LETO 1937	22. DECEMBRA	ŠTEV, 51
i
Letošnja sadna tetina in kupčija
Ob priliki ko se poslavljamo od starega le;a in se bilžamo novemu, ne bo napak, ako 6e tudi sadjar ustavi in pogleda nazaj ter preudari, kakšen uspeh je imelo njegovo prizadevanje v minilem letu ali kakor navadno pravimo: kako se je izplačalo. Bojimo se, da bo marsikdo z nezadovoljstvom končal to premišljevanje in celo z malodušnostjo zri v bodočnost. Naj s temile vrsticami pojasnimo letošnji izredni položaj v našem sadnem gospodarstvu in v6em obupajočim vlijemo novega poguma.
Vobče moramo priznati, da je biila v ravnokar poslavljajočem se letu srednje dobra sadna letina, zlasti kar se tiče jabolk. Le v tistih predelih, kjer je pobila toča, je bil pridelek slab in za kupčijo nesposoben Kdor je videl sadjarsko razstavo in 6adni sejem v Mariboru, se je lahko prepričal o izredni krasoti in izvrstni kakovosti našega jabolčnega pridelka. Kljub obilni moči, ki se je skozi celo leto, tja do današnjega dne zlivala na naše kraje, so bila jabolka lepo razvita, po večini čista in tudi primerno barvana. Iz tega se da sklepati, da tudi sadjarji niso držali rok križem, ampak, da so se marljivo posluževali vseh sredstev, s katerimi se sadni pridelek ubrani pred neugodnimi vplivi 6labega vremena in pred neštetimi zajedalci sadnega drevja. Da večina sadjarjev več ne okleva, ko je treba v boj z zavijačem, škrlupom itd., izpričuje velika množina zatira In i h sredstev in škropilnic, ki so jih pokupili in rabili posamezniki in organizacije. Naši sadjarji so v dobrem mesecu pokupili 6koro 5000 izvodov knjižice o škropljenju sadnega drevja, ki jo je izdalo Sadjarsko in vrtnarsko društvo.
Slovenski sadjar je Jprej povečini storil 6vojo dolžnost, toda kljub vsem prizadevanjem uspehi letošnjega leta ni60 povoljni. Odkar 6e je pri nas pričela sadna trgovina in odkar se naše sadje izvaža, še nobeno leto v tem oziru ni bilo tako 6labo, kakor letošnje. Izvoz jabolk je skoraj popolnoma zastal. Več kakor poldrugi tisoč vagonov prvovrstnih zimskih namiznih jabolk je bilo za izvoz, pa se je izvozilo komaj par sto vagonov, pa
še tisto po tako slabih cenah, kakor še nikoli.
Kje je vzrok temu nepričakovanemu pojavu? Prvi in glavni vzrok je ta, da je bila letos ekoro po vsej Evropi zeio dobra sadna letina, zlasti pa po državah, ki so bile doslej naše najboljše odjemalke, to6o predvsem Avstrija, Nemčija in - Češkoslovaška. Prav posebno občutimo to pri Nemčiji, ki je bila doslej še vedno naša?" najzanesljivejša odje-malka. Letos pa je uvoz skoro popolnoma ustavila. Prepovedala je do novega leta vsako prodajo inozemskega 6adja. Da je bil naš izvoz v Nemčijo še bolj oviran, 60 pripomogle tudi druge, Nemčiji sosednje države, kakor Švica, Avstrija in druge, ki tišče s svojimi obilnimi pridelki od vseh strani v Nemčijo.
Drug vzrok, da je letos izvoz tako opešal, je pa tudi tako imenovana antarkija, to je prizadevanje vseh držav, da kolikor mogoče z lastnim, domačim pridelkom zadoste svojim potrebam, da dosežejo čim večjo neodvisnost od drugih držav in da uvoz, kar se da, omeje.
Francija bi bila gotovo vzela nekaj naših jabolk, ko bi ne bilo zopet druge ovire, Francoski frank je namreč premalo vreden in bi morali/lat jabolka tako poceni, da bi 6e izvoz nikakor ne izplačal. Še celo Bolgarija in Romunija sta bili letos naši konkurentinji. Nazadnje se jima je pridružila še Italija s svojimi svetovno znanimi jabolki iz Južnih Ti rolo v.
Edino, kar je vsaj nekoliko olajšalo ta neznosni položaj v letošnji sadni kupčiji, je to, da so imeli letos v južnih predelih naše države 6labo jabolčno letino in smo tjekaj oddali vsaj nekaj svojega pridelka. Izvozniki se pa nadejajo, da se bodo jx> novem letu razmere kolikor toliko izboljšale, da bodo morebiti vendarle izvozili ali v državi oddali večji del 6vojih zalog. Tudi zaloge, ki so še pri producentih, se bpdo spravile še v promet, če ne prej, vsaj v rani pomladi (februarja in marca meseca). Nadejati 6e je, da 6e bodo tudi cene popravile.
Spričo letošnjega sicer bolj slučajnega
neugodnega položaja v sadni kupčiji, pa pameten sadjar ne bo obupal in malodušno vrgel puško v koruzo, ampak bo računal s tem, da se bodo razmere obrnile na bolje. Tako vsesplošne dobre sadne letine, kakor je bila letos, so redke. Prišla bodo zopet leta, ko se bo sadje lahko in dobro prodalo, odprla se bodo nova tržišča in novi načini sadne uporabe. Gotovo pa je tudi, da bo imelo veljavo v trgovini 6amo najlepše sadje, ki bo v vsakem oziru neoporečne kakovosti
na zunaj in na znotraj. Bog obvaruj torej sklepati, češ, sadja bo preveč, ne bo ga mogoče prodati, torej se ne izplača kaj več storiti za izboljšanje njegove kakovosti. Ako bi tako ravnali, bi bilo naglo konec našega sadjarstva. Tekmovati moremo le s prvovrstno kakovostjo, ti m bolj nas skušajo sosedje prehiteti in izpodriniti, tembolj se potrudimo, da jih bomo če ne prehiteli, pa vsaj najmanj dohiteli, da bomo mogli z njimi v tekmo na svetovnih tržiščih.	H.
Kmetijske stroje v red!
Skoraj vsi kmetijski stroji 60 zaradi male izrabe tekom leta zelo dragi, zato bi morali vsaj dolgo trajati. In vendar opazimo, da v nobeni industriji, v nobeni obrti ni uporabna doba strojev tako kratka kakor pri kmetijstvu; pa tudi nikjer se z njimi tako 6labo ne postopa kakor tu. Zato tudi gre največ kmetijskih strojev po zlu ne toliko zaradi izrabe, ampak zaradi slabega ravnanja z njimi; največ jih skvarita rja in vlaga. Zato moramo še in še opozarjati kmečke gosj>odarje, naj skrbno ravnajo 6 svojimi stroji, kajti v njih tiči velik kapital.
Zima je nastopila in večina strojev je šla k počitku do prihodnjega leta: do setve, košnje ali celo do inlačve. Prostor, kamor spadajo pozimi stroji, bodi 6uh, zračen, očiščen; prahu in smeti ne smemo napravljati v njem. Pri nas se skoraj na vsaki večji kmetiji najde tak prostor. Ce ga pa ni, se ga naredi, četudi iz desk, glavno, da ustre za gornjim jx>gojem.
Ko je tak prostor pripravljen, njoramo poskrbeti, da pridejo vanj stroji v dobrem stanju, to je: temeljito očiščeni blata, zemlje in vse druge nesnage. Tudi rjo treba
odstraniti in namazati vse dele z oljem ali s kako drugo mažo proti njej. Ta je njih najhujši sovražnik. Pregledati moramo tudi natančno, če so vsi deli v redu, če ni kaj pokvarjeno, če ne manjka kje kakšen vijak. Vse pokvare treba takoj popraviti, kajti kovači, ključavničarji in kolarji imajo pozimi največ časa in taka popravila- lahko izvedejo natančno, kar poleti ue morejo, ko jih vse sili e hitrimi popravami. Sedaj se tudi lahko naroči manjkajoče dele iz tvornic, za kar treba večkrat čakati po cele tedne: Ce se 6troj potem, ko je popravljen, dobro namaže, naolji ter spravi v pogon, in se končno ne najde nobene napake več na njem, ga postavimo na mesto, kjer naj počiva. Po potrebi ga še pokrijemo z vrečami ali 6 kako primerno odejo, da ga zavarujemo pred prahom.
Tako spravljen stroj bomo lahko vsak čas potegnili iz shrambe in ga spravili v pogon, ne da bi se nam bilo treba bati, da ne bo tekel. Tak bo trajal dolgo let in se nam bo dobro izplačal, kakor je pač potrebno. da nam donaša koristi leto za letom in čim daljšo dobo.	L.
w
Cebetarjevo prezimovanje
Ko se čebele v jesenskem hladnem vremenu stisnejo v gručo in tako na toplem druga ob drugi čez zimo žde, čakajoč toplih pomladanskih ?ap in zlatega sonca v prihodnjem letu, pravimo, da prezimujejo. V tem času prav za prav nič ne delajo — pa sai tudi nimajo kaj! Kakor hitro bi se v mrazu katera spozabila in se oddaljila od gnezda, pomeni to zanjo neizbežno smrt. To čebelarji dobro vemo. Pa se tudi radi po zgledu svojih ljubih živalic ravnamo iu tudi — prezi-
mujemo, ne da bi se kaj brigali za izpopolnitev svojega čebelarskega znanja, za katero je pozimi največ zlatega časa. Posebno velja to za naše kmečke čebelarske prijatelje, ki v našem »Gospodarju in gospodinji« prebirajo »estavke o čebelarstvu.
Danes s tem sestavkom spet zaključujemo leto in se od njega poslavljamo, saj je za letos naše strokovno razmotrivanje o čebelarskih vprašanjih končano. Za starim 'e-tom, ki se nagiba k zatonu, naša čebelarska
srca ne bodo točila solza — saj je bilo za nas čebelarje slabo iti pol. Toda kadar se pritožujemo čez vse mogoče stvari in krivdo za neuspeh valimo vztrajno in dosledno na letino, 6labo vreme, obupne pašne razmere itd., 6i prav neradi priznamo, da je morda tudi na naši strani kaj narobe, da nam naše čebelice propadajo. Dobro bo in prav, če 6i bomo v zimskih mesecih malo izprašali vest in pogledali, ali nam kaj očita. In če bomo našli, da je tudi na našem čebelarjenju marsikaj napak, poskusimo to popraviti.
Pa si — dragi čebelarji — Domoljubarji, — vsaj zastran naglavnih čebelarskih grehov izprašajmo vest! Vsi do zadnjega smo nemara prepričani, da smo v teoretičnih čebelarskih naukih popolnoma zadosti poučeni. Kdo bi si pa za nekaj panjev takšnega živalskega drobiža, kakor so čebelice, belil glavo! Da le ločiš matico od čebele in veš, da prva skrbi za zarod; da ]X)znaš trota; če razločiš na satovju dvoje vrste celic i« še. nekaj takšnih reči veii, pa si čez in čez sposoben za čebelarja. In če ti kar takoj čebelarstvo ne uspe, je iskati vzrokov povsod drugod — nikoli pa ne pri tebi, kjer jih biti ne more!
Pomudiva se danes, čebelarski tovariš, za trenutek pri tem vprašanju. Kako je prav za prav s tvojo teoretično izobrazbo? Ali obvladaš popolnoma vsa najvažnejša poglavja iz nauka o ustroju čebele, o njenem življenju, ali poznaš 6estav čebelne družine in vse prevažne naloge, ki jih opravlja v -njej vseh petero poglavitnih činiteljev: matica, trot, čebela-delavka. 6atje in hrana (med -j- obnožiiia). Ali veš, da je brez enega teh sestavnih delov ali če kateri med njimi samo opeša, razvoj in obstoj čebele (je če-belna družina 6 satovjem, zalego in hrano) izključen?
Kolikokrat se po nevrednem trkamo na svoje čebelarske prsi, češ, jaz vse vem, vse prav naredim, le »muhe« niso zanič. In pri tem ne pomislimo, kako je včasi od navidez-
ne teoretično same po set>i brezpomembne malenkosti odvisen napredek ali propad panja! Ni zadosti, če si enkrat prebral najvažnejša jioglavja iz čebelarske knjige. Veliko premalo je to — prav za ptav ni še nič! Saj je vendar nauk o čebelah in ravnanju z njimi obširen in od kraja do konca važen. Svetujem ti, da si preskrbiš (pa četudi misliš, da ti ni treba) dobro čebelarsko knjigo. Slovenci smo na srečo pred kratkim dobili novo, jako imenitno sestavljeno knjigo. Sj>i-sal jo je brat (frančiškan) Donat Jug na Brezjah, ki je star, praktičen čebelar, sodelovali pa so mnogi najpomembnejši slovenski čebelarski strokovnjaki. To čebelarsko knjižno delo, ki 6e imenuje »Slovenski čebelar«, je toliko moderno in dognano, da nas Slovencev ni treba biti sram pred tujo tovrstno literaturo. Knjigo dobodi in jo temeljito preštudiraj. Sedaj, ko imaš že nekaj časa čebele, ti bodo posamezni nauki vse bolj umljivi, vse zanimivejši pa tudi vse tehtnejši. Ko boš tako bral. boš spoznal, koliko je v čebelarstvu še stvari, ki jih nisi vedel, pa bi jih bil moral vedeti. Dobro si zaf>omnimo vsi resnico, da brez tememljitega teoretičnega znanja ni v praksi nikjer in nikdar trajnih in gotovih uspehov. In se po tej resnici ravnajmo. V naslednjih člankih bomo — če Bog da — v »Domoljubu« nekatere važnejše 6tvari posebej obračunavali, posebno take, ki jih knjiga bolj površno omenja; sedaj pozimi je čas in prilika. Če hočemo v prihodnjosti, ki nam bo prav gotovo prinesla dobrih in izvrstnih čebelar^ skih let, darove matere narave s 6Vojo živalco do kraja izkoristiti, ne zamujajmo zdaj prilike, da se za tiste čase temeljito pripravimo. Ko bo namreč treba ob dobri letini, ko se bo medečma cedila, postaviti v pašo odlične družine in doseči lepe uspehe, bo prepozno še-le iskati po knjigah sredstev, da do takšnih družin prideš. Sedai je čas! Ne prezimujmo v brezdelju in brezbrižnosti: čebelam je po naravi ukazan mir, čebelarjem delo!
Stoletnica vremenske pratike — zgodovinska zmota
V zgodovini kulture človeštva se tu pa tam jjojavijo zmote, ki se potem vlečejo od rodu do rodu, iz stoletja v 6toletje. Šele po dolgem času se pojasnijo, slučajno ali po naključju ali tekom dolgih in temeljitih raz-
iskovanj. Med take zgodovinske zmote spada tudi naša dobro znana in zlasti med kmečkim ljudstvom zelo upoštevana »stoletna vremenska protika«. Ta prav za prav ne pove ničesar drugega, kakor da je vreme te-j
ga oziroma minulih dveh stoletij enako vremenu stoletja od 1600 do 1700; ali da je vreme leta 1937 enako vremenu leta 1637 in 1837; ali kakor se dandanes 6plošno pojmuje, da je vreme leta 1937 enako vremenu leta 1837. To napačno pojmovanje je nastalo iz neke zgodovinske zmote, čije postanek je pred kratkim pojasnil vremeno-slovec G. Hellmann, kakor o tem poročajo nemški listi.
Moric Knauer, opat nekega francoskega samostana, je živel pred kakimi 300 leti ter se bavil tudi z opazovanjem vremenskih pojavov. V tisti dobi je bilo med zvezdo-6lovci splošno razširjeno naziranje, da vladajo planeti (zvezde premičnine), kakor so Mars, Venus, Merkur, Jupiter in drugi, zemlji, in 6icer vsako leto po eden, ter vplivajo na vse pojave na njej; tako določajo rudi vreme. Ta opat je sam proučeval ta nauk ter si beležil med drugim tudi vse vremenske pojave od leta 1600 dalje; razen teh pa še marsikatere druge zanimive podatke teh let. Iz teh beležk je 6pisal knjigo, ki jo je hotel objaviti; toda preden je do tega prišel, ga je prehitela smrt leta 1664 in njegovo delo je ostalo v rokopisu.
Okrog leta 1700 je pa turinški zdravnik Krištof Hellwig prišel do tega rokopisa, njegova vremenska opazovanja izpopolnil do konca stoletja ter jih objavil z zmotno navedbo, da so ta že sto let stara (ker 60 segala nazaj do leta 1600). S to opazko je hotel dati knjigi večji pomen in s tem tudi dosegel, da se je izredno hitro razširila. Tako je nastal vremenski koledar »za sto let«, ki se je pa od leta 1720 nadalje imenoval kratkomalo »stoletni koledar«
Oglejmo si sedaj, je-li ima ta koledar sploh kak temelj, na katerem je mogoče prerokovati vreme za celo 6toletje naprej. Da bi 6e potek vremena mogel kar tako vezati na časovno razdaljo od sto let, je že iz prirodoznanstva popolnoma nemogoče, kajti stoletje je doba, ki jo je določil človek; vreme je pa prirodni p>ojav, ki se ne more ravnati po dobi, ki jo je odmeril človek.
Stari francoski opat, ki je beležil vremenske pojave od leta 1600 dalje, ni imel namena prerokovati bodoče vreme. On je samo hotel zbrati vremenska opazovanja in s tem podati p>odlago za bodoča raziskovanja o tem, je-li res obstoja kaka vez med vremenom in planeti. Opat Knauer poroča torej v 6vojih zapiskih o preteklem vremenu, medtem ko je izdajatelj teh zapiskov, zdravnik Hellwig, namesto preteklosti postavil bodočnost ter tako prešel na polje prerokovanja. In tej zmoti so še dandanes podvrženi vsi tisti, ki so prepričani, da kaže »stoletna pratika« vreme za sto let naprej.
Ta zmota živi naprej od roda do roda, o čemer pričajo vedno nove izdaje stoletne pratike in bo najbrž prešlo še več rodov po tem razkritju, preden se bo dalo neuko ljudstvo prepričati o tem, da vremenska prerokovanja za sto let naprej ne držijo.
Takih zmot imamo zlasti med našim kmečkim ljudstvom še vse polno. Tako na pr. veruje še večina kmetov na vpliv meseca na rast in razvoj rastlinstva in živalstva in na razne druge vraže. Človeška lahkovernost je pač velika in težko 6e je boriti proti njej. če 6e je enkrat zasidrala v njegovi duši.	L.
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Najvisia materina dolžnost
Prava mati vidi v 6vojem otroku — kakor smo že zadnjič videle — pravi dar božji, ki je neprecenljive vrednosti, najžiaht-nejši tailent, ki ga je prejela od Boga. Z neizrekljivo ljubeznijo vi6i na svojem malem. Z njegovo srečo je njena sreča tesno povezana. Cisto naravno je, da so vse njene želje obrnjene na otrokovo dobrobit. Toda same želje ne zadoščajo. Materi zraste iz tega dejstva dolžnost, za pravo otrokovo dobrobit skrbeti iz vseh moči. Pred vsem drugim
ima mati dolžnost, neumrjočo otrokovo dušo voditi k Bogu, vzgojiti otroka za Boga. V drugi vrsti je njena dolžnost, da pcetavi temelje tudi za njegovo časno srečo, da mu v soglasju z večno polno zacvete.
Oba cilja, večni in časni, pa more mati doseči le, če pri vzgoji, vsa pripravljena tudi na žrtve, hodi po dobrih in pravih potih in z božjim blagoslovom porablja tudi smotrno prava sredstva. Da to zmore, pa se ne sme zadovoljiti le 6 tem, kar pri drugih materah vidi in le nje posnema. Sama si mora privzgojiti najboljšega vzgojnega znanja, ne samo, da spozna cilje in sredstva vzgojnega dela, ampak da tudi spozna otrokovo du-
ševno življenje, njegove zmožnosti in nezmožnosti, duševne moči in slabosti.
Zato pa mlada mati, ki se smatra za poklicano vzgojiteljico svojih otrok in hoče to svojo odlično materinsko dolžnost tudi prav in dobro vršiti, pravočasno poišče vse možnosti, kjer 6i more — še pred svojim materinstvom — pridobiti tega tako potrebnega znanja, te vzgojne umetnosti. Saj je znano, da vsak dan v otrokovem življenju pusti v njem svoje 6ledi, ki pa morejo biti dobre ali slabe; nobenega ne živi dvakrat, da bi se dale zmote popraviti in posledice vzgojnih napak 6e s človeško močjo ne dado iztrebiti popolnoma.
Če bomo v teh naših razgovorih navadno govorile le o enem otroku (v ednini), da laže poudarimo osebne posebnosti in njegovo povezanost z okolico, nikakor ne mislimo zanikati, da je tudi pomoč pri vzgoji od strani drugih otrok, takozvana 6ovzgoja bratcev in sestric, velike važnosti in jih pri dobri družinski vzgoji ne moremo pogrešati. Saj vemo predobro, da je mati v krogu čim številnejših otrok tem srečnejša.
Če bomo omenile očeta le mimogrede, bomo 6torile to zaradi tega, ker pač govorimo o materinski vzgoji. Ves čas pa oče vzgaja ob materi in z materjo enotno in enodušno, 6aj vemo, da enotnost ni nikjer tako važna, kakor v vzgoji in da ni noben razdor tako hud, kakor tisti, ko oče reče: tako-le bo, mati pa drugače, ali obratno.
Zetenjadna jedila pozimi
Kislo zelje
Kislo zelje je eno najbolj zdravih živil, ki naj bi bilo pozimi čim pogosteje na mizi. Ta izvrstna zelenjadna koneerva ima poleg paradižnika največ dopolnilnih snovi, od katerih je posebno važen vitamin C ali anti-skorbutični vitamin. Razen tega ima kislo zelje v sebi velike množine rudninskih snovi v obliki natrija, kalija in kalcija. Te snovi izboljšujejo kri in poživljajo presnaviljanje. Ktslo zelje čisti ves organizem, zato ga nekateri zdravniki uporabljajo kot zelo cenjeno zdravilo za mnoge bolezni. Zaradi mleč-nokislinskih bakterij, ki jih ima kislo zelje, je znano kot neprekosljivo čistilno sredstvo. Dognali so tudi, da dosežejo v krajih, kjer pojedo največ kislega zelja, ljudje največjo starost. Ze župnik Kneipp je priporočal uži-
vanje te zimske zelenjadi in to posebno pri revmatizmu in protinu, slabem prebavljanju in Ienivosti črevesja, bledičnosti in malokrvnosti.
V6e ugodne lastnosti kislega zelja pa izkoristimo le, ako ga kolikor mogoče uživamo surovega; skrivnost njegovega zdravilrfega učinka tiči namreč v surovem soku te zelenjadi. Surovo kislo zelje prinesemo lahko na mizo kot okusno solato, ki je posebno dobra, ako jo zabelimo z dobrim solatnim oljem ter dodamo tudi nekaj sesekljane čebule in domačih dišavnih zelišč. Tudj paradižnik, narezan na rezine se zelo dobro poda k 6olati iz kislega zelja. Za izpremembo pa primešamo včasih tudi nastrgano jabolko in citronov sok in dobimo na ta način zelo dobro in osvežujočo solato.
Pri nas napravljajo kislo zelje po večini tako, da ga obenem, ko ga denejo kisati, tudi precej sole. Vendar se da tudi brez soli napraviti okusno kislo zelje. Namesto soli pa mu pridenemo kislo mleko ali pinjenec. Ko smo natlačili zrezano zelje v posodo za kisanje, prilijemo mleko ali pinjenec, da stoji čezenj. Kislo zelje brez 6oli napravimo tudi takole: Zelje zdevamo v posodo tako, da vsako plast čim bolj temeljito potlačimo, da popolnoma zapremo pot zraku. Na vsako pla6t zelja denemo nekaj jabolčnih rezin in nekoliko brinjevih jagod. Ko je posoda polna, nalijemo na vrh vode, ki 6tno jo prej prekuhali in ohladili na 35° C. Ako pozneje tekočina 6Časoma poide, polijemo 6pet prekuhano in ohlajeno vodo.
Kislega zelja torej ne kuhajmo vedno, če hočemo imeti od njega količkaj koristi. Kuhano kislo zelje našemu okusu sicer bolj prija, vendar ga s kuhanjem oropamo njegovih zdravilnih lastnosti, da obleži v želodcu kot teža, ki dostikrat še poveča težave v želodcu. Otroci po navadi kaj radi posegajo po surovem kislem zelju, kar priča, da imajo še naraven in nepokvarjen oku6. Ako se kdo ne more tako hitro privaditi surovemu zelju, naj ga da od početka kuhat, a samo za 15 do 20 minut. Lahko ga pa napravimo tudi tako, da presnemu zelju primešamo nekoliko kuhanega, in 6e tako laže privadimo neku-hanernu. Pozimi, ko primanjkuje raznih svežih solat, se spomnimo kislega zelja in ga upoštevajmo kakor se spodobi za tako koristno in zdravilno zelenjad. Naloga gospodinj je, 6olata iz te zelenjadi čim večkrat na mizi, pa se bo kmalu priljubila mladim in starim.	Š. H.
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
308
kuhinja
Testo za police. Najprej postavim kva-šček, ki ga naredim iz treh žlic mlačnega mleka ali iz treh žlic mlačne vode, žličice sladkorja in 2 dkg kvasa. Pri kvaščku je treba pariti na to, da 111 voda prevroča in da kva-šček nj na pretoplem prostoru. Potem denem v pregreto skledo za dve jajci surovega ali še boljše kuhanega masla dve polni žlici sladkorja, dva rumenjaka in žličico strte soli. Temu prilije dva do tri decilitre mlačnega mleka. Te stvari prav temeljito ošvrk-Ijam. Ošvrkljani tekočini pridenem toliko segrete moke, da je testo primerno gosto. Moke se za to vsebino rabi navadno % kg Vse te snovi prav dobro zmešam, potem pa prav temeljito stepeni. Stepam s kuhalnico toliko časa, da 6e testo odloči od sklede in kuhal-nice. Stepeno testo pokrijetn s snažno ruto in še s kako gorko odejo. Tega testa je dovolj za eno veliko potico. Ker pa navadno pečemo več potic, se po tej množini preračunajo tfodatki m moka. Ko je testo shajalo, ga stresem na desko in razdelim na toliko kosov, kolikor potic nameravam speči. Te dele prav na rahlo pregnetem in denem na z moko potresene prtiče. Po četrturnem poči-vanju hlebčke na prtiču za mezinec na debelo razvaljam. Zvaliano testo namažem z nadevi, potresem 6 sladkorjem in drobfinami ter prav trdno zvijem. Kožice segrejem, dobro namažem z masloim, potresem z drobti-nami, ter denem testo vanje. Kožicam, ki niso kolačnice, denem v sredino segret in z mastjo namazan kozarec. Potice devam v posode, jih z roko potlačim in na več mestih prebodem z nožem, da ne bodo luknji-časte. Kožice postavim na topel prostor, da vzidejo. Vzhajairni namažem površino z jajcem ali s smetano ter 6pečem v peči ali pečici, ali pa jih zanesem k peku. da jih speče. V pečici pečem potice pet četrt ure.
Medeni nadev z orehi. V? kg medu segrejem. V segretega pridenem X> dkg zmletih orehov, dve pesti drobtin, ščep cimeta, ščep dišav (gvirca). dve žlici nima in malo limoninih drobtinic. Medena potica ostane par tednov ^Obra in sočnata.
Rozinov nadev. Zbrane, v vroči vodi oprane in osušene rozine namočim z rumom. Za eno potico vzamem dobrih 40 dkg rozin. V skledi mešam 12 dkg surovega masla s tremi rumenjaki. Potem pridenem mešanici tri žlice kisle ali sladke 6mtane in trd sneg iz treh beljakov. S tem nadevom pomažem razvaljano testo. Po nadevu potresem rozine, pest na
rezance narezanih olupljenih mandljev, 5dkg citronata in 7 dkg z limoninimi lupinicami pomešanega sladkorja.
Orehov nadev s kakaom. V kožico denem 20 dkg sladkorne sipe. Med vrenjem sipo pridno mešam in pustim, da malo zarumeni. V za rum en el sladkor denem 12 dkg drobno sesekljanih orehov in dve pe*ti drobtin. Med mešanjem prilijem tri osminke vročega mleka, eno polno žlico kakaoa, eno žlico drobno sesekljanih limoninih lupinic, ščep cimeta in za jajčno velikost masti. Z ohlajenim nadevom namažem razvaljano testo m ga potresem s pestjo sesekljanih orehov in s pol pesti drobtinic.
Čemaž ali kačji lek pribode meseca 6uš-ca iz mastnih tal pod starimi drevesi, jeseni se izgubi. Izdaja ga močan duh po česnu. Naredi široke suličaste liste in visoko , ce-vasto bilj.s klobukom cvetja, podobnim česnovemu. Listi vsebujejo poleg drugih snovi močno olje in smolo. Čemaž prerodi in pomladi kri. Spomladi ga devaj v juhe ali druge jedi in ga jej s kruhom. Kadar te muči udnica, naveži na boleče mesto čemaža. Nasušiti se čemaž ne da, ker izgubi pri tem svojo glavno sestavino po česnovo dišeče hlapno olje. Zeliščarji pišejo, da pomaga čemaž za kri bolj, kakor draga zdravila. Neka gospa na Francoskem je prišla v hribe. Več tisoč frankov je že potrošila za zdravila. Spoznala je drvarjevo družino, ki je žarela zdravja. Drvarica jej je razodela, da vživajo čemaževo juho. Gospa se je vrnila prerojena v mesto.
Za zapeko: raztopi žlico vinskega kamna v Vi litru vode. s to vodo polij pest posušenega lančka in izpij zvečer Če delaš fo par dni, se izčisti kri in uredi prebava. Ta pcr-cija je za moške, za ženske zadostuje polovica.
Za vodenico in zažlemena pljuča namoči zvečer dve stebelci zaspančka (rokavci Matere božje) na treh žlicah vina in izpi; na tešče. Pomaga tudi za mrzlico.
Deklica na tuje gre. Pod tem naslovom pošilja božična številka Vigredi lepe pozdrave vsem slovenskim dekletom, ki so zapustile rojstno hišo in šle v bližnje in daljnje kraje za kruhom. Vigred vas valji, da v tem kotičku, ki je namenjen prav vam slovenskim dekletom v tujini, da vzdržujete stike s svojimi tovarišicami v domovini in na tujem. Vigred, ženski list, Ljubljana, Masa-rykova 12.
GOSPODARSKE VESTI
ŽIVINA
g Na ljubljanski sejem dne 15. dec. so prignali 21 volov (predali 5). 43 krav (prodali 13), 38 konj (prodali 12) in 37 prašičkov v starc6ti cd 6 do *10 tednov (predali 12). Cene so se gibale takole: voli 1. vrste din 6 do 6.50. II. vrste din 5.50 do 6, III. vrste din 5.50;' ielice I. vrste din 6 do 6.50, 11. vrete din 5.50 do 6, III. vrste din 5.50; krave I. vrete din 4 do 5, U. vrste din 3.50 do 4, III. vrste din 3 do 3.50; teleta I. vrste din 8, II. vrste din 7; prašiči, sremski din 0.50. domači din 7.50 do 8, pršutarji din 7 do 8 za 1 kg žive teže.
g V Kranju so na semanji dan 13. dec. plačevali živino: voli I. vrste din 6, II. vrste din 5.50, III. vrste din 5; telice I. vrste din 6, II. vrste din 5.50, III. vrtite din 5; krave I. vrste din 5. II. vrste din 4.50, 111. vrste din 4; teleta I. vrste din 8, II. vrste din 7; prašiči, špeharji din 0, pršutarji din? za 1.kg žive teže. Mladi pujski v starosti cd 7—S tednov so šli po 105 do 135 din rep.
g Na Miklavževo sejinico v Novo inesto so prignali 80 glav govedi in 407 prašičev. Cena je bila izredno slaba in so prodali le 2 govedi in 134 g'av prašičev. Cene živini so se sukale od din 3.50 do 5 za kg žive teže. prašičev pa od din 5 do 6.50 za pršutnike; pujski v starosti 8 do 10 tednov so šli po din 40 do 100.
g Na sejmu v Vidniu-Dobrepoljah 6. dec so plačevali živino po naslednjih cenah: voh din 4 do 5.50, junci din 4 do 5, telice din 3.50 do 4.50, krave din 3 do 4.50, teleta din 6 za 1 kg žive teže.
g Iz Sevnice poročajo, da so prodajali na sejmu 6. dec. živino tako le: voli din 4.50 do 5, krave din 3.50 do 5, junci din 4 do 4.50, telice din 4 do 4.50, prašiči, špeharji din 7 do 8 za 1 kg žive teže. Mladi prašički so šli po din 70 do 80 glava.
g Na mariborskem sejmu 14. dec. je bilo na prodaj 130 volov, 418 krav, 12 telet, 11 bikov in 11 konj. skupaj 582 glav. Prodanih je bilo 246 glav po naslednjih cenah: debeli voli din 5 do 5.50. poldebeli din 4 do 4.50. vprežni din 3.75 do 4.50; biki za klanje din 3.50 do 4.50; klavne krave din 4 do 4.75. plemenske din 3.40 do 3.00, klobasarice din 2.15 do 3.40, breje krave din 3.10 do 3.70; mlada živina din 4.50 do 5.50; teleta din 5 do 7 za 1 kg žive teže. Na prašičjem sejmu 10. dec. v Mariboru so imeli prašiči te-le
cene: 5 do 6 tednov stari din 60 do 00. 7 do 0 tednov din SO—100, 3 do 4 mesece din 120 do 170, 5 do 7 mesecev din 210 do '340, 8 do 10 mesecev stari 350 do 440 din, eno leto stari din 620 do 780 za glavo, 1 kg žive teže din 6 do 7.50, 1 kg mrtve teže din 9 do 11.
g V Ložu so imeli 6ejem tudi na sv. Miklavža dan. Cene so bile: voli I. vrste din o,
11.	vrste din 5.75, III. vrste din 5.50; telice I. vrste din 6, II. vrste din 5.50, III. vrste din 5.50; krave 1. vrste din 5. II. vrste din 4.50, III. vrste din 3; teleta I. vrste din 6, II. vrste din 5.50; 'prašiči, špeharji din 9, pršutarji din 7 za 1 kg žive teže.
CENE
g V Ljubljani so imeli kmetijski pridelki sredi decembra t. 1. naslednje cene: pšenica 100 kg din 230, ječmen din 195, rž din 195. oves din 180, koruza din 150, fižol din 225. krompir din 80. Seno za 100 kg din 45 do 60 jjo kakovosti, jiolsladko din 40 do 50, kislo din 40, slama din 35. Sadje: jabolka 1. vrste din 5, II. vrste din 3.50, III. vrste din 1.50 do 2 za 1 kg; hruške din 2 do 4, suhe hruške din 6 do 7, suhe češplje din 10 do 14, kostanj, inaroni din 10 za 1 kg, orehi din 7 do 8, luščeni din 17 do 20 za 1 kg.
g Ljubljanski mestni trg sredi decembra: govedina 1. vrste din 12 do 14, II. vrste din 10 do 12, 111. vrste din 8 do 10; teletina 1. vrste din 14 do 16, II. vrste din 12 do 14. telečja jetra din 18 do 20, pljuča din 10 do 12. možgani din 20 do 24; svinjina I. vrste din 16 do 18. 11. vrste din 14 do 16, pljuča din 8 do 10, jetra din 12 do 14, ledvice din 16 do 18; slanina, domača din 14 do 15, hrvaška din 15, mast din 18, šunka din 18 do 20. prekajeno meso din 16 do 18; koštrunovo meso din 8 do 10, jagnjetina din 12 do 14. kozličevina din 14 do 16 za 1 kg. K 1 o b a -s e : krakovske kg din 20 do 22, debrecinske din 20 do 22, hrenovke din 18 do 20. 6veže kranjske din 18 do 20. jiolprekajene kranjske din 20 do 22, suhe kranjske din 28 do 30, prekajena slanina din 16 do 20 za 1 kg. Perutnina: piščanec komad din 10 do
12,	zaklan piščanec 1 kg din 24 do 26, kokoš komad din 20 do 25, zaklana kokoš 1 kg din 20 do 22, raca din 26 do 28 komad, raca zaklana din 22 za 1 kg, gos komad din 50 do 55, gos zaklana kg din 16 do 20, golob komad din 4 do 5, domač za;ec din 8 do 12, kapun din 30 do 32 za komad.
pravni nasveti
Kdaj sme lovski čuvaj ustreliti psa v lovišču. B. D. Za lovci, ki so prišli na lov, je stekel tudi vaš pes. Lovski čuvaj ga je takoj ustrelil. Vprašate, ali je smel lovski čuvaj ustreliti vašega psa in ali lahko zahtevate kakšno odškodnino? — Po lovskem zakonu imajo lovski lastniki in zakupniki ter lovsko osebje pravico v svojem lovišču ubijati pse, ki pohajajo po lovišču, kakor tudi mačke, ki se zalotijo več kot 200 m od najbližje hiše. Ce je torej vaš pes pohajal po lovišču, ga je lovski čuvaj 6mel ustreliti in ne boste mogli dobiti nikake odškodnine.
Odškodnina za zemljišče, odstopljeno za razširjenje ceste. C. F. Obrnite se v tej zadevi na načelnika cestnega odbora, ki vam bo mogel dati najtočnejše obvestilo. Vsekakor imate pravico do odškodnine, ki so jo vam, kakor pišete, tudi obljubili, pa še ne izplačali. — Niste pravilno postopali, ko ste sami hoteli »popraviti« banovinsko cesto in z nje odvažati kamenje. To je delo banovinskih cestarjev, katerim povejte, kar bi radi, da se na cesti jx>pravi.
Upnik noče priznati zaščite. R. Sosedu 6te dolžni vsoto denarja, ki vam ga je po-6odil leta 1926. Občina vam je izdala potrdilo, da ste kmet po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov. Vsa leta 6te v redu plačevali obresti. Prosili ste zdaj upnika, da vam dolg zniža na polovico, o čemer pa on noče slišati. Imate samo malo posestvo, dočim je upnik v dobrem gmotnem položaju. Vpra šate, ali se upnik upravičeno upira znižanju dolga, in kaj vam bi bilo storiti? — Ce niste v boljšem gmotnem položaju, kakor vaš upnik, uživate zaščito, ne glede na to, ali vam jo upnik prizna ali ne. Upnik vam mora dostaviti preko občine obračun, v katerem mora znižati dolg na polovico in novo obveznico, glasečo se na ostanek dolga. Ce tega upnik ne stori, plačajte samo toliko, kolikor 6te dolžni plačati po uredbi. Če pa v obračunu in obveznici upnik ne upošteva znižanja, vložite v 15 dneh od dne, ko prejmete te listine, ugovore pri občinskem obla-stvu. Nato bo občina postopala dalje po predpisih pravilnika o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami.
Zgradarina. P. F. V hiši imate dve siromašni stranki na stanovanju, ki vam ne plačujete nobene najemnine, ampak je vsakdo obvezen opraviti vam po nekaj dnin. Davčna uprava pa vam je naložila precej visoko zgradarino. Vprašate, kako bi postopali, da se vam zgradarina zniža. Ali bi se ista znižala, če bi strankam odpovedali stanovanje? — Zgradarini so zavezane zgradbe, namenjene za prebivanje ali drugo trajno uporabo. Plačevati se mora zgradarina tudi, če bi strankam odpovedali stanovanje. Odmerja ee pa zgradarina na podstavi čiste
davčne osnove. Ta se dobi, ako se od ko~ ®mate davčne osnove odbijejo broški za vzdrževanje za upravo in za amortizacijo zgradbe. V vašem primeru je kosmata davčna osnova vrednost vseh obveznosti (dajatev, storitev in ugodnosti), ki jih mora najemnik nuditi vam najemodajalcu. Pri zgradbah, ki niso dane v najem, pa je kosmata davčna osnova vrednost letne najemnine, ki se plačuje za najbližje podobno stanovanje. Iz tega vidite, da se plačevanju zgradarine ne bi mogli izogniti tudi, če strankam odpoveste stanovanje. Proti previsoki odmeri pa 6eveda Jahko vložite pritožbo.
Dolg pri privilegirani agrarni banki. B I. Dolžni ste bili denarnemu zavodu, ki je svoje terjatve odstopil privilegirani agrarni banki. Dobili 6te pioziv za plačilo drugega obroka, vendar se vam zdi znesek prevelik. Zato želite zvedeti, koliko sme privilegirana agrarna banka zaračunati obresti. — Po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov odplačajo dolžniki znižane dolgove v 12 letih v enakih letnih obrokih s \Yt% obrestmi na leto. Prvo anuiteto (obrok glavnice z obrestmi) je bilo treba plačati 1. novembra 1936, vsako naslednjo pa 1. novembra prihodnjega leta.
Rentnina. M. M. Leta 1934 vam je bila določena dota ki se vam bo izplačala po 5 letih brez obresti. Davčna uprava vam pa nalaga rentnino, kakor da bi prejemali kakšne obresti. Vprašate, ali ste dolžni plačati rentnino? — Ce ne prejemate nobenih obresti in tudi nimate pravice do njih, ni podlage za rentni davek. Zato proti odmeri pravočasno vložite pritožbo. Vpogledajte pa poprej v zemljiški knjigi, če ni morda vknji-žena vaša pravica do obresti. V tem primeri ste obvezani plačevati rentnino, čeprav obresti ne izterjate.
Zobozdravnica. V. Z. L. — Imate hčerko, ki je dovršila 6 razredov ljudske šole in bi rada postala zobozdravnica. Vprašate, koliko časa bi se morala za to učiti. — Najbrž mislite, da bi vaša hčerka postala zobo-tehnica, ne pa zdravnica za zobe. Za zobo-tehnico se bo morala učiti kot vajenka tri leta pri kakem zobozdravniku. Potem bo morala napraviti izpit. Vendar pa tudi po izpitu ne bo mogla po sedanjem zakonu na svoje začeti, pač pa bo mogla delati le pri kakem zobozdravniku.
Stare znamke. F. H. Zg. T. — Imate rabljene znamke in vprašate, kje bi jih prodali. — Rabljene znamke, če so kaj vredne, se lahko prodajo ali trgovcem z znamkami ali pa tudi filatelistom. Vrednost urejenih znamk zavisi od njih ohranjenosti in njih redkosti. Neurejene znamke evropskih držav se pa prodajajo tudi po kilogramih. Tako n. pr. naša poštna uprava prodaja stare znamke, med katerimi se nahajajo tudi višje vrednote in ne samo običajne pisemske znamke, po 65 din kilogram.