 din 30.000,00 din 49.000,00 din 7.000,00 din 40.000,00 din 325,547.35 din PROGRAM IZOBRAŽEVANJA ČLANOV DELEGACIJ V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA Teme: - družbenoekonomski in družbenopolitični sistem v SRS in SFRJ, - zakon o združenem delu, - temelji delegatskega in skupščinskega sistema, - delavska kontrola, - družbena samozaščita in splošna ljudska obramba, - samoupravni splošni akti, - sindikat - organizacija delavskega razreda - zunanja politika Program je 24 umi in je prilagojen tudi za delegate v samoupravnih organih in komisijah. PROGRAM IZOBRAŽEVANJA ČLANOV DELEGACIJ V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Teme: - krajevna skupnost - temeljna samoupravna skupnost - temelji delegatskega in skupščinskega sistema, - vloga SZDL v družbenopolitičnem sistemu, - družbena samozaščita in splošna ljudska obramba - zunanja politika Program je 14 urni in je prilagojen tudi za delegate v svetih krajevnih skupnosti izvršnih odborih krajevn ih konferenc SZDL Zaradi velikega števila delegatov in čim uspešnejšega delovanja delegacij je nujno, da nemudoma začnemo z uresničevanjem programa. data za predsednika družbenopolitičnega zbora tovarišico Marijo Žižek, ravnateljico osnovne šole Veljko Vlahovič Velenje. Občinska kandidacijska konferenca SZDL je na seji dne 24. 2. 1978 ugotovila, da so vse temeljne kandidacijske konference podprle predloge kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini. Marija Žužek je bila rojena 27. 7. 1935 v Paški vasi. Končala je učiteljišče in se zaposlila kot učiteljica. Leta 1954 je bila sprejeta v zvezo komunistov. Kot učiteljica je bila zelo aktivna v najrazličnejših šolskih in prosvetnih društvih. Opravljala je vrsto odgovornih družbenih fiinkcij. Ob delu je dokončala še študij na filozofski fakulteti v Ljubljani in si pridobila naziv diplomiranega pedagoga. V novi mandatni dobi je bila izvoljena za članico OK ZKS Velenje. Sedaj je zaposlena kot ravnateljica osnovne šole Veljko Vlahovič v Velenju. b) Za namestnika predsednika družbenopolitičnega zbora je predlagan Srečko Meh, rojen 8. 8. 1943, rudarski tehnik, zaposlen v REK Velenje. 40. Šuštar Emil, rojen 28. 2. 1943, Ljubljana, politolog 41. Tomlje Valentina, rojena 17. 5. 1935, Ljubljana, dipl. pravnik 42. Uršič Igor, rojen 9. 7. 1943, Idrija, dipl. ing. 43. Varga Aleksander, rojen 10. 11. 1935, Lendava, novinar 44. Vindiš Vili, rojen 28. U. 1957, Maribor, študent 45. Vrbnjak Angelca, rojena 4. 8. 1933, Slovenj Gradec, ekonomistka 46. Vrhovčak Ivanka, rojena 14. 10. 1933, Ljubljana, novinarka 47. Zlobec Ciril, rojen 4.7., 1925, Ljubljana, književnik 48. Žagmajster Štefanija, rojena 27. 11. 1943, Ljubljana, dipl. ekonomistka 49. Ževart Janko, rojen 17. 10. 1923, Celje, družbenopolitični delavec 50. Žlebnik Mara, rojena 8. 9. 1922, Maribor, pravnica Glasovanje o Usti bo izvedlo delovno predsedstvo ob sodelovanju občinske volilne komisije. Ad. Z: Glasovanje o listi kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor skupščine SR Slovenije. V skladu z določili zakona o volitvah in delegiranju v skupščine glasujejo družbenopolitični zbori občinskih skupščin o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor skupščine SRS. Republiška kandidacijska konferenca SZDL je določila naslednjo listo možnih kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor Skupščine SRS: 1. Albreht Roman, rojen 19. 6. 1921, Ljubljana, pravnik 2. Aljančič Marija, rojena 11. 2. 1923, Koper, i uslužbenka! 3. Bačič Geza, rojena 11. 3. 1942, Murska Sobota, učiteljica 4. Beznik Vlado, rojen 20. 7. 1930, Ljubljana, dipl. politolog 5. Božič Jože, rojen 18. 6.1926, Ljubljana, dipl. politolog 6. Bule Marko, rojen 18. 5.1926, Ljubljana, dipl. ing. 7. Cotar Lojzka, rojena 13. 6. 1926, Izola, ekonomistka 8. Gačnik Humbert, rojen 25. 12. 1919, Ljubljana, družbenopolitični delavec 9. Gavez Stane, rojen 30. 3. 1934, Maribor, politolog 10. Gaspari Majda, rojena 24. 6. 1929, Ljubljana, social. delavka ' 11. Globačnik Jože, rojen 27. 10. 1923, Ljubljana, dipl. politolog 12. Godec Ivan, rojen 3. 8., 1942, Litija, dipl politolog 13. Golob Ludvik, rojen 10. 11. 1923, Novo mesto, ekonomski tehnik 14. Gošnik Miro, rojen 10.12.1930, Ljubljana, dipl. politolog 15. Habjan Vito, rojen 17. 11. 1951, Domžale, dipl. pravnik 16. Janžič Vlado, rojen 11. 10. 1936, Ljubljana, dipl. politolog 17. Japelj Janez, rojen 22. 6. 1919, Ljubljana, elektrotehnik 18. Klanjšek Radislav-Štefan, rojen 10. 2. 1925, Ljubljana, generalpodpolkovnik JLA 19. Krašovec Tone, rojen 28. 7. 1937, Vrhnika, dipl. pravnik 20. Kropivnik Rudi, rojen 15.4. 1933, Ljubljana, dipl. ing. 21. Krpan Teodora, rojena 18. 6. 1936, Nova Gorica, vzgojiteljica 22. Kučan Milan, rojen 14. 1. 1941, Ljubljana, dipl. pravnik 23. Markič Stane, rojen 8. 5. 1928 iz Ljubljane, dipl. pravnik 24. Marolt Jože, rojen 23.4. 1927, Ljubljana, politolog 25. Mlinarič Srečko, rojen 28. 12. 1937, Jesenice, kvalificirani ključavničar 26. Mikuš Vida, rojena 19. 3. 1951, Nova Gorica, administr. delavka 27. Najdič Dušan, rojen 30. 11. 1948, Maribor, pravnik 28. Naglost Majda, rojena 9.4. 1939, Velenje, dipl. ing 29. Polič Zoran, rojen 20. 10. 1912, Ljubljana, dipl. pravnik 30. Potrč Miran, rojen 17. 3. 1938, Maribor, dipl. pravnik 31. Prosenc Miloš, rojen 13. 11. 1938, Zagorje, učitelj 32. Pucer Dino, rojen 26. 11. 1940, Sežana, dipl. ekonomist 33. Rakun Jožefa, rojena 5. 3. 1936, Mozirje, kvalificirana prodajalka 34. Ravalico Luisella, rojena 17. 4. 1944, Piran, učiteljica 35. Repar Stane, rojen 7. 2. 1927, Ljubljana, dipl. politolog 36. Sitar Ciril, rojen 1. 7. 1950, Kranj, tekstilni tehnik 37. Stopar Viktor, rojen 13. 12. 1913, Ljubljana, strojni ključavničar 38. Škerbec Silva, rojena 19. 12. 1940, Maribor, ekonom, tehnik 39. Štrok Štefan, rojen 17. 12. 1931, Krško, rudar-kopač - »DELEGATSKI NAS ČAS" je rubrika Našega časa" - Izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje s p. o. Velenje, Titov trg 2 — Glavni urednik Marijan Lipovšek, odgovorni urednik Stane Vovk — Grafična priprava ČZP »Dolenjski list" Novo mesto, tisk Tiskarna »Ljudska pravica" Ljubljana - Tiskano v nakladi 15.000 izvodov. v_-J