fCH
Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
30. t .krat,-o
prilog.
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
33.
kos.
V LJUBLJANI, dne BO. maja 19B1.
Letnik
II.
VSEBINA
175. Zakon o odobritvi mednarodnega stabilizacijskega posojila po 7"/o v zlatu iz 1. 1931.
176. Pravilnik o uporabi zakona o zaščiti specialnega smrekovega resonančnega lesa za potrebe državne obrambe.
177. Pravilnik za uporabo zakona o prometu in kontroli umetnih sladil.
178. Zdravniška tarifa za zdravnike samostalnih in združenih zdravstvenih občin Dravske banovine.
173. Razglas glede plačevanja banovinske trošarine na pnevmatike.
180. Razglas glede širine kolesnih platišč tovornih vozil.
181. Pojasnilo k odredbi kraljevske banske uprave Dravske banovine glede cene belemu kruhu.
182. Objave kraljevske banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931.
Razne objave iz »Službenih novink.
Zakoni in kraljevske uredbe.
175.
Mi
ALEKSANDER L, po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finapce in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o odobritvi mednarodnega stabilizacijskega posojila po 7% v zlatu iz 1. 1931.*
Odobrujejo se dogovori o mednarodnem stabilizacijskem posojilu po 7 % v zlatu iz 1. 1931., sklenjeni dne 8. maja 1931. v Parizu in navedeni v § 2. tega zakona.
§2.
Ti dogovori se glase:
I.	d. _ovor o posojilu.
Med.
vlado kraljevine Jugoslavije, ki jo predftavlj njen minister za finance, g. dr. šverljuga Stanko, redno pooblaščen v ta namen, spodaj označeno »vlada«
z ene strani,
* Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. maja 1931., št. 107/XXXII./229; dogovori so objavljeni X francoskem in srbskem besedilu,
m
Banque de 1’Union Parisieroie, Sociale Anonyme, s sedežem v Parizu, 7, Rue Chanohat,
nadalje označeno »finančni agent«
z' druge strani,
se je izvajalo najprej naslednje:
Jugoslovanska vlada namer ja skleniti zunanje posojilo, določeno zlasti za izvedbo stabilizacije dinarja, izvršujoč načrt, napravljen ob sodelovanju izvedenca, ki ga je odredila Banque de France in mora biti to posojilo zajamčeno z dohodki monopolske uprave, povsem ustrezno pismu g. 7ninistra za finance z dne 6. maja 1931., ki zlasti navaja donos teh prihodkov v poslednjih finančnih letih.
Po medsebojni priobčitvi misli strank pogodnfc fn glede na podatke, ki so obseženi v omenjenem pismu g ministra za finance, se je dogovorilo naslednje:
CTen T.
Vlada kraljevine Jugoslavije sklepa posojilo, imenovano »Mednarodno stabilizacijsko posojilo v zlatu po 7 % iz leta 1931.«, ki ustanavlja direktno zavezo te države in čigar služba je zajamčena s celokupnimi čistimi dohodki samostalne monopolske uprave kraljevine, ob pogojih, ki se nadalje določijo.
Nominalni iznos tega posojila je določen v zlatem denarju na 1.025,000.000 francoskih frankov ali 10,158.525-225 dolarjev Zedinjenih držav ali 8,251.938'13—8,4 funtov sterlingov ali 208,126.307-40 švicarskih frankov ali 99,907.324-41 holandskih goldinarjev ali 149,850.827-225 švedskih kron ali 1.355,400.396-25 češkoslovaških kron ali 288,817.269-65 belg ali 2.280,141.510 zlatih stabiliziranih dinarjev.
Donos posojila je določen do zneska 1.400,000.000 dinarjev ali nasprotne vrednosti ža ©stvaritev načrta za stabilizacijo denarja, ki se ugotovi z zakonom o državnem denarju in konvencijo med državo in Narodno ban-Hj kraljevine Jugosl-vije, ostanek pa za gospodarski razvoj kj'aljeviuei zlasti za gradnjo železnic in cest.
Definicija denarnih vrst
Ugotavlja se, da je z različnimi denarnimi vrstami, ki se omenjajo v tem dogovoru, zlasti kar se tiče njih ekvivalenta v zlatu, tako glede čistine kako: glede te-žine, umeti taksne, kakor so ustanovljene z zakoni in uredbami v denarju, ki so v veljavi na dan podpisa tega dogovora: za francoski frank z zakonom z dne 25. junija 1928.; za dolar Zedinje ih držav z zakotni z dne 14. marca 1900.; za funt sterlimg z zakonom z dne 4. aprila 1870.; za švicarski frank ustrezno določbam, ki veljajo v ŠvW za kovanje zlatega denarja; za holandski goldinar z zakonom z dne 28. maja 1901.; za švedsko krono s šved-sko-dansko konvencijo z dne 27. maja 1873., za češkoslovaško krono z zakonom z dne 7. novembra 1929.; za belgo s kraljevskim ukazom z dne 25. oktobra 1926., za zlati dinar z zakonom o državnem denarju*, ki se izda in čigar besedilo je pridejano temu dogovoru.
Člen III.
Oblika obveznic.
Posojilo je sestavljeno iz 1,025.000 obveznic izključno na prinosca v vrednosti po 1000 francoskih frankov = 39179 dolarjev Zedinjenih držav = 8—1—0165 funtov sterlingov = 203-05 švicarskih frankov = 97170 holandskih goldinarjev = 146195 švedskih kron = 1.322-341 češkoslovaških kron = 281-772 belg = 2.224-528 zlatih dinarjev.
Če spozna finančni agent to za primerno, se smejo izdati tudi obveznice po:
5000 francoskih frankov = 195-895 dolarjev Zedinjenih držav =r 40—5—0*829 funtov sterlingov = 1.015-250 švicarskih frankov = 487’352 holandskih goldinarjev r= 730-979 švedskih kron — 6.611-709 češkoslovaških kron = 1.408-864 belg = 11.122-641 zlatih dinarjev:
ali po:
10.000 francoskih frankov = 39P790 dolarjev Zedinjenih držav = 80—10—1-659 funtov sterlingov =
2.030-500 švicarskih frankov = 974-705 holandskih goldinarjev = 1.461-95 švedskih kron = 13.223-418 češkoslovaških kron = 2.817-729 belg = 22.245-283 zlatih dinarjev;
ali po:
25.000	francoskih frankov = 979-476 dolarjev Zedinjenih držav = 201—5—4-148 funtov sterlingov s= 5.076-251 švicarskih frankov = 2.436-764 holandskih goldinarjev = 3.654*898 švedskih kron = 33.058-546 češkoslovaških kron = 7.044*323 belg = 55.613-207 zlatih dinarjev.
Obveznice tega posojila se nadalje označajo z besedo »obveznice«.
Dokončno besedilo obveznic določi finančni agent sporazumno z ministrom za finance kraljevine Jugoslavije ali njegovim predstavnikom.
Razne opombe, ki se napravijo na obveznicah, je sestaviti v francoskem in jugoslovanskem jeziku. Če nastane spor, je odločilno samo francosko besedilo.
Izdajo obveznic preskrbi finančni agent.
Obveznice so podpisane v faksimilu po ministru za finance jugoslovanske vlade in so enako podpisane po načelniku oddelka za državne dolgove in državni kredit,
* »Sluibeni U@U z dne ‘SL maja 19&L,	16^32,
ali po redno pooblaščenem predstavniku. Drugi svojeročni podpis dado zaradi identifikacije in kontrole osebe, ki jih v ta namen delegira finančni agent.
Dokler se ne izdajo definitivne obveznice, se izdajo začasne obveznice po 1000, 5000, 10.000 in 25.000 francoskih frankov nominala in njih nasprotne vrednosti v dogovorjenem denarju, ki jih izda oddelek za državne dolgove in državni kredit kraljevine Jugoslavije in ki jih za kontrolo vidirajo finančni agent ali njegovi predstavniki.
Začasne obveznice se morajo izročiti finančnemu agentu ali fizičnim ali juridičnim osebam, ki jih ta označi, ob stroških vlade najkesneje v enem mesecu, ko se plasiranje zaključi. Zamenjajo se za definitivne obveznice najkesneje dne 1. junija 1932., neglede na to, ali se številke ujemajo.
Definitivne obveznice se morajo podpisati kakor je zgoraj omenjeno, v najkrajšem roku, ki je mogoč, najkesneje pa pet mesecev po izdaji začasnih obveznic, po oddelku za državne dolgove in državni kredit, ki jih izroči finančnemu agentu.
Finančni agent poskrbi za drugi svojeročni podpis in za pravočasno izročitev obveznic najkesneje do dne 1. junija 1932.
Člen IV.
Obresti.
Obresti od obveznic se plačajo prinoscu, ko predloži kupon in na pokaz. Te obveznice nosijo obresti izza 1. junija 1931. po 7 % na leto, ki so plačljive po poluletnih enakih kuponih dne 1. junija in 1. decembra vsakega leta. Prvi kupon se izplača 1. decembra 1931. in zadnji 1. junija 1971.
Obveznice morajo biti opremljene s potrebnim številom kuponov, da se more izvršiti izplačevanje obresti do vštetega junija 1951., in s talonom, ki se zamenja na ta poslednji dan z novo polo s štiridesetimi kuponi za izplačevanje obresti do vštetega 1. junija 1971.
Izplačevanje poluletnih dospelih kuponov se vrši po izberi prinoscev pri blagajnah finančnega agenta ali bank ali bankirjev, določenih po njem, z zneskom:
1. v Parizu 35 francoskih frankov ali v New-Yorku
1-375 dolarjev Zedinjenih držav ali v Londonu 0—5—7*625 funtov sterlingov ali v Bazlu ali Curihu 7-106 švicarskih frankov ali v Amsterdamu 3-411 holandskih goldinarjev ali v Stockholmu 5-116 švedskih kron ali v Pragi 46*281 češkoslovaških kron ali v Bruslju 9-862 belg ali v Beogradu 77-858 zlatih dinarjev pri obligacijah, katerih nominalni znesek je 1000 francoskih frankov;
2. v Parizu 175 francoskih frankov ali v New-Yorku
6-856 dolarjev Zedinjenih držav ali v Londonu 1—8—2-129 funtov sterlingov ali v Bazlu ali Curihu 35-533 švicarskih frankov ali v Amsterdamu 17-057 holandskih goldinarjev ali v Stockholmu 25*584 švedskih kron ali v Pragi 231-409 češkoslovaških kron ali v Bruslju 49*310 belg ali v Beogradu 389 292 zlatih dinarjev pri obligacijah, katerih nominalni znesek je 5000 francoskih frankov;
3. v Parizu 350 francoskih frankov ali v New-Yorku 13*712 dolarjev Zedinjenih držav ali v Londonu
2-16—4-258 funtov sterlingov ali v Bazlu ali Curihu 71-067 švicarskih frankov ali v Amsterdamu 34-114 holandskih goldinarjev ali v Stockholmu 51*168 švedskih kron ali v Pragi 462-819 češkoslovaških kron ali v Bruslju 98-620 belg ali v Beogradu 778-584 zlatih dinarjev pri ligacijah, katerih nominalni znesek je 10.000 flituacoflJrih franku v j
4. v Parizu 875 francoskih frankov ali v New-Yorku 34-281 dolarjev Zedinjenih držav ali v Londonu 7—0—10645 funtov sterlingov ali v Bazlu ali Curihu 177-668 švicarskih frankov ali v Amsterdamu 85-286 holandskih goldinarjev ali v Stockholmu 127-921 švedskih kron ali v Pragi 1.157*049 češkoslovaških kron ali v Bruslju 246‘551 belg ali v Beogradu 1.946 462 zlatih dinarjev pri obligacijah, katerih nominalni znesek je 25.000 francoskih frankov.
Člen V.
Amortizacija.
Posojilo se amortizira v 40 letih, pričenši s 1. junijem 1931., bodisi al pari z letnimi žrebanji, bodisi pod pari z odkupom na borzi, upoštevaje dotlej dospele obresti po kuponu.
V ta namen odredi vlada ob pogojih, določenih v čl. VII.,. do popolnega povračila posojila stalno anuiteto 7'500914 % začetnega nominalnega iznosa posojila, katera anuiteta ustreza znesku za letno amortizacijo im znesku za dve poluletni izplačili obresti na obligacije, ki so v obteku.
Žrebanja, če jih bo kaj, se vrše po amortizacijskem načrtu, natisnjenem na hrbtu obveznic, najkesneje na dan 1. aprila vsakega leta za izplačila, ki jih je opraviti Prihodnjega 1. junija; prvo izplačilo se izvrši dne 1. ju-dija 1932. in poslednje najkesneje dne 1. junija 1971.
Amortizacjski načrt se objavi ob stroških vlade v •lournal Officiel de la Rčpublique Franfaise in eventualno tudi po zakonskih predpisih različnih držav, ki so udeležene pri emisiji posojila.
Žrebanja se izvrše po vladi vpričo predstavnika finančnega agenta.
Žrebanja se vrše po serijah iz 25 številk. Če iznosa, ki se naj izžreba, z žrebanjem ni moči popolnoma izpoza-jeti in če predstavlja ostanek pod 25.000 francoskih frankov ali njih nasprotne vrednosti, se ta ostanek prenese ta uporabi za povečanje naslednje amortizacijske anuitete.
Odkupe na borzi na kateremkoli tržišču, tako one, ki se dajo izvršiti iz določene amortizacijske anuitete, kakor one, ki se dajo izvršiti z naprejšnjo amortizacijo tega posojila, vrši finančni agent za račun in ob stroških vlade.
Če se vrši amortizacija z odkupi pod pari, je uporabiti prihranke, ki se pokažejo pri stalni anuiteti, kakor glede obresti, tako tudi glede amortizacije za nove odkupe, da se skrajša trajanje posojila.
Vlada si pridržuje pravico, da vrši, pričenši z vštetim 1- junijem 1936., naprejšnja izplačila vseh ali enega dela obveznic, ki so še v obteku, al pari z dodatnimi žrebanji, ki se opravijo najmanj dva meseca pred dnem, določenim za izplačilo, ki se mora ujemati z d os pet kom kuponov, ker morajo biti ta dodatna žrebanja najmanj tri mesece prej objavljena, kakor je določeno v členu XI.
Vlada ima prav tako pravico, da vrši kadarkoli po svoji volji naprejšnje amortizacije z odkupi na borzi pod pari, upoštevaje dotlej dospele obresti po kuponu.
Obveznice, tako vnaprej amortizirane bodisi z žrebanjem, bodisi z odkupi, se poračunijo na poslednje žrebanje, potem na predhodno in tako dalje, tako da se ne spremeni red po amortizacijskem načrtu.
Številke obveznic, izžrebanih na rednih ali dodatnih žrebanjih, kakor tudi številke obveznic, izžrebanih na prejšnjih žrebanjih, ki pa se še niso predložile v izplačilo, je objaviti kakor je določeno v 4. odstavku tega členu,
in najkesneje mesec dni pred dnem, določenim za izplačilo.
Izžrebane obveznice se več ne obrestujejo izza dne, ko je moči zahtevati izplačilo glavnice.
Vsaka obveznica, ki se predloži v izplačilo, mora imeti vse kupone, ki še niso dospeli do dne, ki je določen za izplačilo. Znesek kuponov, ki jih ni, se odbije od glavnice, ki jo je izplačati.
Vse obveznice, odkupljene ali amortizirane, z vsemi še ne dospelimi kuponi vred, kakor tudi vsi izplačani kuponi se uničijo in pošljejo po finančnem agentu ali po njegovem napotilu ob stroških vlade oddelku za državne dolgove in državni kredit v Beogradu.
Amortizirane obveznice se izplačajo prinoscu, ki jih predloži, pri blagajnah finančnega agenta ali bank ali bankirjev, določenih po njem, po izberi prinosca, z zneskom:
1. v Parizu 1000 francoskih frankov ali v Ne\v-Yorku 39-179 dolarjev Zedinjenih držav ali v Londonu 8-1-0-165 funtov sterlingov ali v Bazlu ali Curihu 203-05 švicarskih frankov ali v Amsterdamu 97'470 holandskih goldinarjev ali v Stockholmu 146-195 švedskih kron ali v Pragi
1.322-341 češkoslovaških kron ali v Bruslju 281-772 belg ali v Beogradu 2.224-528 zlatih dinarjev za obligacije, katerih nominalni znesek je 1.000 francoskih frankov;
2. v Parizu 5.000 francoskih frankov ali v New-Yorku 195-895 dolarjev Zedinjenih držav ali v.Londonu 40-5-0-829 funtov sterlingov ali v Bazlu ali Curihu 1.015-250 švicarskih frankov ali v Amsterdamu 487-352 holandskih goldinarjev ali v Stockholmu 730*979 švedskih kron ali v Pragi 6.611 '709 češkoslovaških kron ali v Bruslju 1.408*864 belg ali v Beogradu 11.122*641 zlatih dinarjev za obLigacije, katerih nominalni znesek je 5.000 francoskih frankov.;-
3. v Parizu 10.000 francoskih frankov ali v New-Yorku 891-790 dolarjev Zedinjenih držav ali v Londonu 80-10-1-659 funtov sterlingov ali v Bazlu ali Curihu
2.030-500 švicarskih frankov ali v Amsterdamu 974*705 holandskih goldinarjev ali v Stockholmu 1.461-959 švedskih kron ali v Pragi 13.223-418 češkoslovaških kron ali v Bruslju 2.817-729 belg ali v Beogradu 22.245-283 zlatih dinarjev za obligacije, katerih nominalni znesek ie 10.000 francoskih frankov;
4. v Parizu 25.000 francoskih frankov ali v New-Yorku 979-476 dolarjev Zedinjenih držav ali v Londonu 201-5-4-148 funtov sterlingov ali v Raziti ali Curihu 5.076.251 Švicarskih frankov ali v Amsterdamu 2.436-764 holandskih goldinarjev ali v Stockholmu 3.654-898 švedskih kron ali v Pragi 33.058*546 češkoslovaških kron alt v Bruslju 7.044*323 belg ali v Beogradu 55.613-207 zlatih dinarjev za obligacije, katerih nominalni znesek je 25.000 francoskih frankov.
Prvo amortizacijsko žrebanje, ki se vrši 1. aprila
1932.,	je moči uporabiti na številke začasnih obveznic; naslednja žrebanja se smejo uporabljati samo na definitivne obveznice; niso pa deležne teh žrebanj številke onih definitivnih obveznic, ki se ne bi dalo v promet, ker se začasne obveznice niso predložile v zameno v predhodnem roku, običajnem za poštne vročitve, povečanem za dva prosta dneva.
Člen VI.
Zastaranje.
Kuponi, ki se ne predlože v izplačilo v 5 letih od dne dospelosti, zastarajo v prid vlade, Za amortizirane ob-
veznice je doba zastaranja trideset let od dne dospelosti v izplačilo.
Če se ne zahteva izplačilo obresti na obveznico v treh letih po dospelosti ali če se izplačilo zneska kake obveznice ne zahteva v petih letih po dospelosti, se vrnejo vse vsote, ki jih ima finančni agent na razpolago za plačilo omenjene glavnice ali obresti, oddelku za državne dolgove in državni kredit v Beogradu ter se more vršiti njih izplačilo samo še v glavni pisarni tega oddelka;* toda prihosec ne izgubi pravice do plačila v katerikoli denarni vrsti, ki je označena na obveznicah in njih kuponih.
Člen VII.
Finančni agent.
Banque de 1'Union Parisienne je imenovana nepreklicno zu finančnega agenta za službo tega posojila za ves čas njegovega trajanja po odredbah in ob pogojili tega dogovora; to imenovanje velja po pravu popolnoma tudi za njene morebitne naslednike.
Banque de 1’Union Parisienne sprejema to imenovanje, pridržuje si pa pravico, da poda ostavko po predhodnem 90-dnevnem obvestilu.
Vlada mora odškodovati finančnega agenta in prevzame sama odgovornost za vse obveznosti, tožbe, izgube in stroške, ki utegnejo nastati iz kateregakoli dejanja finančnega agenta v tem njegovem svojstvu.
Če poda Banque de l’Union Parisienne ostavko, se zavezuje vlada vzdrževati ves čas v Parizu finančnega agenta, ki mora biti finančni zavod dobrega slovesa in nesporne plačilne zmožnosti.
Vlada pooblašča finančnega agenta, da sklene z bankami in bankirji vseh držav po svoji uvidnosti one sporazume, ki jih smatra za potrebne po veljavnih bančnih šegah, za izplačevanje kuponov in amortiziranih obveznic in da sklene vse dogovore, ki jih smatra za potrebne za prenos in menjavo denarja in da ukrene vse, kar utegne olajšati izplačilo obveznic ali kuponov po omenjenih bankah v denarnih vrstah, določenih v členu II.
Posebej odreja finančni agent takoj s tem za bankirje za izvrševanje službe tega posojila tako za izplačevanje dospelih kuponov kakor za izplačevanje amortiziranih obveznic:
v Švici: Societe de Banque Suisse in Credit Suisse ali dotične njih naslednike;
v Holandski: MM. Mendelssohn & Co, Amsterdam, in Nederlandsche Handel Maatschappij N. V. ali dotične njih pravne naslednike;
v Švedski: Skandinaviska Creditaktiebolaget ali njene naslednike;
v Češkoslovaški: Živnostensko banko ali nje naslednike;
v Jugoslaviji: Državno hipotekarno banko kraljevine Jugoslavije ali njene naslednike.
Vsako kesnejše imenovanje po finančnem agentu se predloži vladi, v odobritev.
V 15 dneh po podpisu tega dogovora da otvoriti vlada pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije v Beogradu posebni račun, v katerega dobro vplačuje samo-stalna monopolska uprava kraljevine Jugoslavije vsakega prvega v mesecu vsoto, enako Viaki iznosa stalne anuitete določene v odstavku 2. člena V. tega dogovora, zvišano
* Besede: s ter se more vršiti.............teg»	oddatkac
so izpuščene y srbskem besedilu. Op. ur, - ■ ■ j
s provizijam!, prišlo ječi mi za službo lega posojila in določenimi na drugem mestu.
Prvo vplačilo se izvrši dne 1. junija 1931., obsegajoč mesečni obrok, ki ustreza temu mesecu.
Narodna banka kraljevine Jugoslavije obvesti takoj finančnega agenta o vsakem vplačilu, izvršenem tako na ta posebni račun.
Vse vsote, ki se vplačajo na ta posebni račun, se zadrže v korist obveznic tega posojila. Dokler ostane le ena omenjenih obveznic ali en njih kupon v obteku neizplačan, se ne sme vzeti nobena vsota, obsežena v posebnem računu, iz njega razen v namene in na' način, kakor ustanovljeno v tem dogovoru.
Izza tridesetega dne pred vsakim poluletnim izplačilnim dnem letnih obresti ali amortizacije obveznic tega posojila ima finančni agent pravico, vzdigniti s posebnega računa vsoto, enako iznosu šestmesečnih obresti ali anuitete za amortizacijo, zvišanih za provizije, ki se na to nanašajo. Narodna banka kraljevine Jugoslavije zameni ob pravem času po napotku finančnega agenta iznos omenjenih dvigov v denarne vrste, v katerih so obveznice plačljive.
Če naj se izplačajo obveznice, ki ostanejo v obteku, vnaprej popolnoma ali deloma, se morajo dati potrebne vsote finančnemu agentu na i.izpolago trideset dni pred izplačilnim dnem.
Finančni agent prizna ali obremeni vlado, kakor je že, v računu, ki ga ima pri sebi kot finančni agent, za ves čisti dobiček ali vso čisto izgubo ali stroške, ki utegnejo nastati s prenosi ali menjavo vsot, potrebnimi za službo posojila.
Če vlada ne izplača:
a) cene izplačila ali vsakega dela obresti od obveznic tedaj, ko te vsote dospejo v plačilo,
b) ali vseh vsot, ki jih je vplačati na posebni račun pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije po odstavku 8. tega člena, ali vseh ostalih vsot, ki jih dolguje za službo obveznic tedaj, ko te vsote dospejo v plačilo,
in se opustitev izplačila nadaljuje skozi petnajst dni po obvestilu, ki ga pošlje finančni agent vladi pismeno ali pa brzojavno,
smejo imetniki obveznic, ki predstavljajo najmanj pet in dvajset odstotkov (25%) nominalnega iznosa vseh obveznic, ki so v tem trenutku v obteku, s pismenim obvestilom, podpisanim po teh imetnikih ali v njih imenu in izročenim finančnemu agentu, izjaviti, da je celotni iznos glavnice obveznic v obteku sedaj zapadel v plačilo. Ko finančni agent to obvestilo prejme, ga izroči vladi in po predaji tega obvestila zapade glavnica obveznic v obteku takoj v plačilo.
Glavnica, obresti, amortizačni fond in premije se izplačajo ob dospelosti takoj, v mirnem kakor tudi v vojnem času neglede na državljanstvo ali prebivališče pri-noscev obveznic ali kuponov, neglede na to, ali so ti prinosci državljani ali prebivalci države, ki je kraljevini Jugoslaviji prijateljska, do nje nevtralna ali nji sovražna in ne da bi bilo potrebno, da podajo izjavo o državljanstvu, prebivanju ali o katerikoli drugi formalnosti, zlasti da bi navedli, od kdaj imajo obveznice ali kupone.
Če zbog vojnega stanja ali iz kateregakoli drugega razloga vlada ne bi mogla izvršiti kakšnega izplačila, določenega v tem dogovoru, v kraju, kjer bi ga morala opraviti, je zavezana, da položi ustrezne vsote pri banki ali bančnem zauuiu ,Y nevtralni državi, ki jo dokfčT duančni agent,
Člen VIII.
Davki.
Plačila obresti in izplačila obveznic se opravijo prosta vseh davkov, taks ali podobnih davščin, sedanjih ali prihodnjih, ki jili utegnejo uvesti jugoslovanska država ali katerakoli banovina, mesto, občina ali drugo oblastvo, ki ima pravico uvajati davke, takse ali podobne davščine na ozemlju jugoslovanske države.
Po drugi strani morajo tuji imetniki trpeti davke svoje države. Toda obveznice se jim izroče opremljene ob stroških vlade z dotičnim kolkom, določenim za tuje državne vrednostne papirje v vsaki državi, kjer se obveznice izdajo.
Razen tega plača vlada za obveznice, izdane v Švici, pavšalno takso, ki ustreza kuponski taksi.
Člen IX.,
Obnova ali zamena.
Ko se porabijo kuponske pole, ki so pridejane obveznicam, se te pole obnove ali se izdajo nove obveznice ob stroških vlade pri blagajnah finančnega agenta ali bank in bankirjev, ki jih on določi.
Če se obveznice tega posojila ali kuponi izgube, ukradejo, uničijo ali poškodujejo, izvrši finančni agent v soglasnosti z vlado zameno teh obveznic ali kuponov, cim se mu podajo dokazi, ki jih smatra za zadostne, o uestanku obveznic in o pravici onih, ki reklamirajo, ali cim ti dado jamstvo, ki se smatra zadostnim, in to po zakonodajstvu in tržnih običajih v Parizu, Amsterdamu, Bazlu, Curihu, Pragi, Stockholmu in Beogradu, po kraju reklamacije. Stroški, ki jih to delo povzroči, obremeujajo onega, ki reklamira.
Člen X.
Jamstvo.
Za posojilo jamčijo celokupni čisli dohodki samostalne monopolske uprave kraljevine Jugoslavije; vendar Pridrže prvenstveno pravico posojila, ki so se prej izdala z javnim podpisovanjem ali so jih podpisale privatne zajednice, ki so pravilno zadobile zastavno pravico na dohodke samostalne monopolske uprave kraljevine Jugo-slavjje, in ki se navajajo v naslednjem:
1. ‘2% loterijsko posojilo 1881.—1938., izdani iznos
33,000.000*— francoskih frankov;
2. loterijsko (tobačno loterijsko) posojilo 1888. do 19t>0., emitirani iznos 10,000.000-— francoskih frankov;
3. 4% konvertirano posojilo 1895.—1975., emitirani iznos 355,292.000*— francoskih frankov;
4. 5% posojilo 1902.—1975., emitirani iznos 00,000.000 francoskih frankov;
5. \y: % posojilo 191X5.—1975. za gradnjo železnic in oborožitev, emitirani iznos 95,000.000*— francoskih frankov;
<5. 4'A% posojilo 1909.-1975. za dovršitev gradnje železnic in oborožitve, emitirani znesek 150,000.000— francoskih frankov;
7. 5% posojilo 1913.—1975. za likvidacijo vojnih stroškov in za nujne državne potrebe, emitirani znesek 250 Ulilijonov francoskih frankov;
8. 5% posojilo 1909.—1947- kraljevine Črne gore, u*iHtirard iznos 250.000 funtov sterlingov;
" _ 9. zunanje zlato posojilo 1922,—1962., prva transa *“2S. po 83»* ennitirani znesek 15,250.000-— dolarjev,
druga Iranša 1927. po 7%, emitirani znesek 30,000.000— dolarjev;
10.	6'/, % monopolsko posojilo 1928.—1958., emitirani znesek 22,000-000— dolarjev.
Ne smejo se izdati druge obveznice, ki bi imele v isti vrsti isti privilegij na čistih dohodkih monopolske uprave.
Delegat francoskih imetnikov srbskih obveznic, član upravnega odbora samostalne monopolske uprave je postavljen s tem za predstavnika imetnikov obveznic tega posojila in se njegovo, tako razširjeno poslovanje nadaljuje ob istih pogojih.
Če bi presežek dohodkov monopolske uprave ne zadoščal, da krije anuitete tega posojila, se mora zagotoviti popolna njegova služba z občimi dohodki državnega proračuna, ki mora ukreniti pravočasno vse potrebno tako, da se služba posojila niti ne prekine niti ne zakesni.
Vlada se izrečno zavezuje, da ne zniža niti ne ukine nobene takse in nobenega davka, katerih pobiranje je poverjeno monopolski upravi, ne da bi uvedla zanjo drugih laks in davkov, katerih donos bi bil enak onemu ukinjenih ali znižanih taks ali davkov, in sicer sporazumno z delegatom francoskih imetnikov.
Člen XI.
Objave in oglasi.
Vse objave in vsi oglasi, ki se nanašajo na lo posojilo, se objavijo neodvisno od posebnih objav, ki so določene v členu V. tega dogovora, na račun in ob stroških vlade po finančnem agentu najmanj v dveh splošno razširjenih dnevnikih na vsakem tržišču, kjer se je posojilo izdalo.
Člen XII.
Pogoji.
Ta akt ustanovi za državo Jugoslavijo obveznost, čim pogodbene stranke podpišejo konvencijo, ki določi način emisije nameravanega posojila.
Vlada se vrhu tega zavezuje, da pridobi, preden se ta dogovor izvrši, odobritev tega dogovora v obliki, ki je predpisana po zakonih in uredbah, ki so sedaj v kraljevini v veljavi.
člen XIII.
Razsodišče.
Vlada se zavezuje, da predloži stalnemu sodišču mednarodnega prava »Juridiction de la Cour Perma-nente de Justice<c v Haagu, ustrezno členu 14. pakta društva narodov, vse spore, ki bi nastali glede tolmačenja ali izvrševanja tega dogovora: zato je vlada, če se pojavi tak spor, zavezana, da o tem obvesti tajništvo sodišča v mesecu dni po notifika• iji, ki jo j: izroči vri agent, če se spor prijateljski ne poravna Finančni agent mora s svoje strani ukreniti takoj vse potrebno, da po francoski vladi predloži sodišču spor, za katerega gre.
Sestavljeno v dveh izvodih in podpisano v poslaništvu kraljevine Jugoslavije v Parizu, dne 8. maja 1931.
Prečitano in odobreno!
Gospod minister za finance kraljevine J u g o s 1 a vije dr. S. Švcrljuga s. r,
Prečitano in odobreno!
T5 a n q u e dc 1’ Union Parisienne JI. Tricaml s. r,	0.	Thomas s. r.
II.	Dogovor o prevzemi posojila.
Med:
vlado kraljevine Jugoslavije, ki jo predstavlja njen minister za finance, g. dr. šverljuga Stanko, redno pooblaščen v ta namen,
spodaj označeno »vlada«
z ene strani,
in
1. Banque de TUnion Parisienne, Societe Anonyme s sedežem v Parizu, 7 Rue Chauchat, ki nastopa za svoj račun in v imenu in na račun skupine francoskih zavodov: Credit Lyonnais, Comptoir National d’Escompte de Pariš, Societe Generale pour favoriser le developpement du Commerce et de 1’Industrie en France, Banque National« de Crčdit, Ste Gle de Credit Industriel et Com-mercial, Crčdit Commercial de France, MM. Lazard Frčres & Co., Socičtč Financiere d’Orient, Banque Franco-Serbe, Credit Mobilier Frangais, Banque des Pays du Nord, Banque de Suede et de Pariš,
2. Socičte de Banque Suisse v Bazlu in Credit Suisse v Curihu,
3. MM. Mendelssohn & Co., Amsterdam, in Neder-landsche Handel Maatschappij N. V. v Amsterdamu,
4. Aktiebolaget Kreuger & Toll v Stockholmu,
5. Zivnostenska banka v Pragi,
6. Državna hipotekarna banka kraljevine Jugoslavije,
nadalje imenovane »bankirji«
z druge strani
se je navajalo in dogovorilo to-le;
Člen I.
Ta dogovor dopolnjuje dogovor o posojilu, podpisan dne 8. maja 1931., med vlado in finančnim agentom, imenovanim v omenjenem dogovoru.
Izvršujoč omenjeni dogovor o posojilu, emitira vlada posojilo z nazivom »Mednarodno stabilizacijsko posojilo po 7% v zlatu iz 1. 1931.« v nominalnem znesku največ 1 milijarde 25 milijonov francoskih frankov = 40 milijonov 158.525-225 dolarjev Zedinjenih držav = 8,251.958-13 -8'4 funtov sterlingov = 208,126.307-40 švicarskih frankov = 99,907.321-41 holandskih goldinarjev = 149 milijonov 850.827-225 švedskih kron = 1.355,400.396-25 češkoslovaških kron = 288,817.269-65 belg = 2.280 milijonov 141.510 stabiliziranih zlatih dinarjev.
Člen II.
Vlada odstopa po tečaju 82% celotni iznos omenjenega posojila, tako ustanovljenega, bankirjem druge pogodbene stranke, ki se zavezujejo, da ga prevzamejo čvrsto in dajo v javni vpis po tečaju 87-50% s tem, da gre vsako eventualno povišanje emisijskega tečaja v korist vlade.
Vsak omenjenih bankirjev nastopa nesolidarno z drugimi, razen z izjemami, ki so spodaj dogovorjene, in obveznost vsakega izmed njih je določena po naslednji tabeli:
1.	Banque de l’Union Parisienne, ki nastopa za svoj račun kakor tudi v imenu in za račun skupine francoskih zavodov, ki obsega: Crčdit Lyonnais, Comptoir Nationale d’Escompte de Pariš, Socičtč Generale pour favoriser Ce developpement du Commerce et de 1’ Industrie e« France, Banque NationaLe de Crčdit, Ste Gle de
Credit Commercial de France, M. M. Lazard Freres & Co, Societe Financiere d’ Orient, Banque Franco-Serbe, Credit Mobilier Frangais, Bauque des Pays du Nord, Banque
za fr. frankov hojo.
de Suede et de Pariš............................ 675,000.000
2. Societe de Banque Suisse, Bazel, in
Credit Suisse, Curih, skupno in solidarno 125,000.000
3. MM. Mendelssohn & Co, Amsterdam, in Nederlandsche Handel Maatschappij v Amsterdamu,	skupno in solidarno	25,000.000
4. Aktiebolaget	Kreuger	& Toll	v
Stockholmu ...................................... 50,000.000
5. Zivnostenska	banka v	Pragi .	.	100,000.000
6. Državna hipotekarna banka kra-	i
ljeviae Jugoslavije...................... ,	,	50,000.000
Člen III.
Vsak bankir da vladi na razpolago čisti iznos obveznic, sestavljajočih njegov del, 21 dni potem, ko se zaključi čas za vpisovanje.
Bankirji smejo izplačati poedino čisti donos po njih prevzetih obveznic, bodisi v denarju dotičnih njih držav, bodisi v francoskih frankih, bodisi deloma v enem, deloma v drugem takem denarju, po paritetah obveznic, določenih v dogovoru o posojilu.
Zlasti smejo urediti svoje obveznosti s tem, da otvo-rijo v svojih knjigah račun v dobro Narodne banke kraljevine Jugoslavije.
Do predaje začasnih ali definitivnih obveznic izroči vlada vsakemu omenjenih bankirjev eno ali več globalnih obveznic, ustrezno številu obveznic, ki jih je odstopila.
Besedilo globalnih obveznic mora odobriti finančni agent, ki jih tudi sopodpiše zaradi identifikacije. Dokler se ne izroče definitivne obveznice, se smejo zamenjati globalne obveznice brez stroškov za začasne obveznice, kakor je določeno v členu III. dogovora o posojilu.
Najkesneje do 1. junija 1932. se zamenijo začasne obveznice brez stroškov za imetnike za definitivne obveznice.
Izrečno je dogovorjeno, da se obveznice različnih trauš nikakor ne sinejo razlikovati glede užitka obresti, modalitet in dr.; obveznice morajo biti enotnega tipa, kakor je določeno v členu III. dogovora o posojilu. S temi obveznicami so zvezane iste pravice in prednosti, neglede na kraj, kjer so obveznice plasirane, ne na državljanstvo ali svojstvo podpisnika.
Toda obveznice, ki predstavljajo druge transe nego one, ki so plasirane na francoskem tržišču, se pripuste v Franciji v trgovanje samo v obliki definitivnih obveznic.
Člen IV.
Stroški za emisijo in plasiranje kakor tudi stroški za izgotovitev in izročitev obveznic obremenjajo bankirje.
Stroške za kolkovanje obveznic v raznih državah, kjer se izdajo transe posojila, nosi pa ustrezno členu VIII. dogovora o posojilu vlada.
Bankirji imajo pravico celo v onih državah, v katerih se ne plačuje kolkovina, da prevzamejo nekolkova-ne obveznice in da dobe zato pavšalno odškodnino, določeno z 1% nominalnega iznosa tako izročenih obveznic.
i— 713
Na zaht#vo finančnega agenta preskrbi vlada vse listine in podpise, ki jih bodo zahtevali bankirji pogod-niki, da spravijo vse posojilo ali le njegov del na javni irg po različnih krajih, kjer se omenjene obveznice izdajo ali plasirajo.
Člen VI.
Če bi bile pred otvoritvijo vpisovanja, ki se določi v načelu za dan 18. maja 1931., ali med vpisovanjem, ki se more končati najkesneje po 21 dneh, računši od dneva, določenega definitivno za otvoritev vpisovanja, okolnosti takšne, da bi uspeh operacije po mnenju bankirjev po-godnikov bil stavljen v nevarnost, so bankirji upravičeni:
odreči se tej pogodbi s pismenim ali brzojavnim obvestilom vladi po Banque de l’Union Parisienne — pri čemer ostali bankirji takoj s tem izjavljajo, da povsem sprejemajo odločitev, ki jo sklene ta za vso finančno skupino — ne da bi ena pogodbena stranka mogla od druge kaj zahtevati na podstavi katerekoli določbe, obsežene v tem dogovoru; ali pa
da odgodi plasiranje posojila, in sicer s pridržkom, da se nanovo sporazumi o dnevu in pogojih emisije.
Člen VII.
Vsi nastali spori, ki bi nastali glede teh določb med vlado z ene strani in med drugimi strankami ali eno 'zmed drugih strank z druge strani, se rešijo po razsodišču.
V takih primerih priobči skrbnejša stranka drugi stranki predmet spora in ji naznani ime svojega razsodnika; druga stranka ima rok enega meseca, da naznani 'me razsodnika, ki ga je ona Izbrala; če tega ne stori, ga določi službeno predsednik zveznega sodišča mesta Lau-sanue (Tribunal Federal de Lausanne) na prošnjo skrbne stranke.
Razsodnika morata izdati svojo razsodbo v mesecu dni po imenovanju; če se ne sporazumeta, odloči med n.jima tretji razsodnik, ki ga sporazumno imenujeta, ali ki ga imenuje, če se ne sporazumeta, predsednik zvez-n&ga sodišča v Lausanne-i na prošnjo razsodnika, ki prvi Za to zaprosi.
Razsodniki odločajo po pravičnosti, kot dobrohotni Posredniki, ne da bi bili vezani na procesualne predpise; zoper njih odločbo ni pritožbe.
Sestavljeno in podpisano v poslaništvu kraljevino Jugoslavije v Parizu dne 8. maja 1931. v toliko izvodih, kolikor je strank, ki imajo na tem poseben interes.
Prebrano in odobreno!
Gospod minister za finance kraljevine Jugosl a vi je<
Dr. S. Š veri juga s. r.
Prebrano in odobreno!
Banque de 1’ Union Parisienne M. Tricand s. r.	0. Thomas s. r.
Prebrano in podpisano!
M. M. Mendelssohn & Co, Amsterdam
Mendelssohn & Co s. r.
Prebrano in podpisano! Nederlandsehe Handel Maatschappij N. V. Crena de Jough s. r.
Prebrano in podpisano!
Socidte de Banque Suisse Schumacher s. r.
Pretirano in podpisano!
Crddtt Snisee Meniam s. r.
Prebrano in podpisano!
Aktiebolaget Kreuger & Toll T. 0. Bugge s. r.
Prebrano in podpisano!
2 i v n o s t e n s k & banka e pooblastitvijo:
Banque de 1’ Union Parisienne M. Tricand s. r.	0. Thomas s. r.
Prebrano in podpisano:
Državna hipotekarna banka kraljevin« Jugoslavije M. Spalajkovič s. r.
III.	Dogovor o finančni službi.
Med:
vlado kraljevine Jugoslavije, ki jo predstavlja njen minister za finance g. dr. Sverljuga Stanko, redno pooblaščen v ta namen,
spodaj označeno z »vlada«
z ene strani,
in
Banque de 1’Union Parisienne, Societd Anonyme, s sedežem v Parizu, 7, Rue Chauchat,
spodaj imenovano »finančni agent«
z druge strani:
Pripominja se, da je z dogovorom, sklenjenim dne
8.	maja 1931, med kraljevsko vlado kraljevine Jugoslavije in Banque de 1’Union Parisienne, in z drugim dogovorom, sklenjenim med vlado z ene strani in 1. Banque de l’Union Parisienne, ki nastopa za svoj račun kakor tudi v imenu in za račun skupine francoskih zavodov; 2. Societe de Banoue Suisse v Bazlu in Credit Suisse v Curihu; 3. MM Mendelssohn & Co, Amsterdam, in Nederlandsehe llandel Maatschappij v Amsterdamu;
4.	Aktienbolaget Kreuger & Toll v Stockholmu; 5. Zivno-stensko banko v Pragi; 6. Državno hipotekarno banko kraljevine Jugoslavije, z druge strani, sklenila vlada mednarodno posojilo v zlatu v iznosu ene milijarde pet in dvajset milijonov frankov imenovano »Mednarodno stabilizacijsko posojilo po 7' v zlatu iz 1. 1931.«, čigar določbe, emisijski pogoji in modalitete -Masiranja so določene z zgoraj omenjenima dogovorom in za Čigar službo je bila Banque de 1’Union Parisienne nepreklicno imenovana za finančnega agenta (člen VII. dogovora o poso-jilu).
Banque de 1’Union Parisienne, ki je sprejela to imenovanje, ima zato dolžnost, da centralizira vse operacije, ki se nanašajo in se bodo v prihodnosti nanašale na to posojilo. Ta služba obsega zlasti pravočasno porazdelitev kritja, potrebnega za izplačila kuponov ob dospelosti in izplačilo amortiziranih obveznic, med različne bančne zavode, imenovane v dogovoru o posojilu, ali ki se utegnejo še pozneje imenovati, kakor je določeno v omenjenem dogovoru.
Te kritne vsote, nakazane ob pogojih, ustanovljenih' v členu VII. dogovora o posojilu, knjižijo zavodi v dobro posebnega računa, ki ne daje obresti. Nakazovanje vsot za izplačila med različnimi zavodi se izvrši po Rnnque de 1’Union Parisienne, brez sodelovanja vlade. Kar se
tiče obveznic, ki se amortizirajo z odkupom, mora biti Banque de 1’Union Parisienne za kupnino za obveznice, odkupljene po njej, krita po Narodni banki kraljevine Jugoslavije v roku poštnega teka, na navadno obvestilo, poslano tej poslednji banki. Finančnemu agentu pripada za njegovo intervencijo provizija % %, izračunjena po iznosu kupnine, neodvisno od povračila stroškov (kurtaže, davkov, ki veljajo na raznih tržiščih, stroškov za pošiljanje obveznic).
Kar se tiče izplačila kuponov in izplačila amortiziranih obveznic, pripada finančnemu agentu provizija A %, ki se izračuni ob vsaki dospelosti izplačil kuponov in amortizacij po znesku kritnih vsot, določenih ob pogojih, ustanovljenih v členu VII. dogovora o posojilu. Od te nagrade odstopi finančni agent brez sodelovanja vlade ves pripadajoči del zavodom, ki jim je poverjena služba posojila, kolikor vrše izplačila dospelih kuponov in amortiziranih obveznic.
Izplačani kuponi in amortizirane ali odkupljene obveznice se uničijo s perforacijo ali na drug način, ki daje isto varnost, in se odpošljejo po Banque de 1’Union Parisienne oddelku za državne dolgove in državni kredit v Beogradu, ali po njegovih navodilih, s številčnimi se-znamki vred, ki jih sestavijo zavodi, ki so izplačali, ne da bi bila Banque de 1’Union Parisienne zavezana, da te obveznice in kupone vobče klaska in jih uredi. Stroški odpreme obremenjujejo vlado.
Dogovorjeno je, da obsega finančna služba razen porazdelitve nakazanih kritnih vsot, izplačevanja kuponov, izplačevanja amortiziranih obveznic in amortizacijskih odkupov na borzi vse operacije ali formalitete iz kateregakoli razloga in kateregakoli naslova, dokler posojilo traja.
Sestavljeno v dveh izvodih in podpisano v poslaništvu kraljevine Jugoslavije v Parizu, dne osmega maja 1031.
Prebrano in odobreno!
Gospod minister za finance kraljevine Jugoslavije Dr. S. Šverljuga s. r,
Prebrano in odobreno!
Banque de 1’Union Parisienne M. Tricand s. r.	G. Thomas s. r.
§ 3.
Odobrujejo se dogovori o razrešitvi prejšnjih razmerij, sklenjeni dne 6. maja 1931. v Parizu z:
1.	Družbo za železniške in pristaniške gradnje v Jugoslaviji (The Railway and Pori Construction in Yugo-slavia, Limited), ki ima sedež v Guersney-u, in 2. z bankami Bancamerica — Blair Corporation et Chase Sec.i-rities Corporation s sedežem v New-Yorku, s katerimi dogovori so se razveljavile vse pravice omenjene družbe in omenjenih bank do emisije neostvarjenega dela zunanjega državnega posojila v zlatu iz 1. 1922.. v znesku
54,750.000	dolarjev Zedinjenih ameriških držav, katere so se opirale na dogovore z dne 5. junija 1922. in z dne
1.	aprila 1927., katera razveljavitev obsega tudi pravico Družbe za železniške in pristaniške gradnje do nagrade po členu III. dodatnega dogovora z dne 31. maTca 1927.
Prav tako se odobraje sporazum, ki ga je sklenil minister za finance z Banque de 1’Union Parisienne v Parizu dne 8. maja 1931. in ki se nanaša na potrošek vsote 3,843.750'— fr, frankov,
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 14. maja 1931.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Nj. Vel. kralja, armijski general:
P. R. Živkovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
176.
Pravilnik
o uporabi zakona o zaščiti specialnega smrekovega resonančnega lesa za potrebe državne obrambe, izdan na podstavi § 8. tega zakona.*
Clen 1.
Kot smrekov resonančni les, prikladen za potrebe zrakoplovstva, se smatrajo vsa ona smrekova debla (picea excelsa) gorskih predelov, zrasla v gostejših sestavih, ravna, nezavita, visoka debla s čim manj vejami pri vrhu in s čim manj grčami. — Debla zdrava, ki nimajo suhega vrha.
Struktura lesa enorodna, »tržen fin in oklen, z ozkimi letnicami.
V prsnem premeru morajo imeti debla najmanj 35 centimetrov.
Clen 2.
Izsledovanje smrekovih debel, prikladnih za potrebe zrakoplovstva, vrše šefi šumskih uprav, odnosno sreski šumarski referenti tako v državnih,. kakor v občinskih in plemenskih gozdih v zmislu § 1. zakona.
Člen 3.
Najdena debla se zaznamujejo z državnim žigom v prsni višini in na panju, na katerega se vtisne tudi zaporedna številka s kladivom za numeriranje debel.
V prsni višini nad žigom se napravi- na deblih s svetlo oljnato barvo viden krog, širok najmanj 3 cm.
To oznamenovanje se obnavlja vsaka tri leta, po potrebi tudi večkrat.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dn©
31.	decembra 1930., št. 301/CVI/646. — Zakon glej »Službeni list« št, 114/19 iz 1, 1931.
Minister za finance: Dr. S. Šverljuga s. r.
Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: Dimitrije V. Ljotič, s. r.
Zaznamovana debla se morajo premeriti in preceniti po masi, njih dendrometrijski elementi s precenitvijo tehnično uporabnega lesa pa vpisati v posebno evidenčno knjigo, ki se vodi pri šumskih upravah, odnosno sreskih šumarskih referentih; njen duplikat je pri šumskih direkcijah za državne gozde, odnosno pri banskih upravah za plemenske in občinske gozde, triplikat pa pri ministrstvu za šume in rudnike za oba primera, in sicer po obrazcih, ki jih predpiše ministrstvo za šume in rudnike.
Evidenca se vsako leto popravlja in popolnjuje in do 1. junija predloži direkciji (banski upravi), odnosno ministrstvu za šume in rudnike.
Popolno inventariziranje tega lesa se izvede v državnih gozdovih takoj, ko stopi ta pravilnik v moč, in dovrši najkasneje do 1. oktobra 1931.
V plemenskih in občinskih gozdih je treba opraviti začasno samč okularno precenitev tega lesa, s podrobno evidenco in eksploatacijo pa se prične po predhodnem sporazumu z lastnikom šele tedaj, ko prične resonančni les v državnih gozdih pohajati.
Lastniki plemenskih, odnosno občinskih gozdov, v katerih se je vršila okularna precenitev • resonančnega lesa, so obvezani, da zahtevajo pred eksploatacijo do-tičnih gozdov od sreskega poglavarstva, da se ta les ozna-menuje in konsignira.
člen 5.
Ministrstvo za vojsko in mornarico — komanda vojaškega zrakoplovstva vroča ministrstvu za šume in rudnike trebovanje glede resonančnega lesnega materiala vsako letp, najkesneje do konca aprila za prihodnje leto in za potrebe vojaškega zrakoplovstva.
Trebovanje obsega: količino, dimenzije sortimentov materiala in vse tehnične pogoje.
Ministrstvo za šume in rudnike pošlje trebovanje Pristojnim direkcijam, ki sestavijo predloge o porazdelitvi letne potrebe, ko sestavljajo redne letne prelimi-narje, za tvrdke s kupoprodajnimi pogodbami kakor tudi za one žage in podjetja, katerih tehnični ustroj omogoča Predelavo tega lesa in v katerih eksploatacijskem pasu je večjih količin tega lesa po §§ 3. in 4. zakona o zaščiti specialnega smrekovega resonančnega lesa za potrebe državne obrambe.
Direkcije (banske uprave) vročajo predlog o porazdelitvi v odobritev ministrstvu za šume in rudnike, ki obvesti o izdani odločbi ministrstvo za vojsko in mornarico — komando vojaškega zrakoplovstva.
Clen 6.
Sečnja in izvoz tega lesa se opravljata v roku, določenem v zakonu in kupoprodajnih pogodbah.
Sečnjo je treba voditi tako, da se brezpogojno zagotovi pomladitev dotičnih gozdnih delov. Pri tem se mora paziti zlasti na ona mesta, kjer tvori ta smrekov les goste enorodne sestoje.
Clen 7.
Porazdelitev sečnje in izdelave delne ali popolne letne potrebe glede resonančnega lesa med tvrdke, ki imajo z državo kupoprodajne pogodbe, se mora izvršiti v mejah teh pogodb, upoštevajoč predpisano intenziteto
sečnje kakor tudi donosnost izvoza in predelave tega lesa.
Dodelitev je treba vršiti prvenstveno v oddelkih, ki so redno preliminirani za sečnjo v naslednjem letu ali v katerih se stroški za predelavo in izvoz ne povečajo toliko, da bi stavili donosnost predelave tega lesa v nevarnost.
Člen 8.
Če bi bila v preliminarnih oddelkih pogodbenega področja količina resonančnega lesa večja kot je letna potreba zrakoplovstva, a pogodbeno določena intenziteta ni dosežena niti letni etat ni popoln jen — se pusti presežek resonančnega lesa za prihodnja leta, manjek pa se tvrdki nadomesti v drugih oddelkih.
Člen 9.
šumsko takso za ta les plačuje ministrstvo za vojsko in mornarico — komanda vojaškega zrakoplovstva pri pristojni šumski direkciji in po ptosebni soglasni kalkulaciji, ki jo odobri minister za šume in rudnike, a to tako, da prejme preostanek okroglega lesa, ki se ne da uporabiti za predelavo za potrebe zrakoplovstva, dot iona firma, ki ji je dodeljena sečnja in predelava tega lesa, proti povračilu plačane šumske takse ministrstvu za vojsko in mornarico — komandi vojaškega zrakoplovstva.
Člen 10.
Predelavo tega lesa in izdelavo sortimentov za potrebe zrakoplovstva vrše ona podjetja, ki jim je dodeljen letni kvantum tega lesa, po posebnih pogojih komande /o jaškega zrako p l o vst va.
Stroške za sečnjo, prevoz in predelavo resonančnega lesa, ki jih imajo ta podjetja, trpi ministrstvo za vojsko in mornarico — komanda vojaškega zrakoplovstva po 3 3. zakona o zaščiti specialnega smrekovega resonančnega lesa za potrebe državne obrambe in izplačuje prevzeti lesni material na podstavi kalkulacije, predložene po firmi, katera kalkulacija mora biti revidirana po ministrstvu za šume in rudnike in vročena zaradi izplačila ministrstvu za vojsko in mornarico — komandi vojaškega zrakoplovstva brez kakršnihkoli drugih odbitkov ali taks.
Ko se prevzema lesni material po odrejenih komisijah, odnosno organih ministrstva za vojsko in mornarico — komande vojaškega zrakoplovstva, se mora sestavi l komisijski zapisnik o količini definitivno prevzetega predelanega lesnega materialh, kateri zapisnik podpiše komisija in predstavnik tvrdke.
En primerek tega zapisnika vroči tvrdka obenem s kalkulacijo preko ministrstva za šume, in rudnike v iv vizijo in izplačilo.
Ministrstvo za vojsko in mornarico — komanda vojaškega zrakoplovstva prevzame izdelani lesni material po svojih strokovnjakih, odnosno strokovnih komisijah, ki se jim prideli tudi en strokovnjak ministrstva za šume in rudnike, če vsaj ena stranka to zahteva.
Zavrnjeni predelani material, ki ga proglase prevzemni organi za neprikladnega za aeroplansko industrijo. se da dotični firmi v prosto uporabo po odbitku plačane šumske takse za ustrezno količino lesnega materiala, ki se da tvrdki na svobodno razpolago.
Clen 11.
Vse spore in nesoglasja pri uporabi, tega pravilnika rešuje ministrstvo za šume in rudnike.
Kazni po §§ 6. in 7. zakona o zaščiti specialnega smrekovega resonančnega lesa izreka obče upravno obla-, stvo prve stopnje na ovadbo šumskih upravnih organov in vseh organov javne varnosti.
Člen 13.
Pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Dne 22. decembra 1930.
Minister za šume in rudnike Dušan šeruec s. r.
177.
Na podstavi § 7. zakona o prometu in kontroli umetnih sladil in v sporazumu z ministrom za notranje posle, ministrom za finance, ministrom za trgovino in industrijo, ministrom z» noljedelstvo in ministrom za promet predpisuje^.
Pravilnik za uporabo zakona o prometu in kontroli umetnih sladil.*
Kaj se smatra za umetno sladilo. .
Člen 1.
Za umetna sladila se smatrajo vsi tisti kemijski proizvodi, katerih oslajujoča moč je večja od oslajujoče moči iste količine sladkorja (saharoze).
Semkaj spudajo zlasti saccharinum (C: 11> NSOj acidum anhydroorthosulfamino — benzoicum) in sucroi dulcin (CONHs NHC« Hi OCj H.-, — phenetolcarbamld! in vsi preparati, kd so po kemijski sestavi identični s saharinom in eucrolom, toda so v trgovskem prometu pod drugimi imeni, kakor: Aducarina, Crystallose (Sac-charin-natrium), Glusidum, Saccharol, Saccharinol, Sac-charinose, Sycose, Zucherin, Tolnol sladki (tolnol siiss).
ltazen tega spadajo v vrsto umetnih sladil tudi vsi njih stranski proizvodi brez ozira na njih. čistoto, samo da je njih oslajujoča moč večja od oslajujoče moči iste količine sladkorja.
Prav tako se smatrajo za umetna sladila tudi vsi proizvodi, pripravljeni z njimi, če so slajši od iste količine sladkorja. Dalje se smatrajo za umetna sladila tudi taki predmeti, od katerih se morejo dobiti z navadnim postopanjem prava umetna sladila, kakor na primer: orthosul* famid, benzoeva kislina in njeni etri in ortkotolnol sul-famid.
Člen 2.
Kako se določa oslajujoča moč kakega predmeta, je obrazloženo v dodatku k temu pravilniku pod A.), a kako
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
2.	aprila 1931., Št. 74/XXITT/160. — Zakon,o prometu in kontroli umetnih sladil glej .-Službeni list« št. 114/19 iz 1. 1031.
se dokazuje, da vsebuje kak predmet umetna sladila, je
obrazloženo v dodatku B.).
Promet.
Člen 3.
Prepovedana je uporaba umetnih sladil za obrtno prirejanje živil, prodajanje in trgovanje z umetnimi sla* uiti in prodaja živil, prirejenih z umetnimi sladili.
Člen 4.
Prepoved, navedena v členu 3. tega pravilnika, se ne nanaša na zdravila in dijetua sredstva, ki jih izgo-tavljajo lekarne z umetnimi sladili, potem na hrano, ki se prireja za bolnike v bolnicah in zdraviliščih.
Istotako se ta prepoved ne nanaša na prodajanje in oddajanje umetnih sladil bolnikom za pripravljanje živil na domu.
Člen 5.
Kljub členu 3. tega pravilnika sme dati ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno ban, na predlog občega upravnega oblastva prve stopnje dovoljenje. da pripravljajo živila z umetnimi sladili, onim obrtnikom, ki prirejajo živila za bolnike, za bolnice in zdravilišča.
Ta dovoljenja izdaja na področju uprave mesta Beograda ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, na področju banovin pa ban one banovine, v kateri prosilec stalno prebiva.
Člen 6.
*
Umetna sladila, navedena v členu 1. tega pravilnika, smejo uvažati, imeti, oddajati in prodajati: javne lekarne, holmčne lekarne, lekarne uradov za zavarovanje delavcev, priročne lekarne zdravstvenih zadrug in one trgovine. ki se bavijo s prodajo drog, strupov, strupenih snovi in zdravil na debelo (drogerije na debelo) in ne zalagajo neposredno potrošnikov.
Člen 7.
Neposredno smejo potrošnikom, bolnikom za pripravljanje živil doma, prodajati, odnosno izdajati umetna sladila izključno na predpisno izstavljeni recept zdravnika, ki je upravičen za prakso: javne lekarne, holpične lekarne, lekarne uradov za zavarovanje delavcev in priročne lekarne zdravstvenih zadrug.
Člen 8.
Javne lekarne smejo oddajati umetna sladila tudi onim obrtnikom, ki imajo za pripravljanje živil z umetni* mi sladili posebno dovoljenje ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno bana.
Člen 9.
Trgovine z zdravili (drogerije) na debelo smejo prodajati umetna sladila izključno le lekarnam, navedenim v členu 7. tega pravilnika, in onim obrtnikom, ki imajo za pripravljanje živil z umetnimi sladili posebno dovoljenje od ministrstva za socialno politiko in narodUP zdravje, odnosno od bana.
Obrtniki, ki se želijo baviti s prirejanjem živil z umetnimi sladili, morajo predložiti svojo prošnjo po občem upravnem oblastvu prve stopnje ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje na področju uprave mesta Beograda, v banovinah pa banu, in naznaniti ono trgovino z zdravili (drogerijo) na debelo ali lekarno, od katere želijo dobavljati umetna sladila.
Člen 11.
Živila, ki so pripravljena z umetnimi sladili, smejo pooblaščeni obrtniki prodajati samo onim osebam, ki tako blago izrečno zahtevajo.
Živila, pripravljena z umetnimi sladili, je treba hraniti na posebnem mestu, ločeno od ostalih živil.
Taka živila se smejo oddajati, odnosno prodajati v takih posodah in omotih, na.katerih so na vidnem mestu jasno in čitljivo napisane besede »Predmeti s s a -h a r i n o m<.
Člen 12.
Vseitčilišča, javni znanstveni zavodi, vsi državni in javni kemijski laboratoriji za znanstvena raziskovanja in analitična dela smejo nabavljati od pooblaščenih oseb in ustanov umetna sladila proti potrdilu, da se bodo uporabljala samo v znanstvene namene.
Potrdilo izdaja šef ali odgovorni upravitelj zavoda ali laboratorija. V potrdilu mora biti označeno, katera vrsta umetnih sladil se je vzela in v kateri količini.
Člen 13.
Carinska oblastva, preko katerih se vrši uvoz umetnih sladil, smejo dovoliti uvoz šele, ko ugotove. da ima uvoznik dovoljenje za posest in prodajo umetnih sladil.
Člen 14.
Oddelek za carine pri ministrstvu za finance zbira od carinarnic o vsaki uvoženi količini umetnih s'adil poročila, ki jih mora trimesečno predlagati ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje.
Člen 15.
Lekarne, trgovine z zdravili (drogerije) na debelo in obrtniki morajo voditi redne knjige o uvoženih, kupljenih, oddanih in uporabljenih količinah umetnih sladil.
Odgovorni upravitelj javnih in bolničnih lekarn in lekarn uradov za zavarovanje delavcev, priročnih lekarn zdravstvenih zadrug in pooblaščeni obrtniki morajo tvrdki, od katere dobivajo umetna sladila, izdajati prejemna potrdila.
Kot dokaz za oddana umetna sladila pridrže upravitelji javnih in bolničnih lekarn, lekarn uradov za zavarovanje delavcev in priročnih lekarn zdravstvenih zadrug izvirni zdravniški recept.
Kot dokaz za oddana umetna sladila, ki jih izdajo lekarne v breme državnih ali samoupravnih edinic ali organov osrednjega urada za zavarovanje delavcev in bolniških fondov za državno prometno osebje, ki se jim morajo zaradi izplačila predložiti z računom tudi izvirni zdravniški recepti, služi navaden prepis recepta, ki ga je napravil odgovorni upravitelj lekarne.
Vsaka pooblaščena oseba, ki želi uvoziti, odnosno dati v promet umetna sladila v obliki tablet, grauul ali pilul, mora predhodno predložiti ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje obliko škatel, odnosn > vrečic in vzorec umetnih sladil. — Na škatlah, odnosno vrečicah mora biti označena vrsta, količina, moč sladkobe in cena za potrošnike.
Prodajne ceno.
Člen 17.
Cena umetnih sladil mora biti v skladu s preipisi lekarnarske takse ter tvorniškimi in nabavnimi stroški.
Člen 18.
Cena umetnih sladil za potrošnike se določa po načelu, navedenem v členu 17. pravilnika, po katerih se
morajo ravnati vsi lekarnarji, zdravniki in veterinarji pri predpisovanju, oddajanju in zaračunavanju sladil Ap. br. 56,140/1928.
Nadzorstvo in organi nadzorstva.
Člen 19.
Nadzorstvo nad prometom z umetnimi sladili v trgovinah z zdravili in lekarnah vrši na področju uprave mesta Beograda ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, na ‘področju banovin pa ban.
Člen 20.
Če opazi pooblaščeni prodajalec, da mu je zmanjkala iz njegove zaloge umetnih sladil po tatvini ali poneverbi katerakoli, še tako majhna količina umetnih sladil, je dolžan, da to takoj prijavi pristojnemu občemu upravnemu, oblastvu prve stopnje.
Člen 21.
Čim prejme tako prijavo, je pristojno oblpstvo obče uprave dolžno, da predloži poročilo nadzorstvenemu oblastvu, omenjenemu v členu 19., in da s poizvem ami ugotovi, ali ni tatvina ali poneverba umetnih sladil izv ršena po malomarnosti lastnika samega, potem pa, da skuša čim prej izslediti krivca in preprečiti vsako zlorabo z umetnimi sladili.
Člen 22.
Nadzorstvo nad uporabo umetnih sladil v bbrtth po členu 10. tega pravilnika vrše obča upravna oh'astva prve stopnje po svojih organih ob strokovnem sodelovanju higienskih zavodov in ustanov.
Člen 23.
Pregled ustanov in ose1', pooblaščenih za posest; uvoz, predelavo in prodajo umetnih sladil se vrši najmanj enkrat na leto, po potrebi pa tudi večkrat.
Kazni.
Člen 24.
Kdor prekrši določila tega pravilnika, pa s tem ni storil kaznivega dejanja po kazenskem zakonu ali po ka-
Kem drugem zakonu, se kaznuje z zaporom do enega meseca ali z denarno kaznijo do 10.000'— Din, v težjih primerih pa se moreta uporabiti ti dve kazni po tem: ali se je dejanje ponovno storilo ali je dalje časa trajalo in ali je storilec dejanja imel korist, kakor tudi po drugih okolnostih, v katerih se je storilo dejanje.
Z razsodbo se lahko izreče zaplemba predmetov in odredi po njega naravi uničenje ali prodaja, kakor tudi, da se razsodba objavi ob obsojenčevih stroških.
Člen 25.
Kav.ni po členu 24. tega pravilnika izrekajo prvostopna oblastva oboe uprave.
Glede vlaganja pritožb veljajo obstoječi obči predpisi.
Člen 26.
Denarne kazni, kakor tudi denar, dobljen s prodajo zaplenjenih predmetov, ee izročajo državni hipotekami banki za sanitetni fond.
Prehodne in sklepne odredbe.
Člen 27.
Osebe in pooblaščene ustanove za posest in prodajo »metnih sladil so dolžne, da izza 1. maja 1931. prilagodijo svoje poslovanje odredbam tega pravilnika.
Po preteku tega roka morajo pooblaščene osebe označiti v svojih knjigah količino umetnih sladil, ki so se pri njih zatekla.
Člen 28.
Ko stopi ta pravilnik v veljavo, prestanejo veljati vse odredbe, predpisi in uredbe, naredbe in pravilniki, Ki se nanašajo na predmete iz tega pravilnika.
Člen 29.
Ta pravilnik stopi v moč z dnem razglasitve v sSluž-benih novinah«.
Beograd, dne 23. marca 1931.
S.	br. 2176.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje: Nikola Preka s. r.
DODATEK A.
Navodilo, kako je določiti oslajujočo moč kakega predmeta (čl. 1.).
a)	Empirično:
1 gr umetnega sladila, ki ga je treba izprati, se raztopi v malo vroče vode, pa se raztopina razredči z vodo na količino 1 1 v cilindru za merjenje. Če se ne da raztopiti, je treba dodati 0'3 grama natrijevega karbonata.
Od razredčene tekočine se odmeri s pipeto 10 ccin in se razredči z vodo v drugem cilindru za merjenje dotlej, da se ne prične sladki okus naravnost izgubljati. To nastopi pri čistem saharinu e 550-terno sladkobo po priliki tedaj, ko ima raztopina 1 : 70.000, t. j. ko treba napolniti cilinder za merjenje z vodo do 770 ccm. Sicer bi n. pr. zadoščaik) za 275-temi preparat že, da se razredči do 350 ccm. Po tem se izračuni sladkoba, če ae ponjnoai
število uporabljenih kubičnih centimetrov vode, dodane, dokler se ni izgubil sladki okus, s faktorjem 0'7857.
Raztopino, dobljeno kakor omenjeno, je treba potem Še okušati, ali ima isti okus kakor raztopina čistega saharina 1 : 70.000 vsebine.
b)	Točno ugotavljanje vsebine:
Vsebina saharina se določa po Hefelmannovi metodi
DODATEK B.
Navodilo, kako se dokaže, da je umetno sladilo v blagu, ki je z njim oslajeno.
Trdni proizvodi, kakor n. pr. sladkorno blago, se raztopijo v vodi, se okisajo z nekoliko kapljicami žveplene kisline, pa se to nekaj časa potresa z etrom v cevki za razk#ojevanje. — Ko se sloji zopet ločijo, se izpusti dolnji vodeni sloj, a gornja etema raztopina se izpari v skledici Ob navadni temperaturi. Če je še tako malo saharina, je preostanek po izparivanju intenzivno sladek. Če se preizkuša tekočina in če v njej ni velike količine alkohola, se sme tekočina pretresti z etrom, čini se okisa.
• Tekočine z alkoholom, kakršne, so n. pr. likerji, je treba najprej do polovice izpariti, da se izžene alkohol, potem pa okisati in z etrom pretresti.
Zelo goste tekočine, kakršne so med, sirup itd., je treba raztreti v terilnici z etrom, potem ko se predhodno okisajo; eter se izloči prav dobro, odlije in izpari.
Banove uredbe.
178.
VI.	No. 12764/2.
Na osnovi § 14., točke 2., zakona o zdravstvenih občinah predpisujem po zaslišanju zdravniške zbornice'in banskega sanitetnega sveta
zdravniško tarifo
zdravnikom samostalnik in združenih zdravstvenih občin Dravske banovine za zdravljenje onega dela slanovni-štva, ki nima pravice do brezplačnega zdravljenja.
Člen 1.
Za manj premožne, to je za one, ki ne plačujejo nad 10<X> Din neposrednega davka, iu za državne, banovinske in samoupravne uslužbence veljajo nastopne postavke:
1. Za bolnikov pregled v zdravnikovem
stanovanju . . .  ....................Din	20—
2. Za bolnikov pregled v bolnikovem stanovanju v kraju, kjer zdravnik
stanuje........................................  40<—
3. Za bolnikove preglede pod 1 in 2 se od 20. do 7. nre računa dvojno.
Separatno se računajo sledeča zdravniška ogravrla:
4. Izdaja zdravniškega izpričevala . .	Din	BO—
5. Mikrosk. pregled sputuma ....	„	20—
6. Za obvezila pri manjših ranah brez
operativne intervencije...................... 20-—
7-	Šiv rane z obvezo.........................„	40—70—
8. Podveza žile s šivom rane ....	„	100—
9. Za mavčevo ali drugo stalno obvezo
z materialom . . . ,	t *	.	,	.	„	70—130—
10. Uravnava izpaha . ■	, *	»	.	•	„	50—100—
11. Preizkusna punkcija .	> ,	,	.	.	„	20‘—
12. Klizme (klistiri)	„	50—
12. Za izpiranje ušes.........................  „	20-—
14. a) Katetrizacija	„	20—
b)	Izpiranje sečnega mehurja . . .	„	40—
l a. Za vsako poznejše izpiranje mehurja	„	30—
10.	Reponiranje kile..........................„	40—
17. Subkutana ali intermusk. injekcija .	„	20—
18. Vsaka poznejša nova injekcija	.	.	„	10—
(Pri tarifi za injekcije j£ material
vštet.)
19. Intravenozna injekcija	prva	.	,	>	„	30-—
‘20. Puščanje krvi iz vene	. ,	<	>	i	„	40—
21. Prerez tvora (abscesa) .....	„	30’—
22. Prerez phlegmone............................. 50—100—
23. Odvzem krvi za Wassermanna in
slično	30 “
24. Za krvno sliko............................  „	10—
25. Tamponada nosu po Beloku . » t	„	40—
26. Izpiranje želodca — prvo ....	„	50—
27- Izpiranje želodca — ponovno ...	„	BO—
28. Pregled grla, nosu ali ušes z zrcalom	„	20-—
29. Odstranitev tujega telesa iz ušesa,
nosu  ....................................... 30—
30. Odstranitev tujega telesa iz veznice	„	10-—
31. Odstranitev tujega telesa iz roženice	„	30—
32. Ekstrakcija zoba............................. 10'—
33. Ekstrakcija zoba z injekcijo . . .	„	30-—
34. Aplikacija pesarja (pesar se plača
posebej)......................... . . .	„	20—
35. Prisotnost pri porodu........................ 00—
36. Pomoč pri porodu z operativnim po-
stopkom ......... i „ 200—400-—
Člen 2.
Za vsa zdravniška dela, ki niso navedena v čl. 1., se določajo pristojbine tako, da se za podobne primere smiselno uporabljajo postavke čl. 1. Če nastane v tem POgle hi spor, odloča po zaslišanju zdravniške zbornice sresko (mestno) načelstvo.
Člen 3.
Za zdravniški pregled več bolnikov, ki stanujejo v istem stanovanju in pripadajo eni rodbini, sme zaračunati zdravnik popolno nagrado le za pregled prvega, za pregled vsakega nadaljnjega člana pa polovico določene takse. Za čas od 20. do 7. ure se zaračuna dvojna taksa.
Člen 4.
Če gre zdravnik iz kraja nad 2 km, da poseli bednika, ne du bi dala stranka voz na razpolago, zaračuni kilometrino, kakršna pripada banovinskim nameščencem, in odškodnino za izgubo časa po 25 Din od ure; če pa stranka preskrbi voz, odpade	Kpiifrpr je
vožnja mogoča po železnici, pripada zdravniku vozovnica drugega razreda ter 25 Din od ure za izgubo časa. Ako poseti zdravnik v istem kraju dva ali več bolnikov, sme zaračunati v celoti le enkratno kilometrino, odnosno odškodnino za izgubo časa, in sicer redoma oni stranki, ki ga je prvotno pozvala. S pristankom prizadetih stran k pa se sme ie-ta vsota porazdeliti tudi med vse ostale. V istem smislu se mora postopati tudi, kadar gre zdravnik iz kraja, kamor je bil prvotno poklican, še v kak oddaljenejši kraj, tako da tudi v tem primeru ne sme zahtevati še enkratne cele kilometrine, odnosno odškodnina, marveč le na diferenco razdalje, odnosno izgube časa pripadajoči del.
Člen 5.
Za one premožnejše bolnike, ki niso omenjeni v členu 1., se sme goren ja tarifa povišati za največ 50 . Občine so dolžne preskrbeti občinskim zdravnikom sezname le-teh občanov.
Člen 6.
Ta tarifa stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. maja 1931.
Ban: Dr. Marušič.
m • —	—
179.
VII.	No. 9400/1.
Razglas
V smislu § 77. pravilnika o banovinskih davščinah za leto 1931./1932. se plačuje banovinska trošarina na pnevmatiko v iznosu Din 25-— za 1 kg.
Da se ne bi oviral automobilski promet s kontrolo o plačilu te trošarine, dopuščam, da se ta plačuje pavšalno za leto 1931./1932., in sicer:
a) za	motocikle.........................Din	100-—
b) za	osebne avtomobile.................„	500—•
c) za tovorne avtomobile, avtobuse in priklopne vozove s 4 kolesi	.	.	.	.	„	2000—
č) za	priklopne vozove z	2	kolesi	.	.	„	1000—
Lastniki motornih vozil, ki se nameravajo poslužiti te ugodnosti, naj to prijavijo kraljevski banski upravi najkesneje do 30. junija tega leta ter plačajo odpadajočo pavšalno trošarino do 31. julija 1931.
Lastniki motornih vozil, ki ne plačajo pavšalne trošarine na pnevmatiko, jo plačujejo po § 77. pravilnika o banovinskih davščinah za leto 1931 ./1932. v znesku Din 25-— za 1 kg 'ter se morajo podvreči vsem kontrolnim določilom, ki jih bom izdal naknadno.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. maja 1931.
Ban: Dr. Marušič, s. r.
V-No. 2812/1.
Predmet: Kolesna platišča, širina.
Razglas
Z ministrsko uredbo o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. junija 1929., razglašeno v »Službenih novinah« dne 17. junija 1929., št. 139/LVIIl (Ur. L 273/64 ex 1929), so predpisana v čl. 18. za tovorna vozila sledeča platišča:
Za štirikolesno vozila z nečisto težo, t. j. težo vozila in tovora, do 12000 kg: širina platišč 6 cm, do 2000 kg: 8 cm, do 3500 kg: 11 cm, preko 3500 kg: 16 cm;
za dvokolesna vozila z nečisto težo do 750 kg: 6 cm, preko 750 kg pa 11 cm.
Za tovorna vozila po ministrski uredbi se smatrajo vsa vozila za obrtno, trgovsko ali kmetijsko gospodarsko prevažanje materiala ali blaga, pri čemer kmetska vozila za lastne potrebe poljedelskih obratov niso izvzeta.
Glede motornih vozil (avtomobili, avtobusi, traktorji in motocikli) veljajo predpisi čl. 4., 18., 30. in 31. navedene ministrske uredbe ter pojasnilo v »Službenem listu kraljevske banske uprave« štev. 70/10 ex 1931.
Po čl. 38. ministrske uredbe je z dnem, ko stopi uredba v veljavo, to je z dnem 17. junija 1929., prepovedano, izdelovati nova tovorna vozila s platišči, ožjimi od 6 cm. Izmena platišč na tovornih vozilih po čl. 18. cit. uredbe se mora izvršiti v treh letih od dne razglasitve uredbe, t. j. najkesneje do dne 17. junija 1932. leta. Od navedenega dne dalje se tovorna vozila s platišči, ožjimi od 6 cm, ne smejo uporabljati na javnih cestah, bodisi državnih, banovinskih ali dovoznih cestah k železniškim postajam, bodisi na občinskih cestah I. in II. reda.
Prestopki zoper predpise navedene uredbe se bodo kaznovali po čl. 30., točka 19., z zaporom od 1 do 30 dni ali v denarju od 50 do 1500 Din. Dejanja, kazniva po tej uredbi, preiskuje in kazni izreka pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje.
Vsem pristojnim oblastvom, vsem sreskim cestnim odborom in občinskim upravam naročam, da nadzorujejo točno izvršitev zakonitih predpisov ter da vrše kontrolo o tem po organih javne varnosti, odnosno organih cestne uprave, v prvi vrsti po cestarjih in cestnih nadzornikih.
Izjeme od zakonitih predpisov se ne bodo nikomur dovoljevale, zaradi česar so prošnje za oprostitev zakonitih obveznosti brezpredmetne.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 18. maja 1931.
Pomočnik bana:
Dr. Pirkmajer, s. r.
181.
II.	No. 11870/20.	.
Pojasnilo
kraljevske banske uprave Dravske banovine k njeni odredbi z dne 23. decembra 1930, VI. No. 24503/39.
Drugi odstavek navedene odredbe se glasi:
»Za sedaj odrejam, da ne sme biti cena belemu kruhu iz moke št, 0 višjn od Din 4 —, črnemu in rže-
nemu pa od Din 3'50 za kg. Za bodoče bo služil povprečni dnevni tečaj bele pšenične moke na zagrebški borzi kot podlaga pri določanju cen.«
Ta odstavek tukajšnje odredbe se je marsikje razumeval napačno, in sicer tako, da bo kraljevska banska uprava, sledeč valovanju borznega tečaja za prodajo bele pšenične moke, sproti določala prodajne cene kruhu v obrtni maloprodaji. Navedena odredba kraljevske banske uprave pa je imela spričo takratne, očividno in trdovratno pretiravane cene kruhu v obrtni maloprodaji zgolj namen, da javnosti v pomirjanje, podrejenim upravnim oblastvom in pekovskim obrtom pa v obvezno ravnanje poda na zadevni anketi z dokajšno verjetnostjo pravilno izsledeno merilo za kalkulacijo dopustne najvišje cene kruhu v obrtni maloprodaji, torej one prodajne cene, ki ne bo dajala povoda, da upravna (policijska) oblastva postopajo po čl. 17. zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije (U. 1. 6/5 ex 1922) in čl. 5. pravilnika za izvrševanje tega zakona (U. 1. 311/99 ex 1922). Takratni prodajni tečaj bele moke na merodajni borzi je znašal za pšenično moko nularico Din.290 (2‘50 slabše vrste) ter je nadalje stvar pekovskih obrtov samih, da upoštevajoč kalkulacijo, izhajajočo iz gorenjega proračuna, sami regulirajo ceno kruhu v obrtni maloprodaji, nadalje pa tudi stvar podrejenih upravnih (policijskih) oblastev, da motreč valovanje cen moke. budno zasledujejo razvijanje cen kruhu v obrtni maloprodaji istotako po gorenji kalkulaciji.
To pojasnilo se daje dodatno gorenji odredbi na splošno znanje s to izpremembo, da se jemlje v kalkulacijo cena žitne borze v Novem Sadu, a ne one v Zagrebu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 23. maja 1931.
Ban:
Dr. Marušič s. r.
182.
Objave glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931.
Objava.
Občina Veliki Kamen, srez Brežice, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 986/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina	Din	100-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	1001—,
c) od	100	1	piva	Din	30’—,
č) od	hi stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5'—.
Do dneva objave v »Službenem listu« pa se pobira trošarina od vina v višini preteklega leta.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. maja 1931.
II.	No, 986/2,
Za bana namestnik pomočnika, načelnik upravnega oddelka?
Dr. 8tar4 a, u
Objava.
Občina Črnuče, srez Ljubljana, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 4682/3 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina	Din	150—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	150'—,
c) od	100	1	piva	Din	100-—,
č) od	hi stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 6—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
due 19. maja 1931.
II.	No. 4682/3,
Za bana namestnik pomočnika, načeluik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r.
Objava.
Občina Kovača vas, srez mariborski, desni breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave U. No.	13995/1	v	letu 1931. naslednje	občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	75—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta Din	50—,
c)	od	100	1	piva Din	100—,
č) od hi 'stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
due 19. maja 1931,
II.	Ny. 13995/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Kropa, srez radovljiški, bo pobirala smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 12.538/1 v letu 1931. zvišano občinsko trošarino od piva po Din 100— °d hektolitra.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 20. maja 1931.
II.	No. 12.538/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starš s. r.
Objava.
Občina Virštanj, srez šmarski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 704/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50 —,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. maja 1931.
II.	No. 704/2.
Za bana namestnik pomočnika, načelnik upravnega oddelka: Dr. Starš s. r.
*«■	j
Razne objave iz »Službenih novin“.
številka 88 z dne 21. aprila 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 25. marca 1931.: Napredovala sta: pri Narodnem gledališču v Beogradu za kapelnika opere s pravicami uradnika 1. skupine II. kategorije Brezovšek Ivan, kapelnik opere istega gledališča v 2. skupini II. kategorije; pri Narodnem gledališču v Zagrebu: za člana s pravicami uradnika 1. skupine II. kategorije Bukšek Rudolf, član istega gledališča v 2. skupini II. kategorije in za članico s pravicami uradnika 2. skupine II. kategorije Mitrovič A n č i c a, članica istega gledališča v 3. skupini II. kategorije.
Številka bi) z dne 22. aprila 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. decembra 1930.: Premeščen je po službeni potrebi Skala Anton iz Maribora v Beograd za uradnika, dodeljenega v službo pri ministrstvu prosvete v 1. skupini II. kategorije z 10% poviškom po členu 7. uradniškega zakona.
Z odlokom ministra za finance od 28. februarja 1931.: štev. 16.514, je napredoval Hvala Franjo, arhivski pripravnik pri državnem pravdništvu v Ljubljani v 3. skupini III. kategorije, za glavnega arhivarja v 2. skupini III. kategorije istotam.
Z dekretom ministrstva za zunanje posle z dne 13, marca 1931., U. pr. pov. štev. 1312, je dr. Vodušek Te ob a Id, višji konzul v 7. skupini I. kategorije s 4. stopnjo osnovne plače pri kraljevskem konzulatu v Dus* seldorfu postavljen za sekretarja 7. skupine I. kategorije s 4. stopnjo osnovne plače pri ministrstvu za zunanje posle.
Številka 9(1 z dne 23. aprila 1931.: 1 Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. marefc
1931.,	III., štev. 20.201: Prevedeni so in postavljeni: za pomožnega sekretarja 2. skupine II. kategorije z 10. stopnjo osnovne plače Sotelšek F. Ivan, upravni pisarniški uradnik kraljevske banske uprave Dravske banovine v 1. skupini III. kategorije z 8. stopnjo osnovne plače; za pomožnega sekretarja 2. skupine II. kategorije z 8. stopnjo osnovne plače Zaplotnik D. Dominik, upravni pisarniški uradnik kraljevske banske uprave Dravske banovine v 1. skupini III. kategorije z 8. stopnjo osnovne plače; za pomožnega sekretarja 2. skupine II. kategorije z 10. stopnjo osnovne plače povečane za 15%, Rus F. Ignacij, upravni pisarniški uradnik pri sre-skein načelstvu v Ljubljani v 1. skupini III. kategorije z 10. stopnjo osnovne plače, povečane za 15%; za pomožnega sekretarja 2. skupine II. kategorije z 10. stopnjo osnovne plače Šabec J. Ivan, upravni pisarniški uradnik kraljevske banske uprave Dravske banovine v
1.	skupini III. kategorije z 10. stopnjo osnovne plače; za pomožnega sekretarja 2. skupine II. kategorije z 9. stopnjo osnovne plače Jaki J. F r a n , upravni pisarniški uradnik sreskega načelstva v Mariboru 1. br. v 1. skupini
III.	kategorije z 9. stopnjo osnovne plače; za pomožnega sekretarja 2. skupine II. kategorije z 10. stopnjo osnovne plače, povečane za 15%, Obradovič P. Nikola, upravni pisarniški uradnik kraljevske banske uprave Dravske banovine v 1. skupini ITI. kategorije z 10. stopnjo osnovne plače, povečane za 15%; za pomožnega sekretarja 2. skupine II. kategorije z 10. stopnjo osnovne plače Uonibai J. I van, upravni gisarniSki uradnik
pri sreskem načelstvu v Ptuju v 1. skupini III. kategorije z 10. stopnjo osnovne plače; za pomožnega sekretarja
2.	skup. II. kategorije z 9. stopnjo osnovne plače Fink J. Štefan, upravni pisarniški uradnik kraljevske banske uprave Dravske banovine v 1. skupini III. kategorije z 9. stopnjo osnovne plače; za pomožnega sekretarja 2. skupine II. kategorije z 10. stopnjo osnovne plače, povečane za 15%, Plut .1. Štefan, upravni pisarniški uradnik pri sreskem načelstvu v Kranju v 1. skupini III. kategorije z 10. stopnjo osnovne plače, povečane za 10% in za pomožnega sekretarja 2. skupine II. kategorije z 10. stopnjo osnovne plače, povečane za 15%, Slana M. F r a n, upravni pisarniški uradnik kraljevske banske uprave Dravske banovine v 1. skupini III. kategorije z
10.	stopnjo osnovne plače, povečane za 15%.
Številka 91 z dne 24. aprila 1931,:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 28. marca 1931.: Postavljeni so: p. t. uradu v Gornji Radgoni za upravnika v 1. skupini II. kategorije Krulej Pavel, p. t. uradnik iste skupine in kategorije pri p. t. uradu na Zidanem mostu po službeni potrebi; pri p. t. uradu v Ljubljani 1 za p. t. uradnico 1. skup. II. kat. Gašperin Emilija, p. t. uradnica isle skupine in kategorije pri p. t. uradu na Viču, po službeni potrebi, in K a I o k i r a Anton, p. t. uradnik iste skupine in kategorije pri p. t. uradu v Ljubljani 2, na prošnjo; pri p. t. uradu v Ribnici na Dolenjskem za p. t. uradnika 2. skupine II. kategorije Globočnik Marija, p. t. uradnica iste skupine in kategorije pri p. I. uradu v Ljubljani 1, po službeni potrebi; pri p. t. uradu v Trbovljah 1 za p. t. uradnico 2. skupine II. kategorije Babkov Terezija, p. t. uradnica iste skupine in kategcfije pri p. t. uradu v Podčetrtku, na prošnjo.
Številka 92 z dne 25. aprila 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dn%29. decembra 1930.: Premeščen je po službeni potrebi Mavrič Peter iz Frama, sreza mariborskega d. br., za učitelja v 2. skupini II. kategorije v Beograd in dodeljen v službo ministrstvu prosveto.
Številka 93 z dne 27. aprila 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. februarja 1931., štev. 23.543.: Upokojen je Potočnik Rudolf, starešina okrajnega sodišču v Rogatcu v 3. skupini I. kategorije s pravico do pokojnine, ki mu po zakonu pripada.
Po odloku ministra za finance z dne 28. februarja
1931.,	štev. 16.514, je napredoval pri Dravski finančni direkciji za glavnega arhivarja v 2. skupini III. kategorije Nabergoj Josip, pomožni arhivar 3. skupine III. kategorije.
Oprostitev plačevanja takse. Na podlagi člena 5., točke 5., zakona o taksah je minister za finance z odlokom z dne 3. marca 1931., štev. 4078, oprostil turistovski klub ^Skalne v Ljubljani plačevanja takse po T. štev. 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje na državna oblastva razen onih v civilnopravnih zadevah.
Številka 96 z dne 30. aprila 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. februarja 1931.: Postavljen je pri finančni direkciji v Ljubljani za pomočnika direktorja v, 3. skupini I, kategorije
Špindler Martin, pomočnik direktorja v isti skupini in kategoriji pri finančni direkciji v Nišu, in pri finančni direkciji v Podgorici za pomočnika direktorja v 3. skupini I. kategorije dr. Valjavec Ljudevit, finančni svetnik v 4. a skupini I. kategorije pri finančnem inšpektoratu v Kragujevcu, po službeni potrebi.
Odobrena praksa. Z dekretom ministra za gradbe z dne 22. aprila 1931., štev. 15.187, je odobreno, da sme Šubic Vladimir, inženjer v Ljubljani, vršiti javno prakso na vsem teritoriju kraljevine Jugoslavije, specialno iz arhitektonske stroke.
Prepoved uvažanja in širjenja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 18. aprila 1931., I. štev.
11.143, je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v ujej knjigo >Zunanja politika Srbije 1903—1914 — Srbija in svetovna vojna,, izdana v nemškem jeziku v Berlinu od dr. Miloša Bogičeviča.
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 18. aprila 1931., I. štev. 11.142, je prepovedano uvažati v našo državo in širiti v njej mesečno revijo >La revue Bul-gare<, ki izhaja v Sofiji v francoskem jeziku.
Oprostitev plačevanja takse. Na podlagi člena 5., točke 5., zakona o taksah je minister za finance z odlokom z dne 17. marca 1931., štev. 4091, oprostil Prostovoljno gasilno društvo V Murski Soboti plačevanja takse po T. štev. 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje na državna oblastva razen onih v civilnopravnih zadevah.
Številka 97 z dne 1. maja 1931.:
Z odlokom ministra za promet z dne 8. februarja 1931. je Kusničič Pavla, p. t. manipulantinja
3.	skupine III. kategorije pri p. t. uradu na Pragerskem po službeni potrebi v istem svojstvu premeščena k p. t. uradu v Laškem.
Številka 99 z dne 4. maja 1931.:
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 18. aprila 1931., III. štev. 23.5^, je postavljen za upravnega pisarniškega uradnika 9. skupine pri železniškem in obmejnem komisariatu na Jesenicah Slavujevič - M. Božo, pomočnik komisarja v 2. skupini III. kategorije s 4. stopnjo osnovne plače pri železniškem in obmejnem komisariatu v Koprivnici, po službeni potrebi.
Številka 102 z dne 8. maja 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. aprila 1931.: Postavljen je pri generalni direkciji državnih železnic v 4.a skupini I. kategorije v gradbenem oddelku Miler-Petrič Ivan, dosedanji uradnik iste skupine in kategorije ter šef odseka za vzdrževanje gradbenega oddelka pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, po službeni potrebi.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 23. aprila 1931.: Postavljen je za uradnika 2. skupine II. kategorije pri direkciji državnih železnic v Zagrebu v računovodstvu Jakob A 1 a d a r, dosedanji uradnik iste skupine in kategorije v računovodstvu direkcije državnih železnic v Ljubljani, na prošnjo; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani za uradnika 1. skupine III. kategorije na postaji Novo mesto Jug Vincenc, dosedanji uradnik iste skupine in kategorije ter šef postaje Mirna peč; pri kurilnici v Ljubljani 1, glavni kolodvor, K e n i č Ivan, dosedanji uradnik iste skupine in kategorije zastopstva jugoslovanskih državnih železnic v Postojni, oba po službeni potrebi.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik J? .^^^rntn.nr^/ha^uO^LiubRanL T L‘ubllanl* {Ei§ka m nalaga« !ifiskarna iMgrkut« s i<jufeljaiu.i aien predstavnik; fttrnar Mihalek s Ljubljani,