URESNIČEVANJE RESOLUCIJSKIH USMERITEV V LETU 1986
Ne preveč dobro, pa tudi ne slabo
Čeprav se leto še ni Izteklo in minevajo decembrski dnevl v zadnjih, pa zato toliko sllnejših prizadevanjih doseči čimboljšo delovno in poslovno bilanco leta, je sllka dosežkov, kl smo jih dosegli v družbenem in gospodarskem razvoju občine v letu 1986, že bolj all manj izrisana.
Predvsem kaže ugotoviti, da oceni o uresničevanju resolucije o politiki uresničevanja družbene-ga plana občine ni mogoče doda-jati kategoričnih pozitivnih ali ne-gativnih predznakov, kajti uresni-čevanje smeri in ciljev družbeno-gospodarskega razvoja je bilo na posameznih področjih blizu plan-.skim opredelitvam, drugje _pa precej v razkorak z njimi.
Vsekakor moramo biti zado-voljni z rastjo družbenega proiz-voda (ki bo očitno dosegla načrto-vano stopnjo 2,5 odstotka) in z realno rastjo dohodka, kar je se-veda podlaga za krepitev materi-alne osnove dela. So pa zato pri razporejanju dohodka prevladale neresolucijske silnice, ki so izdat-neje tešile potrebe osebne, skup-ne in splošne porabe, zaradi česar se je zmanjšal delež akumulacije v dohodku z 31,3 na 27,6 odstotka.
Hitrejša rast v negospodarstvu je posledica prizadevarg za zmanjšanje zaostanka ravni oseb-nih dohodkov za gospodarstvom. Osebni dohodki so v osmih mese-cih porasli za 124 odstotkov, od tega v gospodarstvu za 119, v ne-gospodarstvu pa za 133 odstot-kov. Opaziti pa je mogoče, da se rast osebnih dohodkov proti kon-cu leta postopoma umiija.
Ob takem razporejanju dohod-ka in ob dejstvu, da sta bili amor-tizacija in akumulacija osnovni fi-nančni vir za izboljšanje in širje-nje materialne osnove dela, je bila
tudi investicijska dejavnost izra-zito skromna. Značilno je še, da gre pri letošnjih naložbah pretež-no za objekte manjšega gospodar-skega pomena. Zlasti so malo in-vestirali v industriji, kjer je teh-nična opremljenost slaba, iztroše-nost pa velika (77,5-odstoten od-pis osnovnih sredstev).
Na področju ekonomskih odno-sov s tujino beležimo večji skupni izvoz (indeks 123), kot smo ga na-črtovali v resoluciji (indeks 108). Vendar pa se je struktura izvoza letos poslabšala, tako da se je de-lež izvoza na konvertibilni trg zmarvjšal od lanskih 84 odstotkov na 68 odstotkov. OZD so več izva-zale na klirinško območje, pred-vsem zaradi večje dohodkovne motiviranosti za prodajo na teh trgih. Poleg tega je treba iskati pojasnilo za zaostajanje konverti-bilnega izvoza še v nerealnem te-čaju dinarja ter prepočasnem in
nezadostnem izplačevanju izvoz-nih stimulacij. Ob tem so OZD uvozile za 22 odstotkov več kot lani in s tem prekoračile resolucij-ski načrt. Zanimivo pa je, da je konvertibilni uvoz dosegel le 18-odstotno rast, tako da se je njegov delež v skupnem uvozu zmanjšal s 74 na 72 odstotkov.
Za uresničevanje izvoznih načr-tov je slej ko prej pomembna tudi zadovoljiva fizična rast proizvod-nje. Tej je po živahnem začetku v prvih mesecih leta kmalu začela pohajati sapa, zaradi česar je do-seganje načrtovane 1,5-odstotne rasti precej negotovo. Upadanje proizvodrye v zadnjem obdobju je odraz intenzivnejšega prestruk-turiranja proizvodnje k tehnolo-ško zahtevnejšim izdelkom, kar pa je treba oceniti kot pozitivno plat sicer negativnega procesa.
Ob večjem zaposlovanju v in-dustrui (za en dostotek) je mogo-če ugotoviti, da zaostaja tudi sto-rilnost. Sicer pa na splošno velja, da je zaposlovanje nekoliko ušlo s povodcev in precej presega reso-luc«sko opredelitev 0,7 odstotka, pri čemer pa nima v celoti »po-kritja« v ustreznem povečanju proizvodrye.                              J. K.