mt


-v2š
11MPI
wmmm
if?l m
mm
Hi
smM mM

mm & ¡i #

s-^iSSSmsiSi^smS^siiSesKS^s
tijSv®
Prebivalstvo našega okraja praznuje 11. obletnico ustanovitve Federativne ljudske republike Jugoslavije še s prav posebnim zadoščenjem. Prvič v vsej tej dolgi dobi praznuje ta veliki dogodek dokončno osvobojeno in kot sestavni del vse državne skupnosti. Danes je težko oceniti pomen |teh dejstev, ker niso povsem in vsem znane sile, ki so bile na delu, da preprečijo priključitev tega dela naše zemlje k svoji domovini. Preprostemu človeku se zdijo zahteve ljudstva, da živi združeno z matičnim narodom, tako enostavne, tako razumljive in tako pravične, da mu je vsako drugačno gledanje nerazumljivo. In vendar je res, da je malemu narodu težko dokazati resnico, težko izbojevati pravico. Zato je uspeh našega boja toliko lepši in značajnejši, uspeh, ki seveda v celoti le deloma zadovoljuje naše pravične zahteve in pušča še vedno odprto vprašanje tistih predelov zemlje, ki so etnično nesporno naši. Mi smo prepričani, da bi teh uspehov ne dosegli, če ne bi se odločno borili in vztrajali v težkem boju, če ne hi bilo take enotnosti pri nas in v vseh narodih Jugoslavije.
Prtd 11 leti 29. novembra 1943. leta je drugič zasedal AVNOJ — Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije v Jajcu, malem bosanskem mestu. Na tem zasedanju so predstavniki horečih se narodov Jugoslavije prepovedali povratek kralja, proglasili vse narode za enakopravne, medtem ko je bil tov. Titu, vrhovnemu komandantu NOV IN POJ, podeljen naslov Maršala Jugoslavije. Na istem zasedanju 29. novembra 19-13 je vrhovni predstavnik naših narodov AVNOJ sprejel vredlog SNOS, — Slovenskega narodno osvobodilnega sveta, da se Slovensko Primorje in Istra priključita k novi Jugoslaviji.
Ta sklep je pomenil dolžnost za vse tukajšnje prebivalstvo, da podvoji sile v boju proti okupatorju, hkrati tudi obvezo za vse jugoslovanske narode, da izvršijo sklep svojega vodstva. Tako ljudje Slov. Primorja in Istre kot vsa Narodnoosvobodilna volska so izvršili svojo dolžnost. Prvega maja 1945 je po ogromnih žrtvah zavlapolala zastava osvoboditve nad Trstom in Sočo. To je bil višek sreče in zadoščenja za vse delovno ljudstvo Istre, Trsta in Gorice. To je bil občutek zmage nad stoletno krivico. In le odvratnim zakulisnim igram, umazanim interesom se moramo zahvaliti, če smo na Jjubo miru morali sprejeti novo francosko črto.
Od takrat je preteklo že skoraj 10 let. In skozi vso to dolgo dobo je naše ljudstvo prenašalo velika bremena za uresničenje nesporne pravice.
Da, težko je preprostemu človeku razumeti, da se še vedno skuša uveljavljati zakon džungle, da ima pravico tisti, ima silo. Mi te moramo stalno zavedati, da je naša moč v naši,politični enotnosti, o naši odločnosti, da skrbhno in delamo za našo gospodarsko iti politično neodvisnost, v našem novem socialističnem družbenem redu. Kot taki smo nepremagljivi. Danes je boj za priključitev za nami, pred nami va nove, predvsem gospodarske naloge, ki hodo mobilizirale vse naše delovne ljudi in vso njihovo sposobnost ter iniciativo. Zgraditi moramo čimprej nekai objektov, da bomo lahko zaposlili odvišno delovno silo širšega zaledja, ki je ostalo brez industrijskih mest in središč. S tem bomo postavili nekaj večji gospodarski center, ki bo privlačil ljudi na obalo. To so velike naloge, zlasti če jih merimo z obstoječim stanjem, ko na vsej obali niso gradili solidnih stanovanjskih in drugih gospodarskih in kulturnih objektov precej desetletij.
Praznovanje 29. novembra v taki perspektivi, s 'takimi uspehi, navdušuje slehernega človeka našega okraja, ki se zaveda, da svojo bodočnost drži sam v svojih >rokah.
To dejstvo potrjuje tudi predlog, da čimprej osnujemo komune in okrajno komunalno skupnost, ki naj zajame področje do Postojne. S tem bodo naši delovni ljudje prevzeli nove pravice in nove dolžnosti. In prav dejstvo, da so se skozi deset let kovali v političnem boju, da so spoznali, da je politična enotnost osnovna pridobitev in največja garancija za uspeh, bodo tem lažje uspevali v novih nalogah socialistične izgradnje, ki jo prinaša industrializacija in komunalna skupnost.
Vse te naloge so tako veličastne, tako pomembne, da jih prevzemamo z enakim navdušenjem, kot. smo vodili boj za priključitev k socialistični Jugoslaviji. Toliko bolj, ker se v tej perspektivi, s takim družbenim redom omogoča slehernemu državljanu neglede na nacionalno pripadnost, da razvije vse svoje umske in fizične sposobnosti, za kar mora dobiti tudi primerno nagrado. Našim delovnim ljudem ni treba iskati delo za Oceani. Niti ni treba živeti v bojazni za jutrišnji dan, kajti vse je v njihovih rokah. Od dela teh pridnih rok je odvisen tempo razvoja naša družbene skupnosti in s tem količina življenjskih potrebščin za posameznega njenega člana.
Zato se ob prvi proslavi rojstva Republike po priključitvi našega okraja obvezujemo, da bomo svoje državljanske obveznosti zvesto izpolnjevali, prav tako zvesto, kot smo vztrajali o boju za naio svobodo,
/. B.
LETO III, ŠTEV. 49	Ifoper, peteh 26. novembra imk	POSAMEZNA ŠTEVIL!-A 10 DIM
Skoraj vsaka država, vsak narod ima v svoji 'deželi kak kraj, čigar ime je še prav posebno vezan^ na zgodovinski razvoj državnosti, simbolizira kak težak ali vesel zgodovinski dogodek, ki je bil odločilnega pomena, za nadaljnji (razvoj dogajanj. Npšteto bi jih lahko našteli v zgodovini, vendar bržkone zlepa ni nikjer nobenega, ki bi ga lahko primerjali našemu Jajcu, malemu mestecu sredi Bosne, ki ima za vse jugoslovanske narode tak velikanski pomen.
Sredi besnenja druge svetovne vojne, sredj nadčloveškega odpora vseh naših narodov proti stoinsto-krat močnejšemu sovražniku je po dve in polletni pripravi položaj dozorel. Iz vseh strani Jugoslavije so se po mnogih prestanih tegobah in nevarnostili na poti, 29. XI. 1943 zbrali v Jajcu zastopniki vseh jugoslovanskih narodov. Ta dan je bila v Jajcu rojena No iva Jugoslavija — Demokratska federativna republika. To je bila politična poteza, političen akt največjega pomena in je daleč pre-s igel mej, naše domovine. , Pkiept
XI.'zasedanja AVNOJa so odmevali po vsem svetu.
Odveč bi bilo podrobneje govoriti o sklepih tega zasedanja, ker so nam vsi znani. Vsi vemo, kakšen pomen je to zasedanje imelo -za nadaljnji razvoj naše osvobodilne borbe, za priznanje naše nove no-, (tranje-politične ureditve. Oklic.a-nje Republike od strani ljudskih predstavnikov Jugoslavije, izvolitev vrhovnega političnega organa
državnega upravljanja ¿n prepoved vrnitve dinastije Karadjordjevičev v državo ter vrste drugih sklepov z ustavno veljavnostjo — to je bilo prav tako hrabro ''ejanje kot vsa naša borba na sploh in je vzbujala mogočen odmev v svetu. S tem dejanjem smo nenadoma presekah vse temne namene sil v svetu, ki so - v iskanju svojega ravnotežja barantale tudi z nami in za naše ozemlje — brez naše vednosti Skoraj je ta dogodek pov-
zročil razdor med velesilami in o-grozil njihov sporazum. Preslišati smo morah tedaj prenekateri očitek, med katerimi je bil najtežji sovjetski, da smo jim namreč s tem meni zabodli nož v hrbet. Odveč bi tudi bilo zdaj v tem času pogrevati te stvari, ki smo jih že preboleli, čeprav zelo težko in z velikimi žrtvami, prav pa je, da vemo in na to smo neizmerno po nosni: svojo novo socialistično domovino, deželo svobodnih delavcev in kmetov ter delovne inteligence, smo si priborih sami v najtežjih pogojih in vsemu svetu navkljub! Zavest, da nam ni nihče prav nič podaril, — nasprotno, hoteli so mam našo pridobitev z vsemi silami ugonobiti, — nam dela našo ljubljeno domovino še dražjo in ni je na svetu sile, ki bi jo mogla še kdaj razbiti in nam ugrabiti naše pridobitve, ki jim je postavilo (temelje prav II. zasedanje AVNOJa v Jajcu. Ime Jajce pa je v naši zgodovini zapisano z zlatimi črkami in bo nam in našim zanamcem ivedno pomenilo simbol neukrotljivega poguma in borbe za svobodo!
Is Italije poročajo, da se je zad-~je čase razmahnilo delovanje tam kajšnje Zveze neodvisnih socialistov. Le-ti skušajo združiti vse socialistične sile v Italiji o enotno fronte, ki bi vodila neodvisno socialistično politiko. V to fronto naj bi vstopili vsi socialistično usmerjeni elementi, ki pa ne soglašajo niti z Nennijevo niti z kominform istično politiko, hkrati pa nočejo slediti 'isaragatov-cem, ker se preveč očito udinjajo krSčanskim demokratom..
Te dni sta neofašistično italijansko socialno gibanje in Covellijeva tnonarhistična stranka sklenili pogodbo o skupnem delovanju na parlamentarnem področju. Stranki bosta skupno nastopali v parlamentu in tkup aj glasovali, o posameznih predlogih ter zavzemali stališče do vlade.
Mednarodni tisk posveča nekaj tvojega prostora tudi avstrijskemu kanclerju Juliusu Raabu in njegovemu obisku v ZDA. Tu se je sestal z Eisenhowerjem in Dullesom. Poglavitni smoter Raabovega obiska v Washingtonu je v prizadevanju, da bi dosegel, ameriško državno pogodbo a Avstrijo.
Medtem, so nemški socialni demokrati Se vedno ogorčeni zaradi fran-cosko-nemškega sporazuma o Pogorju. Le-ti zahtevajo od bonnske vlade, da zavrne ta sporazum in ga Kamenja z začasnim sporazumom, ki bo po eni strani priznal nemške suverene pravice do Posarja, po dru-gi strani pa priznaval dejstvo, da je Poštarje del francoske okupacijske cone. Hkrati zahtevajo, naj vlada za-(amči državljanom. Posarjp popoU tte državljanske pravice in kot edina nemška vlada, ki je bila izvoljena na svobodnih volitvah, nastopi o obrambo pravice vseh Nemcev v Posarju, da smejo živeti d združeni Nemčiji.
Kakor je znano, je sovjetska vlada pred 'nedavnim, predlagala, da bi «klicali evropsko \konferenco, na kateri bi med drugim razpravljali tudi d vprašanju dokončne združitve Nemčije. Na to povabilo je večina držav odgovorila, da je rok, t. j. 29. november, prekratek za temeljito pripravo takšne■ konference. Vlade ZDA, Velike Britanije in Francije pa sploh niso odgovorile na sovjetsko povabilo. V zvezi s tem je sovjetski zunanji minister Molotov te dni izjavil, da s takim odnosom do tovjetske note omenjene vlade skušajo že vnaprej preprečiti vsako tovrstno posvetovanje. V tem smislu pritiskajo tudi na druge zahodnoev-ske vlade. Dalje je Molotov dejal, da sovjetski predlog za sklicanje omenjene konference ne more škodovati nikomur, pripomore pa lahko, da se evropske države v prihodnje ne bodo spopadle med seboj.
Italija je na to noto odgovorila negativno, rekoč, da bi moglo priti do takšne konference samo po ratifikaciji pariških sporazumov o ustanovitvi zahodnoevropske zveze.
Dne 22. t. m. je nenadoma umrl, zadet, od srčne kapi, vodja sovjetske delegacije v Združenih narodih Andrej ViSinski.
Francoski politiki, zbrani okrog Mendes-Francea, so storili vse, da bi odvrnili nezaupanje v Eisenho-toerja in njegove vlade do sedanje pariške vlade. Da bi to prizadevanje bilo čim plodnejše, je Mendes-Fran-ce osebno obiskal Eisenhotoerja ter ga prepričal, da je zmotno vsakršno sumničenje sedanje francoske vlade, Mendes-France je dokazal Eisenho-iverju, da francoska vlada ni za popuščanje Sovjetski zvezi, marveč za dinamično politiko, ki bi Zahodu omogočila odvzeti Sovjetom politično pobudo. To in ostali dokazi o ne-sumljivi lojalnosti sedanje pariške vlade do Atlantskega pakta so kar čez noč spremenili osumljenega Mendes-Francea. v »vrvega človeka današnje Francije«, kakor ga je te dni imenoval, ameriški minister za zunanje zadeve.
Medtem pa čedalje bolj vznemirjajo francosko vlado nemiri v Severni Afriki. Francoski padalci in oddelki tuiske legije zasledujejo alžirske ncaionaliste, ki se skrivajo v pogorju Aures. Hkrati se vse bolj di >isa zahteva po neodvisnosti iz vrst Marokancev in Tunizijcet). Toda francoski imperialisti nočejo ničesar slišati o tem. in s silo dušijo to zahtevo narodov Severne Afrike, ki jih imajo v svoji oblasti.
Malone o vsem Bližnjem in Srednjem vzhodu, ki se. raztezata od Irana do Libije, bolj ali manj nenehno vre. Ponekod gre za trenja med tamkajšnjimi nasprotujočimi si silami, drugod pa gre za odpor proti tuji nadoblasti. Za sedaj so še vedno v ospredju dogajanja v Egiptu. Po odstranitvi generala Nagiba je prevzel oblast polkovnik Naser. Le-ta je te dni razložil vzroke, ki so privedli do preloma med Nagibom in revolucionarnim, svetom. . Naser je dejal, da Nagib ni sodeloval v državnem udaru proti kralju Faruku in je gledal zviška na vse, ki so sodelovali v tej revoluciji. S tem se je hotel dvigniti v očeh določenih množic in opozicije v pričakovanju, da se bo nekega dne polastil vse oblasti v Egiptu. Takoj po odstranitvi je bilo govora o tem, da bo Nagib postavljen pred sodišče kot izdajalec, če bodo zbrali dovolj potrebnih dokazov za to obtožbo. Toda izkazalo se je, da ni bil. neposredno zapleten t; kako protirežimsko zaroto, da je sicer bil povezan s teroristično organizacijo »Muslimanskih bratov«, ni pa bil seznanjen s pripra-
vami znanega atentata na Naserja.
Z odstranitvijo Nagiba si je Naser zavaroval hrbet, vendar še zdaleč ni povsem varen pred svojimi nasprotniki, »Muslimanskimi brati«. Ta organizacija ima vpliv nad dva milijona Egipčanov in nevarno ogroža Naserja in njegov režim.
Medtem stopa ludi vprašanje For-moze vse bolj v ospredje, kar dela precejšnje preglavice zlasti Ameriki. V angleških krogih pravijo, da je ureditev tega vprašanja tembolj zapletena, ker države Zahodnoevropske zveze ne soglašajo s stališčem nasproti pekinški, vladi. ZDA in Francija v nasprotju- z Anglijo nimajo stikov s Pekingom, medtem ko Anglija ne priznava Čankajškove vlade za zakonito predstauiico Kitajske. Bazen tega si britanska vlada prizadeva, da bi se ognila vsaki zaostritvi odnosov z LR Kitajsko in skuša preprečiti to, da bi na Daljnem vzhodu nastalo novo nevarno ognjišče hladne vojne. Britanski diplomatski .krogi pripisujejo sebi zaslugo, da so ZDA nekoliko obrzdale Čankajška. v uprizarjanju inicdentov.
Zadnje čase so se poglobili odnosi med Indijo in Kitajsko. Po vrnitvi v domovino, je ministrski predsednik Nehru poročal skemuindij parlamentu o svojem obisku na Kitajskem in med drugim dejal, da gospodarske in politične razlike med Indijo in Kitajsko nikakor ne morejo ovirati sodelovanja obeh držav na raznih področjih, zlasti pa ne pri utrjevanju miru.
Tovariš Svetozar Vukmcmovič - Temuo o svojem obisku v ZDA
Ob zaključku svojega uradnega obiska v Združenih državah Amerike, kjer se je razgovarjal z najvišjimi predstavniki te dežele o raznih gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo obe deželi, je tovariš Vuk-manovič dal izjavo za naše novinarje. V njej je poudaril prijateljsko razumevanje, ki so ga odgovorni ljudje pri ametriški vladi vštevši predsednika Eisenhowerja, pokazali za naše gospodarske težave in obljubili svojo pomoč. Predvsem bodo kot svoj prispevek dali nekaj pšenice za pomoč, ker nas je tudi letošnja letina zelo prizadela. Nadalje dobil pomoč tudi za izravnavanje naše plačilne bilance, ki je vseskozi pasivna, za pospešene investicije v našem kmetijstvu pa je Mednarodna banka obljublja poslati svoje strokovnjake, da proučijo položaj našega kmetijstva in na osnovi tega odobrijo posojilo. Pojasnil je naš položaj, ker ga tamkaj nekateri imajo za (kritičnega in povedal, da je naša država ena izmed tistih, ki se po vojni najhitrejše razvija iz tega pa tudi izhajajo vse naše trenutne težave.
IZZIVALNO DEJANJE
Kot strela z jasnega je zadela vse protifašiste, vse demokratično prebivalstvo, zlasti pa še vse bivše partizanske borce in aktiviste Slovenskega Primorja in Lstre, prav posebno pa, še one v Trstu[ (vest, da je bivši neofašistični kr-volok Gaetano Colofeti, podkomisar Posebnega inšpektorata javne varnosti za Julijsko krajino, bil odlikovan v spomin z visokim italijanskim »Odlikovanjem za vojaške zasluge«. Ko sicilijanski list »Le Madonie«, ki izhaja v Paler-mu, objavlja vest o odlikovanju, slavi fašističnega zločinca in navaja kot vzrok njegovega visokega posmrtnega odlikovanja »udeležbo v neki tvegam akciji proti sovražnim partizanom«.
In takih »akcij« je bilo nešteto! Kdor je na Primorskem slišal za partizane, ta je vedel tudi za Co-lottija. Posebno pa se ga je bala in ga sovražila vsa demokratična slovenska in italijanska civilna javnost v mestu Trstu in okolici, po Krasu in v Slovenski Istri. Pred njim in njegovimi agenti je hodil strah in trepet, sledile pa so mu solze in kletve- Vodil je posebni odsek za borbo proti partizanom v Inšpektoratu javne varnosti v Trstu. Bil je znan kot največji cinik in sadist, ki je imel s svojimi opričniki na vesti umore in mučenja neštetih borcev za svobodo. Imenovali so ga samo »zver iz vila triste« in njegovo ime še danes pomeni na Tržaškem simbol krutosti in najhujšega nasilja.
Pa kapitulaciji Italije je CoJotti postal član republikanske fašistične stranke in se udinjal nemškim nacistom, ko s0 prevzeli oblast v Trstu. Postal je njihov najboljši pes-krvaš, po pravilu: »bolj pa-pe-ški od samega papeža«. Nemci so ga zato izredno cenili in je imel popolnoma proste roke. Poslali so iz njegovih zaporov vse ljudi v taborišča v Nemčijo, v kolikor so iz njih sploh prihajali živi; — svobode ni videl nihče. S svojimi biriči je bil stalno okrog in je vohal za partizani in skušal zatreti že v kali vsak pojav odpora, vsako težnjo po svobodi. Spominjajo se ga posebno okoliške tržaške vasi, kamor je s svojim prihodom vedno zanesel razdejanje in kri. Posebno je sovražil vse, kar je bilo slovenskega. Spomnil se ga je te dni prav dobro tovariš Jože Jamšek iz Pla-vij, ki ga je januarja 1942 prišel iskat na dom in ga poslal v internacijo v Pisticci, odkoder so ga rešili šele zavezniki. Ko je čakal s svojimi šestimi agenti nanj in je stairi mož nekaj' ogovorili svojo snaho po slovensko, se je Colotti zadri nanj: »Kaj govorite ta jezik, ki ga ne govorijo niti svinje!« — Spominjajo se ga prav dobro tudi prebivalci Lonjerja in Boršta, kamor je večkrat pridrl. Tam so padli od njegove roke mnogi hrabri boroi, partizanski kurirji in obveščevalci, med njimi tudi naš na-rodni heroj Munih-Darko.
Predaleč bi nas odvedlo, če bi hoteli naštevati nešteta grozodej-
V ponedeljek je tudi Reka doživela vesel in slavnosten dogodek, zlasti pa še delovni kolektiv reške ladjedelnice »Tretji maj«, ko je predsednik Tito botroval spuščanju v morje velike prekooceamske ladje »Drvar«, ki jo je ta ladjedelnica zgradila. Ko je tovariš Tito v spremstvu tovarišev Vladimirja Bakariča, Petra Stamboliča, Mihe Marinka, Franca Leskovška, vice-admiraila Mate Jerkoviča, generalnega polkovnika Koste Nagyja, Ivana Krajačiča, Jakova Blaževi-ča, Jožeta Vilfana in drugih točno ob deveti uri prišel v ladjedelnico, ga je burno pozclrajvila velika množica lad j ©delniških, delavcev in drugega prebivalstva Reke. Ko je obšel vso ladjedelnico in si o-giedai že zgrajene plovne objekte, je v kratkem nagovoru delovnemu kolektivu izrazil svoje priznanje za vzoren red in organizacijo dela v tem našem velikem podjetju ter pohvalil njegove velike delovne u-spehe. Poudaril je svojo srečo in ponos, da lahko botruje prav ladji tega imena, saj je Drvar tako pomemben Icraj v zgodovini našega
ladji
narodnoosvobodilnega boja. Na koncu se je kolektivu zahvaiil za, njegove delovne uspehe in izrazil svojo željo, naj bi ladjedelnica še naprej tako napredovale, ker j a ogromnega pomena za našo trgovsko mornarico, ki je našo zastavo ponesla že na vsa morja sveta.
Nato je predsednik delavskega sveta ladjedelnice izročil predsedniku Titu lepo miniaturno maketo nove turbinske ladje »Drvar«, ki sta jo izdelala dva delavca. Maketa nosi napis: »Ljubljenemu tovarišu Titu, ki je botroval turbinski ladji »Drvar«, — kolektiv ladjedelnice »3. maj«. Reka, 22. novembra 1954«.
Tovariš Tito je nato presekal vrvico in steklenica šampanjca se je razbila ob bok nove ladje, ki je počasi pričela drseti v morje. S tem je bila splovitev opravljena.
Predsednik LOMO Reka Edo Jardas je nato pri slavnostnem kosilu v sušaškem nebotičniku podaril predsedniku Titu v imenu meščajnov Reke še lep0 izdelano miniaturno bojno ladjo iz 18. ¡stoletja.
Trgovina, cene in naša preskrba
V ponedeljek je bil med svojimi vOlilci podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Ranko-vič, ki je zbranim političnim delavcem in drugim udeležencem orisal naše notranje stanje v zvezi z našo preskrbo, stanjem v trgovini in nanizal glavne vzroke, ki so dovedli do zvišanja cen predmetom široke pobrošnjg in prehrane.
Ko je govoril o preskrbi z žitom, je povedal, da je bila letošnja letina najslabša v vrsti povojnih, da pa so odgovorni ljudje že štorih vse, da kruha ne bo primanj kovalo. Govoril je tudi o stanovanjski izgradnji ter 0 vlogi družbenopolitičnih organizacij jn bodočih komun. Govoril je o posledicah na-
stva in vse zločine, ki jih je povzročil ta naci.fašistični krvnik. Razumeli bi še, da je kot stoodstoten Mussoflinijev človek t0 delal m počel za fašistično Italijo, da pa se je po njenem zlomu udinjal Nemcem in postal njihovo najzanesljivejše orodje, že pomeni, da je bil v resnioi prepričan fašist in sovražnik vsakega napredka in de-, mokracije po svojih posebnih zver-stvih pa je bil gotovo patološki tip.
Toliko o njem. Verjetno bi bil zapadel pozabi kot črna senca v zgodovini osvobodilnega boja, če se ne bi zdaj nenadoma italijanska vlada spomnila in ga visoko odlikovala prav za dejanja, ki jih je storil v službi nacifašizma in proti tistemu Trstu, ki ga. je že prej ista italijanska vlada odlikovala z zlato kolajno za odpor. Kje je tu logika? Katero odlikovanje je zdaj važnejše, ker sta si obe v diametralnem nasprotju? Kaj je pravzaprav hotela italijanska vlada s tem odlikovanjem? Ta njena gesta izgleda v tem trenutku kot klofuta v obraz vsemu demokratičnemu prebivalstvu na Tržaškem, posebno pa še vsem borcem za svobodo tudi na tej strani meje. Težko nam je verjeti, da je italijanska vlada v svojem prizadevanju za ureditev odnošajev z nami, ki jih je v zadnjem času pokazala, namenoma storila to, kar je storila. Ugodila pa bi prav gotovo vsem poštenim demokratom, če bi odlikovanje preklicala in izbrisala ta pljunek na herojsko borbo proti naciiašizmu.
ALEKSANDER RANKOVIČ podpredsednik Zveznega izvršnega sveta
šp pasivne zunanjetrgovinske plačilne bilance, kar je eden od osnovnih problemov- našega gospodarstva. Dajanje prednosti in gotovih ugodnosti našim izvoznikom je imelo za posledico zviševanje cen, ker je na notranjem trgu pričelo zaradi take politike primanjkovati gotovih predmeto-v. To je povzročilo tudi monopolistični položaj. nekaterih proizvajalcev in s tem seveda dvig cen. Eden slavnih vzrokov za dvig cen kmetijskih pridelkov, pa je povečanje dohodkov vaškega prebivalstva in zmanjšanje ponudbe kmetijskih pridelkov na trgu.. To je hkrati s povečanim denarnim obtokom (zaradi zvišanja plačnega fonda v glavnem) dovedlo d0 zvišanja cen.
Ko je navedel prednje glavne objektivne težave, je začel govoriti o subjektivnih slabostih v našem gospodarstvu, trgovini in preskrbi. Predvsem j e kritiziral neopravičeni presežek dobička pri mnogih- podjetjih, ki so za dosego istega izkoristila svoj monopolistični položaj in zato dvigala cene svojim proizvodom. Omenil je "tudi špeku-Jantske pojave v naši trgovini in dejal s tem v zvezi, da je treba okrepiti našo družbeno kontrolo
na tržišču in nad dejavnostjo podjetij.
Nadalje je govoril 0 preskrbi s premogom in električno energijo. Povedal je, da je sicer proizvodnja premoga in električnega toka t letošnjem letu zrasla, da pa so se še bolj povečale potrebe naše industrije in zaradi tega proizvodnja ne more zadovoljiti vseh potreb.
Na koncu je govoril še o prizadevanjih naših vladnih organov, da se v prihodnje čimbolj podpre naše kmetijstvo, kjer bo povečana proizvodnja neposredno vplivala na razmere v naši trgovini in preskrbi. Razen tega je povedal tudi, da b0 treba v prihodnje dajati mnogo več sredstev za izgradnjo objektov družbenega standarda, zlasti stanovanj. Poudaril je še vlogo družbenopolitičnih množičnih organizacij in razvoja samostojne pobude vseh državljanov, ki bo posebno morala priti do izraza y razvoju nastajajočih komun.
1
Zvezna ljudska skupščina je zasedala
V torek se je sestala na svoje redno zasedanje Zvezna ljudska skupščina. Na ločenih sejah Zveznega sveta in Zbora proizvajalcev so določili dnevni red. Ljudski poslanci so razpravljali o osnutku novega zakona o socialnem zavarovanju delavcev in nameščencev, o predlogu spremembe Zveznega družbenega plana za letošnje leto, o odvzemu, oz. imobilizaciji sredstev, Id so si jih gospodarske or-ganizacije pridobile z neopravičenim zviševanjem cen itd. Zvezni svet je- še posebej razpravljal in sprejel Zakon o javnem tožilstvu in Zakon o vojaških sodiščih.
Pismo koprskih komunistov CK
ZKS
Okrajni komite v Kopru je poslal Centralnemu komiteju Zveze komunistov Slovenije naslednje pismo:
S priključitvijo našega okraja k FLR Jugoslaviji so odpadle zadnje formalne ovire in razlogi, zaradi katerih je naša Zveza komunistov ostala tako rekoč brez imena. Četudi so se člani Zveze med narodnoosvobodilno vojno in vsa povojna leta v prvih vrstah borih za uresničenje zahteve naših in vseh narodov Jugoslavije za priključitev, nismo smeli nositi imena slavns Zveze komunistov Slovenije an Zveze komunistov Jugoslavije.
Zato Okrajni komite Zveze komunistov okraja Koper prosi Cen-' (tralni komite Zveze komunistov ■Slovenije, da sprejme Zvezo komunistov okraja Koper v celoti v svoje vrste in s tem v vrste Zvezo komunistov Jugoslavije.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Za okrajni komite Zveze komunistov v Kopru — J. Beltram.
Navajeni smo gledati Istro kot izrazito krašli svet. Ozke krpe obdelovalne zemlje, majhne sive vasi, ki čepijo na pobočjih nizkih gričev, sem in tja kako oljko in vinograd ter skoraj obvezen motiv: nabovorj enega oslička, ki ga spremlja stara ženica s košaro na glavi. 2al je res velik del Istre takšen. Reven svet, kjer je boj za vsakdanji kruh težak.
Vendar pa So v Istri tudi kraji, kjer narava ni skoparila ne z bogastvi ne z lepotami. Med temi kraji je sečovčljska dolina, ki leži ob morju nekaj kilometrov južno od Portoroža, V tej dolini je zelo razvito poljedelstvo in vinogradništvo, saj je največji proizvajalec vina v Slovenski Istri, medtem ko lahko oskrbuje z zelenjavo in drugimi zgodnjimi kmetijskimi pridelki velik del Slovenije. Razen tega so po vsej naši domovini znane tiidi sečoveljske soline, ki so po proizvodnji največje v Jugoslaviji.
V zadnjem času pa lahko dodamo h gospodarstvu tega dela naše Istre še obnovljeni rudnik črnega premoga, ki ga je delovni kolektiv uspel z velikimi napori uvrstiti med proizvodne objekte koprskega okraja.
Edini rudnik črnega premogu v Sloveniji
čeprav tudi v Vremski dolini kopljejo podoben premog, proizvodnja v tem rudniku ni tako velika, da bi ga lahko uvrstili med pomembnejše premogovnike. Zato lahko rečemo, da je v vsej Sloveniji sečoveljski rudnik edini te vrste. Zanimivo je, da sečoveljski premog nj starejši od n. pr. trboveljskega. Je premog terciarne dobe, vendar pa obogaten, tako da spada v vrsto črnih premogov z visoko gorilno vredmoštjO, ki se giblje od 6000 do 6800 kalorij.
Premog sicer ni primeren za metalurgijo, ker vsebuje visok odstotek žvepla, je pa gorivo odlične kvalitete in uporaben predvsem za pogon železnic in v podobne namene, kjer se zahteva visoka temperatura. VelPJko povpraševanj/e po tem premogu je danes zlasti v Trstu in severni Italliji, kjer so bili največji potrošniki tudi pred vojno, in imajo peči in druge naprave prilagojene tej vrsti premoga. Zato je v normalnih pogojih predvideno, da bo rudnik izvažal okrog tri četrtine svoje celotne proaz-! rvodnje, medtem ko bo z ostan-"kom kril domače potrebe. Za izvoz ■govori tudi to, da imamo cenene pomorske zveze, kar je pri podobnih prevozili izredno važno.
Rudnik so izkoriščali že za časa Italije. Takrat je bil v sestavu premogovne družbe za izkoriščanje premogovnikov Istre. 2e med drugo svetovno vojno pa je voda za-flila velik del rudnika, tako da so lahko kopali le v neposredni bližini jaška. Tako eksploatiranje je sicer po rudniških predpisih prepovedano in nima ničesar skupnega s principi solidnega rudarjenja. 'Toda zaradi vojne niso mnogo razmišljali o tem. Potrebovali so premog in ga kopali tam, kjer so lahko prišli od njega. S tem pa o povzročili nevarnost za jašek, ki bi se lahko prav zaradi tega po-•sul- Med drugim je tudi to eno izmed žalostnih nasledstev v seco-veljskem premogovniku.
Kasneje je voda popolnoma zalila premogovnik. Povedati moramo, da so rovi in upadniki, ki ležijo najvišje, še vedno več kot 200 m pod morsko gladino in torej voda, ki pronica skozi zgornje plasti, nima kam odtekati. Zaradi tega jo morajo sproti črpati z močnimi črpalkami. Ko pa so te prenehale delovati, je voda polagoma zalivala rov za rovom.
Maja 1950 leta so začeli črpati vodo iz rudnika. Noč in dan so neprenehoma delovale črpalke in gladina vode se je počasi nižala. Izčrpali so v tem času nad 10 milijonov kubičnih metrov ah 10 milijard litrov vode, kar je toliko kot milijon vagonov.
Seveda je bilo to zvezano z o-gromnimi stroški. Okrajni ljudski odbor Koper je investiral več sto .milijonov dinarjev v obnovo tega rudnika, preden so izkopali en sam kilogram premoga. In koliko napornega dela so vložili sečoveljski rudarji!
Tudi danes je črpanje vode še vedno glavna postavka v končni ceni premoga s svojimi 50% vseh proizvodnih stroškov. Zato tudi v rudniku razmišljajo, kako izkoristiti ogromne količine vode, ki je sicer sladka, vendar uporabna le v industrijske namene.
Skoraj 300 metrov pod morsko gladino
Ogledati si hočem, kako sečoveljski rudarji delajo in trgajo iz notranjosti zemlje to dragoceno go-(rivo. Uprava rudnika mi je dala spremljevalca, mladega jamomerca Ogrisa, s katerim se spuščava z jamskim dvigalom v globino. E-lektrične rudarske svetilke, ki jih imava pritrjene na zaščitnih čeladah iz plastične snovi, obsevajo navpične stene jaška. Takoj pod že v globini pa bele plasti apnen-vrhom je debela plast ilovice, niča, ki so nastale iz milijonov školjk in drugih drobnih. morskih prebivalcev, ki danes okamenjeni pričajo, da je nekoč vso to površino pokrivalo visoko morje.
Po približno enominutmi vožnji se dvigalo ustavi. Tu izstopiva Id srečava prve rudarje, ki so pripeljali do dvigala vagončke, natovor-•jenR s premogom. Črne kepe se v žarki luči močnih električnih žarnic lesketajo kot diamanti, že smo okrog 230 metrov globoko. Od tu teče glavna proga rudnika na obe strani in se cepi na desetine -rovor in opadnikov, od katerih najgloblji konča v globini 275 metrov.
Ogledam si najprej rov, ki ga dolbejo rudarji v trdo steno, skozi katero si utirajo pot do -novih nahajališč premoga. Ob strani teče majhen pdtok vode, ki pronica skozi strop in stene. Kmalu pridemo do prvih vodnih vrat, kakršnih imajo več v rudniku, da lahko v primeru nevarnosti zaprejo posa-mezaig rove in preprečijo, da bi voda poplavila druge dele rudnika.
Mimogrede mi tovariš Ogris po-v0 tudi to, kakšne težave imajo ponekod s starimi vrtinami, ki so jih naredili prejšnji lastniki rudnika. Ko so vrtali za premogom, so prebili zgornje plasti in na ta način omogočili vodi, da nemoteno
priteka v rov. Seveda bi bili morali take vrtine zabetonirati, kar je uprava dobro vedela in tudi dara na razpolago potrebne količine cementa. Posamezni poslovodje pa so pogostoma cement prodali okoliškim kmetom, vrtino pa zasuli z zemljo. Tipičen primer brezvestno-sti!
Zm premogom v globino
Stari del rudnika je že izčrpan. Tu so le tenke plasti premoga, ki jih rudarji s težavo kopljejo, saj je v upadnikih le redkokje toliko prostora, da s- človek lahko zravna. Pnevmatični svedri rudarjev brnijo in se zajedajo v črno plast premoga, ki kos za kosom odpada in se ruši. Delo je težko in naporno. Čeprav je ventilaoija dobra, nas oster vonj opozori na hudo strupen plin, žveplov vodik, ki nastaja v jami in je že v majhnih količinah lahko življenjsko nevaren. Razen tega je v nekaterih rovih tudi ogljikov monoksid, ki je še bolj nevaren, ker ga s svojimi čuti ne morem0 zaznati.
Danes v glavnem obirajo ostanke po starih rovih. Seveda je to zamudno in drago. Toda to ne bo dolgo trajalo, saj so že začeli kopati nove rove proti nedotaknjenim plastem premoga, ki so jih u-gotovili s poskusnim vrtanjem. Pravijo, da se nimajo čemu bati prihodnosti, saj je delo zagotovljeno samo po tem, kar so doslej našli premoga, za nič manj kot 50 let. 2ile premoga ležijo nekaj kilometrov daleč proti Kortam in IzoOa in sečoveljski rudarji pridno vrtajo za njimi v globino.
Ko bodo prišli do njih, bo začel rudnik delati s polno zmogljivostjo. 2e sedaj dela ' 240 delavcev, čez dobrega pol leta pa jih bo nad 400. Proizvodnjo pa bodo dvignili za 50% v odnosu na sedanjo. To je bližnja perspektiva premogovnika.
je
Del letošnje proizvodnje
Med najvažnejšimi pogoji za u-spešno eksploatacijo rudnika v prihodnosti, je prav gotovo iskanje možnosti za rentabilno izkoriščanje tudi tistih rudniških proizvodov, ki jih sedaj nimajo čemu porabiti. Med plastmi črnega premoga odlične kvalitete je namreč tudi mn.igo jalovine, ki pa ima zelo visoko kurilno vrednost. To je premog zlit in pomešan s kamenjem in drugimi negorljivimi snovmi v takih količinah, da se ga zaradi visokih stroškov ne izplača izločati. Ker pa morajo odkopavati jalovino obenem s premogom, je povsem razumljivo, da v rudniku razmišljajo, kako bi to jalovino, ki ima okrog 2000 kalorij kurilne vrednosti, lahko koristno uporabili.
Menijo da je rešitev tega vprašanja v gradnji primerne termoelektrarne. Ko sem obiskali rudnik in zvedel, da prav o tem vprašanju razpravljajo tovariši jz tehničnega vodstva na skupni seji z našimi rudarskimi strokovnjaki iz Ljubljane, sem izkoristil to priložnost in zaprosil tudi njih za mnenje. Profesor tehnične visoke šole v Ljubljani in predstojnik katedre za oplemenje.vanje mineralnih surovin tov. Karel Slokan se je prošnji rad odzval in dal o tem naslednja pojasnila:
»Za gradnjo termoelektrarne pri sečoveljskem rudniku govorita predvsem dva razloga. Prvi je ta, da mora imeti rudnik na razpolago vedno dovolj električne energije. Znano je namreč, da prihaja v rove mnogo vode, ki jo morajo sproti črpati, da ne zalije .rudnika. Oskrbovanje teh naprav z električnim tokom pa pomanjkljivo, ker sedanji elektroenergetski sistem ne daje potrebne garancije. Kako je to lahko usodnega pomena nam pove primer iz bližnje preteklosti, ko je voda popolnoma poplavila rudnik.
Drugi razlog je karakter strukture premoga, S pranjem lahko idobimo zelo dober premog, toda male količine, ali pa veliko premoga srednje kvalitete. To je odvisno od konzuma, oziroma želja kon-zumentov. Mnogo bolj rentabilno pa bi bilo, če bi imeli za slabši premog direktnega potrošnika, tako bi lahko poostrili pranje v se-paraoiji v korist dobrih vrst pre-
ti«
j;, SE' gsgill Mis®
I g-	«Ji	jp
\	HH i. % a
»	p	S mm
\„{ m V'#:| Fm-- i kr X**' fet U-'BMá
v 'i.	"Si^ 7- 11
¡fe ttfgsMi
m¡
mmzzzm
wWt*4 tHr	* , -
Nova separacija
moga, preostali slabi premog pa bi uporabili na licu mesta za obratovanje teiimoelektrarne ustrezne jakosti. Na ta način bi rešili tudi •vprašanje jalovine, za katero danes ni potrošnika. Jasno je, da bi tako podaljšali tudi življenjsko dobo rudnika.
Razen tega so še drugi razlogi, ki govore v prid gradnje termoelektrarne. Ne glede na potrebe rudnika je v tem električnem vozlu potrebna ena termoelektrarna, ki bi dopolnjevala hidrocentrale. Znano je, da proizvodnja električne energije v hidrocentralah niha, kar povzroča motnje v splošni preskrbi in še posebej v rudarstvu. Termoelektrarna bi v takih polmerih mnogo koristila, ker bi z njo zagotovili enakomerno oskrbovanje celotnega področja z električno e-nergijo. Prav zato narekuje gradnjo podobne cjentrale (tudi geografski položaj in splošna potreba kraja.
Dodal bi še. to, da je opravičljiva vsaka ustrezna investicija že na bazi dosedaj zagotovljene premogovne substance, s katero računamo na temelju izvršenih vrtin na terenu, da zagotavlja obratovanje rudnika za dobo 50 let. To pa odgovarja tudj potrebni amortizacijski dobi za tako investicijo, kot je termoelektrarna.«
V pogovoru z glavnim inženirjem rudnika smo zvedeli, da je sečoveljski premogovnik največji potrošnik električne energije v okraju, saj porabi dnevno od 20 do 22 tisoč kilovatov. To je več kot porabijo vsi drugi potrošniki skupaj v vsem koprskem okraju. Pogosto prekinjanje električnega toka rudniku zelo škoduje. Črpalke se kvarijo in tudi druge naprave pri tem trpijo. Danes sicer še m neposredne nevarnosti, da bi v takem primeru voda onemogočila delo v rudniku, ker ne kopljejo še v najglobljih rovih in potemtakem služijo ti kot nekakšen rezervar, kamor odteka voda v primeru prekinitve toka. Toda ko bodo, in to .bo kmalu, začeli kopati tudi v teh rovih, bo žg prekinitev toka za eno ali dve uri neposredno vplivala na delo v jami in onemogočila kopanje premoga v teh rovih.
Zato ni čudno, če se rudniško vodstvo in ves kolektiv zavzema za termoelektrarno, ki bi jim zagotovila vedno dovolj električne e-nergije. Razen tega bi tudi ta energija ne bila posebno draga, če u-poštevamo to, kar smo prej navedli in ka.r je posebej poudaril tudi profesor Slokan. To je veliko vprašanj^ rudnika, kjer upajo, da se bodo tudi naši gospodarstveniki izjavili v prid taiki rešitvi, ki po svojem pomenu presega okvir samega rudnika.
Nova separacija
Pred krartkim je kolektiv rudnika proslavil veliko delovno zmago. Začela je obratovati rudniška separacija. Od takrat že več kot mesec dni prihaja iz nove zgradbe ob jašku ropot strojev, dolgih pločevinastih sit in drugih naprav, ki čistijo jn sortirajo premog.
Čeprav se nam zdi, da ni potrebno posebej poudariti pomembnosti tega objekta, kar je že znano vsakemu, da je separacija med najvažnejšimi napravami pri vsakem premogovniku, moramo povedati, da je za sečoveljski rudnik še posebej velikega pomena prav glede na strukturo premoga. Novo dograjena separacija je med najmodernejšimi, kar jih poznamo in pr-va separacija te vrste izdelana v državi. Projektirali so jo naša inženirji, izdelala pa Strojna tovarna v Trbovljah,
Strojna tovarna Trbovlje je eden izmed objektov naše po vojni zrasle industrije, že več let proizvaja stroje in razne naprave za mehanizacijo našega rudarstva, ki jih z uspehom uporabljajo po vseh rudnikih v Jugoslaviji Tako je omenjena tovarna po načrtih inženirja Jurija Kolenca izdelala tudi separaoijo za rudnik Sečovlje, ki je v dobrem mesecu obratovanja pokazala tako dobre rezultate, da so lahko na svoje delo upravičeno ponosni tako projektor kot konstruktorji. Zlasti se odlikuje Po dispoziciji strojev in zelo uspeli medsebojni povezavi . posameznih naprav.
Pri tem pa je tudi delovni kolektiv prispeval svoje, saj so separaoijo montirali skoraj izključno rudniški delavci pod strokovnim vodstvom Poldeta Jeraja in vodij skupin Grabnerja, Šmita in Mižgurja. Novo zgradbo, za katero je izdelal načrte Slovenija-projekt v Ljubljani, pa je zgradilo naše gradbeno podjetje Gradbenik iz Izole, medtem ko so lesene gradnje izvršili delavci podjetja Tesar iz Ljubljane.
Za vse lahko rečemo, da so svoje delo opravili solidno in s tem prispevali svoj delež k obnovi našega edinega premogovnika v Slovenski Istri,	i—
Obratovati je začeS nov gigant naše industrije
V	nedeljo smo zabeležili še eno veliko delovno zmago splošno jugoslovanskega pomena: obratovati je začela v 'Kidričevem pri Pituju nova velika tovarna glinice in aluminija. Nova tovarna je eden največjih spomenikov cnove Jugoslavije in njenega delavskega razreda in nosi ime pokojnega Borisa Kidriča. Tovarna je po svoji zmogljivosti med največjimi ne samo pri nas, marveč se lahko primeri a z vsemi podobnimi giganti na svetu.
Tovarna še ni dosegla svoje polne zmogljivosti. Ta zdaj dela šele 40 peči za elektrolizo, ko pa bo obratovalo vseh 160, bo tovarna proizvajala na leto 15 t.soč ton čistega aluminija. Kazen tega pa je zgraiena tako, da bo v primeru potrebe vsak hip lahko povečala proizvodnjo na 80 tisoč ton aluminija in 90 tisoč ton glinice. S tem se je Jugoslavija, če računamo 'tudi dalmatinske tovarne, uvrstila med pomembna proizvajal-jalce aluminija v svetovnem merilu. Po vseh deželah Evrope že prav radi kupujejo našo glinioo in aluminij, Id je zdaj že 99% čist.
Otvoritvi tovarne je prisostvovalo precej gostov od vsepovsod: tovariši Franc Leskošek-Luka, Ivan Maček-Mafeija, Djuro Sailaj, Fardo Kozak, dr. Marijan Brccelj, Janko Rudolf, dr. Jože Potre, dr. Jože Rus, ing. Marjan Tapina in mnogi drugi ter z njimi wed tudi soproga pokojnega Kidriča', Zdenka. Vse so člani delovnega kolektiva in drugi udeleženci slavnosti toplo pozdravili ob njihovem prihodu v tovarniške prostore.
S ¡kratkim nagovorom je tovarno izročil v obratovanje in upravljanje delovnemu kolektivu podpredsednik Izvršnega sveta LRS tovariš dr. Marijan Brecelj, Pri tem je izrekel priznanje graditeljem tovarne in tudi tujim strokovnjakov, 'ki so pri tem pomagali,
V	priznanje za vloženi trud in velike napore pri graditvi tega našega •industrijskega kolosa jc predsednik republike odlikoval precej graditeljev, Izvršili svet LRS pa jim j« izročil tudi denarne nagrade.
mM®*


V solx>to je bil v Kopru ustanovni očbni zbor Zadružnega denarnega zavoda. Udeležili so se ga voljeni delegati kmetijskih zadrug s področja okrajev Koper, Sežana in Postojna, ki bo v prihodnje tudi področje delovanja novoustanovljenega Zavoda. To je pomemben dogodek za razvoj zadružništva in je zalo prav, da se nekoliko pomudimo ob njem,
2c dobro leto dni so pri koprski Zadružni zvezi in tudi drugod razmišljali o ustanovitvi lastnega zadružnega kreditnega zavoda, ne morda zaradi kakšnih partikulari-stiomh teženj, marveč zato, ker so se dobro zavedali, da bi taka kreditna organizacija mnogo uspešnejše in lažje reševala specifično zadružno finančno problematiko', kreditiranje v kmetijstvu bi bilo bolj sproščeno, kar bi seveda odločno vplivalo na cclo-ten dvig kmetijstva na splošno in zadružništva še posebej. Z decentralizacijo poslovanja Narodne banke se je prednja zamisel približala svoji (uresničitvi in tako je lahko pripravljalni odbor stopil v soboto pred delegate z izdelanim programom in očnim načrtom Zavoda.
Ko je tovariš Danilo Herkov otvar-jal ustanovno skupščino, je poudaril, da je položaj zdaj posebno primeren in naravnost terja tako organizacijo v okviru snujočih se komun in okrajne komunalne skupnosti.
Pravila Zavoda predvidevnjo prenos poslov Narodne banke na novi denarni zavod v čisto zadružnem smislu in so zato iz tega izključena tudi zadružna podjetja — mizarska, kovaška itd. Obsegala bodo v glavnem naslednje posle:
1.	hranilne vloge, ki so zbrane pri hranilnih kreditnih odsekih Kmetijski zadrug,
2.	vsa dobroimetja kmetijskih zadrug,
3.	vse sklade kmetijskih zadrug in
4.	izvrševanje vseh bančnih poslov na zadružnem področju.
Vse omenjene posle naj bi novi kreditni zavod opravljal prvenstveno v okvira lastnih zbranih sredstev in bi le ob večji potrebi laliko najel kredit pri Narodni banki. Pri tem bo moral seveda skrbeti, da bo sam Zavod s pomočjo svojih ustanoviteljic —• kmetijskih zadrug — izboljšaj prgaiiizacijo (hranilništva in s tem sam povečal svoja sredstva. Njegova osnovna naloga pa bo vsekakor ta, da bo pospeševal denarno varčevanje kmečkega prebivalstva, posredoval obratne in investicijske kredite zadružnim in tudi zasebnim kmetovalcem iter organizacijam, in da bo zbiral vsa prosta sredstva zadružnih organizacij in zasebnih .kmetovalcev. Pri tem bo seveda vršil za
svoje člane vse bančne posle, vključno zavarovanja.
Pravila novega Zadružnega denarnega zavoda zelo podrobno in določno obravnavajo vso finančno problematiko zadružnega sektorja in Vse posle, ki bodo spadali v njegovo pristojnost. Tako pravijo med drugim v svojem tretjem delu, ko govorijot o poslovnih sredstvih in poslovanju, da so poslovala sredstva Zavoda deleži, hranilne vloge in vloge na tekočem računu', pri Narodni banki izposojena sredstva, rezervni in drugi skladi in razna tuja sredstva. Delež vsake ■kmetijski zadruge znaša 10.000 din, .kmetijska -onlgaiiizacija pa, ki ima nad sto članov, vplača dva deleža. Soveda ¡lahko vpišejo tudi nadšte-viine deleže, ki jih potem odpovedo kadarkoli in se izplačujejo mesec dni po odpovedi. Jamstvo članic je neomejeno in se razlega na vso dejavnost Denarnega zavoda. Članice, ki izstopajo, jamčijo za obveznosti Zavoda še dve leti po svojem izstopu iz njega.
Vloge na hranilne knjižice sprejema novi Zavod od vsakogar, naj je član ali ne, in so vse vloge tajne. Prav Itako lahko vsaka fizična in .pravna oseba odpre pri Zavodu svoj tekoči račun neglede na članstvo v njem.
Zavod ima tudi rezervni sklad, ki služi predvsem za kritje izgub, ki so morebiti nastale v tekočem poslovnem letu. V ta sklad vlagajo najmanj 50 odstotkov viška letnega dohodka. Razen tega bo Zavod imel
po odločbah občnih zborov še tudi drage sklade, ki pa se v nobenem primeru ne bodo mogli razdeliti med članice.
Na občnem zboru v soboto je bilo 45 delegatov iz omenjenih okrajnih področij — koprskega, sežanskega in postojnskega. Vseh usla-
ZI £X BSoi< po '£<? ol 0}UB[0 IJllIAOll koprskega, 2fi iz sežanskega in 11 v/, postojnskega. Izvolili so upravni odbor 11 članov', orl tega pot iz Kopra. po taii .pa iz Sežane in Postojne. Prav tako so izvolili nadzorni odbor, v katerem so trije Koprčani in po en član iz Sežane in Postojne.
Ustanovitve te tako potrebne gospodarske ustanove bodo prav gotovo veseli vsi zadružniki, pa tudi ostali kmetovalci in zasebniki. Želeti je, da bi pomenila viden preobrat tudi v hranilnem pogledu, saj nudi s svojimi obveznostmi in obveznostmi svojih članic dovolj solidno jamstvo za vloge, ki jih sprejema v hranjenje. To je še prav posebej važno zato, ker je pri kmetih še vedno dovolj gotovine, ki mrtva .in brez ha-ska leži doma za pečjo in skupnost nima nič od nje. prav tako, kot 'tudi posameznik ne, ker mu ne donaša nobenih obresti. Če se bodo odslej kmetje zavedali, da je to res njihova denarna organizacija, njihova hranilnica, posojilnica in zavarovalnica, potem bodo od tega imeli veliko korist sami, novi Zadružni denarni zavod pa bo postal pomemben gospo-darsko-finančni činitelj na tem področju.	Brko,
Letos bo letina oljk v občini šmairjg za okrog 30°,o manjša od lanske. Vzirck temu je toča, ki je zelo prizadela ves predel Krkavč in okolice, kjer je največ oljčnih dreves. Oljke bodo začeli obirati kakih dvajset dni kasneje kot druga leta, zaradi neugodnega vremena v poletnih mesecih.
V občini je 20.742 oljčnih dreves, od teh 17.000 rodovitnih. Lani je vsako drevo dalo povprečno 13 kg oljk. Od -teh so nabrali 200.850 kg oljk in dobili 34.109 kg olja.
Za obnovo in napravo novih oljčnih nasadov je kmetijska zadruga nabavila preko Zavoda za pospeševanje gospodarstva 3000 oljkovih sadik. Zavod za pospeševanje gospodarstva ie te sadike brezplačno dal zadrugi.
Po vaseh, -kjer uspevajo oljke, se ljudje vse premalo zanimajo za cepljenje oljk. Cepljene oljke imajo debelejše in dajo višji odstotek olja. Zavod za pospeševanje gospo-
Našemu človeku, ki ni imel prilike, da bi se šolal, je pa politično aktiven in stremi po izpopolnitvi svojega političnega znanja, dela večkrat nemalo težav proučevanje današnjih gospodarskih in sploh družbenih vprašanj, ki so včasih res precej zapletena. Da bi se lahko poglobil vanje, je potrebno vsa] neko temeljno poznavanje marksističnih načel in politične ekonomije. Drugače je z izobražencem, ki je vajen delati s knjigo in si mnogo lažje pomaga preko začetnih težav. Poleg najrazličnejših načinov političnega izobraževanja, ki skušajo to vrzel izpopolniti, ima tak namen tudi 5-mesečna Politična šola, ki že dalje časa deluje pri CK ZKS in ki sprejema v prvi vrsti delavce in delavke, zaposlene neposredno v produkciji ter imajo voljo in veselje, poglobiti se v vprašanja, delavskega upravljanja in druge probleme, važne za razumevanje našega današnjega razvoja. Gradivo, ki ga proučujejo gojenci te šole — osnove znanstvenega socializma in našega gospodarstva — ni zgolj teoretično, temveč izhaja iz dnevnih izkušenj in nalog današnjega življenja pri nas. Posebej pa bo v naslednjih tečajih govora o vprašanjih razvoja komun, kar je na današnji stopnji izredno važno in potrebno. Gradivo podajajo čim bolj poljubno ter na način, ki uvaja slušatelje v
delo s knjigo, da bodo pozneje na ■tej osnovi svojo izobrazbo lahko sami izpopolnjevali naprej. Na šoli predavajo tudi vodilni tovariši iz naših političnih in gospodarslah ustanov, ki te problematike najbolj poznajo.
Slušatelji se prijavljajo prostovoljno, Dosedanje izkušnje na šoli so pokazale, da je to najboljše. Kdor se za to sam odloči, se mnogo bolj zaveda svoje odgovornosti napram delovnemu kolektivu ah organizaciji, ki mu je omogočila udeležbo na tečaju in temeljito izkorišča čas učenja, da bo po končani šoli s svojim znanjem čim več koristil kolektivu in vsej skupnosti. Premalo prijav pa ie bilo doslej od naših žena; nedvomno je, da bo v našem sistemu socialistične deomkraoije deiovna žena odigrala moškemu povsem enakopravno vlogo šele takrat, kadar jo bo s svojim uveljavljanjem v javnem življenju tudi stvarno uresničila. gola je doslej dala precej dobre rezultate. Pomagala je k samostojni politični orientaciji in nadaljnjemu razvijanju mnogim svojim .slušateljem, omogočila jim je plodovitejše delo v naših političnih organizacijah, zlasti pa aktivnejše sodelovanje v delavskih svetili, uuravnih odborrih in drugih ustanovah demokratičnega upravljani a.
d-ars-tva je z namenom, da bi kmetje spoznali vrednost cepljenja oljk, priredil po vaseh predavanja o cepljenju združena s praktičnimi poskusi. Ta predavanja so ljudje sprejeli z velikim zanimanjem in želijo, da bi jih še ponovili. V predavanja naj bi vključili še pojasnila o zatiranju oljčne in drugih škodljivcev oljčnih nasadov. Zavod za pospeševanje gospodarstva priporoča kmetovalcem, da bi tudi sami uredili vzgajališča za oljčne sadike. Vsak kmetovalec bi lahko sam vzgajal vse potrebne sadike doma, kar bi prineslo velike koristi, ker bi sadik ne bilo treba uvažati.
— O —
Posto;rvki picnirjš v Rokovi kotlini
Pred kratkim je bil ustanovni občni zbor mladih jamarjev na postojnski gimnaziji. Pionirji so si ob tej priložnosti ogledali speleo-loško zbirko Inštituta za raziskovanje Krasa, ld ima sedež v Postojni, Profesor Habe, poznani jamar, ie govoril pionirjem o pomenu društva, ki j, postalo priro-doslovni krožek na gimnaziji. Mladi jamarii s0 sklenili, da bodo obiskali in si ogledal; najbližje objekte, tako Rakovo kotlino, rob Planinskega polja z Malograjsko jamo in sifon Pivke v Postojnski jami. Med počitnicami prihodnje leto bodo mladi jamarji delovali doma v svojih krajih in tako prispevali k širjenju zanimanja za naravne zanimivosti naših krajev. Pomagali bodo tudi k izdelavi karte jam na Primorskem, ki jo bo izdelal Inštitut za raziskovanje Krasa.
V nedeljo so si mladi jamarji ogledali Rakovo kotlino. Mali in veliki naravni most ter Zadnja jama s0 vzbudili veliko zanimanje. Mladi jamarji so občudovali naravne krasote.
C, s.
III. JAVNI RADIJSKI
KONCERT Slavnostna prireditev na predvečer Dneva republiko
Radio Koper prire>a v nedeljo, dne 28. t. m„ ob 20.30 uri v koprskem gledališču III. javni radijsld koncert.
Gostoval bo simfonični orkester Slovenske filharmonijo i?, Ljubljane pod vodsj;vom dirigenta Jakova Cipcija ter solisti ljubljanske Opere basist Danilo Merlak, sopranist-ka Cvetka Součkova in tenorist Miro E rajnik.
Ko smo nedavno poročaM o delovnih uspehih v Sežani, sm0 nehote prezrli podjetje, ki ima pomembno vlogo pri širjenju in izgradnji nove Sežane.
Leta 1947 je bilo v Divači ustanovljeno Okrajno gradbeno podjet-je, ki se še istega -leta v jeseni preselilo v Sežano. Natoga tega podjetja je bila v glavnem obnova podeželja. Strokovna zidarska delavna sila s Krasa je odhajala v večja republiška središča in se zaposlila pri gradnji ključnih objektov. Zat0 domače gradbeno podjetje ob svoji ustanovitvi ni moglo dobiti potrebnega delovnega kadra. Razen tega mu skromna osnovna in obratna sredstva niso dopuščala, da bi se v talci meri uveljavilo, kakor so narekovale potrebe. In ker je bilo to edino gradbeno podjetje v vsem okraju, ni moglo biti kos nalogam, ki jih je predvideval okrajni gospodarski načrt. Zato so večja gradbena dela v sežanskem okraju prevzemala in izvrševala gradbena podjetja iz sosednjih okrajev.
Tako je bilo vse do lanskega leta, ko je v svojem napornem razvoju doseglo povprečno zaposlitev 80 ljudi. Tekom letošnje sezone pa je doživelo nepričakovan razmah.
Republiška ■ pomoč pasivnim okrajem, v kateri ima sežanski okraj znaten delež, je omogočila koriščenje investicijskih kreditov za gradnjo industrijskih, šolskih in stanovanjskih objektov. Tako je tudi gradbeno podjetje doživelo čas, ko se bo lahko stoodstotno uveljavilo v gospodarskih perspektivah kraške komune,
Podjetje, ki letos zaposluje okrog 400 delavcev, se je preimenovalo v Splošno gradbeno podjetje »Kraški zidar«, okrajšano »Zidkra«, in se po svoji zmogljivosti uvrstilo med večja gradbena podjetja Slov. Primor.ja. Letos gradi to podjetje novo gimnazijo v Sežani, za kate-na prihodnje leto. Dalje gradi no-mil-jonov investicij in bo dograje-ro so določili za letošnje leto 30 vo šolsko poslopje in telovadnico v Gračišču, za katero bodo letos porabili 42 milijonov. V dveh razredih sedemletne šole v Gračišču Se bo lahko že letos pričel pouk, a v letu 1955 bo šola popolnoma dograjena skupaj s stanovanjsko hišo za učitelje, za katero je namenjenih 12 milijonov dinarjev. V Sežani je podjetje zgradilo telovadni dom društva »Partizan«, ki bi bil končan že spomladi, pa je zmanjkalo kreditov, 'ki jih je društvo šele pred kratkim prejelo. Nova industrijska hala tova.rne pletenin, ki je veljala 18 milijonov, je pravtako delo »Zidkrasa«, ld je . zgradil tudi vodovodno napeljavo od Križa do Sežane. V ta odsek novega kraškega vodovoda so investirali 20 milijonov dinarjev. Spomladi 1955 bo podjetje dogra-
dilo zdravstveni dom v Sežani. »Zidkras« je nadzidali nad kavarno »Spcrr« v Sežani dve družinski stanovanji, razen tega je letos dogradil lani začeto gradnjo dveh dvo-stanovanjskih hiš in prezidal velik hlev v štiristanovanjsko hišo. Trenutno gradi to podjetje dvostano-vanjsko hišo in skladišče za »Elek-tro-Sežana«, eno stanovanjsko in eno dvostano-vanjsko hišo za JLA ter dve dvostanovanjski in eno štiristanovanjsko zgradbo za mestno občino. Vse naštete zgradbe bodo prihodnje 'leto končane in pripravljene za vsehtev. Razen navedenega izvršuje podjetje še razna druga, manjša gradbena dela, popravila in manjše adaptacije stanovanj itd. Pričelo je tudi z gradnjo upravnega poslopja zadružne vinske kleti v Črnem kalu ter gradnjo štiristanovanjskega bloka v Herpeljah.
Problematika podjetja je v pomanjkanju inženirjev ter gradbenega materiala, zlasti opeke in betonskega železa. Kritično je vprašanje prevozov materiala-. Tudi zidarjev primanjkuje in jih je preje -moralo podjetje najeti iz drugih republik. V zadnjem času se je »Zidkras« sicer precej mehaniziral, vendar mu še -vedno primanjkuje raznih mehaničnih naprav, zlasti lastnih prevoznih sredstev. Podjetje si je uredilo pomožne delavnice, ki so v zvezi z njegovo osnovno dejavnostjo. Ima tudi lastno gramoznico.
Iz navedenih podatkov je razvidno, da se gradbena dejavnost v Sežani razveseljivo širi, k čemur prav gotovo v znatni meri prispeva domače gradbeno podjetje, ki ga v današnjem obsegu dela in uspehov na področju gradbeništva smemo prav tako prištevati k pomembnim delovnim zmagam Sežane.	Jaša
IDRIJSKI TABORNIKI SO POLAGALI OBRAČUN
Rod »Srebrnih krtov« v Idriji je imel v nedeljo, 14. t. m. svoj redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo 156 oseb. Rod, ld šteje 116 članov, je od lanskega leta zelo napredoval. Članstvo tvorijo večinoma dijaki gimnazije, nekaj pa je tudi Medvedkov in Čebelic iz osnovne šole. Pogrešamo pa še vedno delavsko mladino.
Po poročilih in -razpravi o teh in drugih je bilo sprejetih nekaj važnih sklepov. Sklenjeno je bilo, da bodo člani rodu poskrbeli za uspešnejše širjenje taborniškega gibanja med delavsko mladino; da bodo ustanovili stražo, ki bo ščitila naravne lepote idrijske okolice, da bodo razširili študij o naravnih znamenitostih te okolice in se izurili za turistične vodnike ter da bodo z lastnimi sredstvi skušali čim bolje opremiti svoj rod.
L. S..
Novi fečij politične šole bo v februarju 1954
Novi petmesečni tečaj Politične šole pri CK ZKS se zo pričel 1. februarja 1955. Sola je namenjena predvsem delavcem in delavkem v industriji in kmetijstvu.
interesenti naj osebno napišejo prijavo z vsemi osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu in zaposlitvi ter višini mesečnih prejemkov.
Prijave bomo sprejemali do 31'.. decembra 1954. interesenti naj jih pošljejo na naslov: Politična šola pri CK ZKS, Parmova 37-11 trakt, telefon 23-981 int. 206.
Slušateljem bo za čas študija zagotovljena štipendija gojencem izven Ljubljane na tudi bivanje v internatu Politične šole. Podrobnejše informacije se dobijo pri upravi Politične šole in na okrajnih komitejih ZKS svojega okraja.
Rojstna hiša pesnika Iga Grudna v Nabrežini
ustvarjalni moči ter izrazito grud-novski noti prva pesniška zbirka »DVANAJSTA URA« (Izdala kot redno knjigo Slovenska Matica). Angel z mrtvaško glavo je bil njen simbol, čeprav je bil to le star varuh gostilne pri »Kolovratu«.
Rezki, turobni so udarci te dvanajste ure. Pesnik se skoroda ne pogreznie sam vase, marveč vse meri in ocenjuje s treznim očesom intelektualca-ftioveka, ki nosi odgovornost za vse ljudi, pa čeprav so ostali sami volkovi in se vlačijo p0 cestah ulice, ki »molči s svinčenim, nemim molkom«. Pesnik je skoroda obupal nad človekom, ko se
za/veda, da »o bratstvu sem pel, o ljubezni govoril«, a vidi, da je se to le zlo vzelo in »da žanje in kosi, kdor je sovraštvo sejal«.
V prvem ciklu »Odsevi z brega« ima vrsto socialnih podob: Delavka Tereza, Dekla, Perice na Savi, ki pričajo, kako živo je občutil to. kruto dejstvo tedanje družbe. A prava pesem se mu razveže, ko za-brne strune ljubezni v »Pesmih natakarice Pepce«. V njih se pesnik prikoplje, do tako zrelih izjav, ki so višek njegove najmočnejše karakteristike tega razdobja in te zbirke: človečnosti.
(Nadaljevanje, na 8. strani)
elie vse
Ob II. javnem koncertu. Radia Koper
MARJAN BRECKLJ:
Potreba izpovedi je prirojena sle--hernemu človeku. Iz dneva v dan »mo priče, da je pač življenje naravnost stkano iz teh izpovedi. Vse, kar človek govori, piše, dela, vse je izpoved Toda kakor ni vsaka misel vredna zlata, tako ne moremo reči, da bi vse te izpovedi bile res nekaj izrednega. Prav pogosto paletimo na ljudi, ki vidijo le sebe in je ca njih vse drugo daleč proč. Ne sočustvujejo in ne občutijo. O takih pravimo, da so zelo ozki v svojem krogu mišljenja in čustvovanja, Ce pa izgovorimo besedo: pesnik, tedaj mislimo takoj na človeka, ki čuti in občuti in je morda — toda to ni prav nujno — vse to v njem tako močno poudarjeno, da ga sili k izpovedi. Pesnik tna tem svojim občutkom dati izraza. Besedo ima v oblasti. Težka umetnost je to in celega človeka zahteva. A tudi med pesniki je razlika: s« taki, ki čutijo samo v odnosu do sebe, in taki, ki čutijo s sočlovekom. Med te zadnje spada vsaj v svojih moških zrelih izpovedih tudi Igo Gruden. Saj je to v pesmi večkrat izpovedal:
»a meni življenja ukaz je usodni, zajemati v pesem obupanih tuge, v svetlobo na poti jih spremljati
blodni,
ne ease živeti, a peti za druge.«
Narcis
V grškem bajeslovju srečamo ime Narcisa, Krasen je bil ta mladenič, zato so ga vse vodne vile ljubile in ga hotele imeti za moža. Toda on je vse zaničeval. Zoljubil se je sam vase in utonil v izviru, kamor se je hodil občudovat, ter se spremenil v cvetlico z istim imenom.
Tudi sedemindvajsetletni Gruden je bil tak vase zaverovan mladenič, eato nj čudno, če je v svoji prvi pesniski zbirki dal vprav naslov ?>NARCIS«, Ljubezenski dnevnik je
IGO GRUDEN
fco (— vide'! bomo, da je še ena poznejša njegova zbirka pisana kot dnevnik —), in prav nič drugega ne bi mogli reči o njem. Izpovedi si slede druga drugi, občutja in misli, — vse v modi takratnega pesniškega besedila. Sanje, omama, poveličevanje ženske, strast — vsi ti rekviziti sestavljajo mestoma dokaj lepe, a včasih že kar preveč omleine pismi. Spolno življenje gleda pesnik le v luči uživanja. (Uživati, o sladki cilj življenja, o ženska, cilj najslajši hrepenenia).
V »Narcisu« Gruden ni prišel preko sebe in ljubljene žene. Zanj je bil to zaključen svet in ni ga nič motilo, kar se je dogajalo okrog njega. Toda popolnoma utajiti le nj mogel svojih "bodočih prvin: človečnosti in čisto svojevrstne, grud-novske upornosti. Bil je le to njegov prvi mladostni pesniški obraz.
Primorske pesmi
Dru?9?a nam je odkril v »PRIMORSKIH PESMIH«, Id so izšle še isto leto pri istem založniku in v knjižici z isto obliko. Tu so bi'.e strune, tu so bih zvoki, ki jih še danes tako bridko občutimo! Pesnik, ki je zapel »Pesem iredenti-stov«, je bil nedvomno ves prepojen z idejami, ki jih je oznanjal, že c-prema zbirke je pričala o tem: dvoji rok. uklon j enih v verige, in še ena roka, ki t-e dve gra.'-i. Da, to s0 bile roke njegovih rojakov, roke Nabrežincev, roke Tržačanov — roke vseh Primorcev. Pesnik ni
mogel in nI šel preko tega gorja. Čeprav so njegovi primorski bratje šele dve leti trpeli pod italijanskim jarmom, je vendar v svoji pesmi izpel in izpovedal domala vse, kar ga je tlačilo, bolelo, mučilo:
»gnev in obup in vso misli gorjupe, vso svoje sanje in ¡nade in upe...«
V »Primorskih pesmih« se je Gruden krepko naslonil na svojo rodno deželo, na tisti košček tržaškega Krasa, ki gre od Devhia do Trsta; naš obmorski kraški pas je to, poln lepote, pesmi, skrbi jn gorja.
Takrat se je pesnik zavedel, da je nekaj dolžan svoji zemlji in ljudem na njej, zavedel, da ni čas, peti o ljubezni, da je vse preveč gorja, gneva in tožb, da njegov narod trpi. Vse to je tako lepo, močn0 in naravnost strašno izpel v pesmi »Glas od doma«: »Poj » sovraštvu in uporu, poet! Dvigni za nas našo uklenjeno pest, v pesem iztisni vso našo bolest...
T0 je glas, ki mu govori od doma. Pesnik mu je prisluhnil: šem-polaj, Sesljan, Nabrežina, Sveti Križ, Ba-rkovlje, Devin, Prosek, Kontovel, Opčine, Skedenj, Dobr-dob, Slivno, Mavhinje, vse te vasi se neprestano povračajo v njegove verze, z vsemi čuti, kot bi mu bila vsaka več kot samo rojstna vas.
Prvi del zbirke je bolj folklori-stičnega značaja. Pesmi so prišle pesniku izpod peresa daleč od doma (študiral je tista leta pravo na Dunaju in v Parizu), zato se mu je ta v domišljiji izoblikoval v ne-izrečn0 hrepenenje in rodila se je skupina čisto krajinarskih sonetov, v katere je zajel ves čar in doživljanje svoje ožje domovine. Pesem mu poje o kraških dekletih, ki so sicer delale in trpele, a se včasih tudi vdajale tujcu ( ... a ko sem v no5i sre5al jih po mesti, takrat čad niimi jokal bi najraje), o nabrežinskih kamnolomcih (razpet in go'orok ves teden terja iz kamna kruha za otroke lačne), o ribičih in lovu, 0 trgatvi in Bar-bani, o borbi kraškega človeka z zemljo, skopo in suho. Središče pa gotovo pomeni narodnostni problem, poifcujčevanie in zatiranje našega živi j a. Pesnik ve in veruje, da bo to ljudstvo ostalo trdno:
»... iz Barkovelj, kjer. jezik moj
ne ugaša, ker izdajic dojile niso grndi, zajeda v Trst se kri in zemlja
naša.«
Drugi del zbirke je pa poziv k uporu. Najiače ga je razodel v pesmih »Tržaškim bratom« in »Pesem iredentistov.« V prvi od dveh obljublja:
»Prišel bo dan, ko vojska ta vstane, ne kot vojnikov izmučena vrsta, kakor požar,
ki izvr-mči se, brizgne in plane v zublji h krvavih v drveči
vihar —«
Ah ni to, kot bi napovedoval dvajset let prej našo revolucijo? In še: »Talijan naj grad le zida! — mi molčimo ... A ko čez Kras nam prvi zubelj
sine,
na meji Fnrlanije ga zdrobimo.
Tako upornih pesmi Gruden več nj zapel.
J
Miška osedlana
Droben, a vesel intermezzo je bii za Grudna čas, ko je izdal prvo zbirko otroških pesmi »MIŠKA OSEDLANA«. Opremil in za otroke zelo lep-) in primerno ilustriral jo je Ivan Vavpotič, Ilustracije so tako prikupne in posrečene, da nemalo pripomorejo k celotnemu učinku zbirke osemindvajsetih pesmi.
Otrokov duševni in materialni svet je pesnik izoblikoova' čisto <n svoje, rekei bi skoro precej analogno prvemu delu »Primorskih pesmi«. Potem ko je z uvodno pesmico coedlal miško, jo je posrnal in pospremil p0 Krasu. Obiskala sta vasi in ljudi, spoznali prednost enih in posebnosti drugih (pravijo..,), sredi pet-i se ustavita ob čričkovi luknji, pobezala z bilčico in priklical črnega o°-vca \z nie, poslušala kukavico, kako je štela denar, gledala in oMur1o-va:a 'oo-pT.moTjko, špelo-uk. Pa tudi z otroci sta se srečala: z Nadico, ki sa
- -"1 ¡3
ja vedno smehljala, tudi kadar ji je zobček izpadel, občudovala njene zmožnosti; in z Jožkom, ki je igral in piskal rakom v potoku in žabam v mlaki, spet drugič gradil hiško, a so se mu že srake z veje smejale, ker je bila hišaš brez strehe.
Nekakj nagajivih verzov ima Uganka, Pesmica o vetru in Čuden možiCek. Potem nam pride naproti Juri s pušo, ki je ustrelil mački dušo. Sledi še ljubka pesmica o mesecu.
Toda tudi otrokom m pozabil povedati, da Kras trpi in da mu bo nekoč zasijalo znamenje:
Saj ni Turkov več pri nas, vendar je v solzah ves Kras. »Na Grmadi velik kres, s Cavna ogenj do nebes, z Nanosa, nad Učko goro ,.,
Dvanajsta ura
■Doba mračnega razpoloženja in občutja nI mogla mimo tako občutljivega pesnika, ki že dolgo ni nib več samo vase zaverovani Narcis, ampak ie z najsubtilnejšimi strunami slutil, da se nekaj velikega, a temnega in strašnega pripravlja. V zraku je že lebdela in na Poljskem že divjala druga svetovna morija, ko je drugim narodom in tudi našemu bila enajsta, če že ne dvanajsta ura, ko je zagledala svetlo tretja, a po pesniški
V novi koncertni sezoni prireja Radio Koper vrsto koncertov za širše občinstvo, s čimer naj bi bUa vsaj delno izpolnjena potreba koprskega prebivalstva po glasbenih prireditvah. B;ez dvoma je ta kretnja vredna vse pohvale, saj si je s tem Radio Koper zadal nalogo, ki jo drugod vrše koncertns poslovalnice. Seveda niso samo organizatorji odgovorni za pestrost in kvalitet-o sporedov, ki v vsakem primeru zavisg od razpoložljivosti posameznih skupin.
Priznati je treba, da je nesrečno naključje razporedilo zaporedoma dva moška ansambla: Slovenski vokalni oktet, ki je nastopil pred 14 dnevi, in moški zbor Slovenske filharmonije, ki je imel svoj koncert 20. novembra v dvo-Tani - Gledališča Slovenskega Pri-morja. Tako sta v pičlih 14 dneh nastopil dve, v glasbenem in estetskem pogledu skoraj enaki skupini — delno tudi z istim sporedom.
Od moškega zbora Slovenske filharmonije smo pričakovali pravo presenečenje, tako v sestavi sporeda, kakor tudi v izvedbi. 2al, bilo je bridko razočaranje v obeh pogledih.
Vsj vemo, da imajo v Sloveniji mnogo amaterskih pevskih zborov, ki se z izredno požrtvovalnostjo trudijo za dvig kvalitete svojih nastopov; vemo tudi, da so a-materski zbori dosegli v nekaterih krajih nadpovprečne uspehe samo s svojo predanostjo, s svojim en-tuziazmom za slovensko pesem. Toliko bolj nas je moral razočarati koncert edinega poklicnega zbora v Sloveniji (opernih zborov ne štejem), ki mu je prva dolžnost nuditi svojim poslušalcem kvalitetno neoporečne pri-reditve tako z glas-bonesa, kakor tudi z estetskega gledišča.
Spored koncerta moškega zbora Slovenske filharmonije, ki ga je vodil dirigent Rado Simonlti, je bil sestavljen iz dveh delov. V prvem smo slišali precej razmetano zmes čitalniških in nekaj novejših skladb, od katerih pa nobena ni pomenila posebnega odkritja, v drugem delu pa je zbor zapel vrsto narodnih pasmi v različnih priredbah. Ne bom našteval podrobnega sporeda, naj navedem samo glavne pomanjkljivosti, ki jih je lahko opazil vsak poslušalec.
inton*».?!;! je bila šibka zlasti v Simonitijevi »Za šačicu riže«, Rav-njkovi »Kam si šla« (tu je bila naravnost obupna) in v Kernjakovi »Juhe, pojdamo v Skufče«,
V!ito<jt, ki bi jo pri moškem zboru S!oven?':P filharmonije vsekakor lahko pričakovali, je precej razočarala poslušalce, posebno v Haj-
drihovi »Hercegovski« in Kozino-vem »Obroču«, kjer je bilo tudi precej ritmičnih netočnosti. Površnost pri vstopih in zaključkih posameznih fraz je M a opazna zlasti pri Prelovčevi »Nageljni rdeči« in Maroltovd »Pastirski«.
Še enkrat: Pričakovali smo SP°~ red vrrhunskih stvaritev slovenske zborovske umetnosti, precizno into-nacijo, uglajenost zbora in — kar je samo ob sebi umevno — tisto toplino, ki daje vsaki umetnosti njeno pravo vrednost in ki vzpostavi prisrčno vez med izvajalci in poslušalci. Namesto tega pa smo poslušali tipično amaterski spored, marsikje precej pomanjkljivosti, predvsem pa hladno, neobčuteno
Mesec dni mineva, odkar je Gledališče Slovenskega Primerja odprlo svoj hram.
»Kaj dela gledališče v Kopru? Ah sploh kaj dela?«, se lahko iz-prašujejo Koprčani. Rednih predstav ni na sporedu. V gledališkem izložbenem oknu se pojavljajo lepaki gostov iz Trsta, iz Buj, Filharmonija iz Ljubjlane. Kje so koprski igralci? Tudi na cestah jih ni po ves teden na spregled.«
Samotni nočni Koprčan jih utegne še najlažje srečati: ob enih, dveh ponoči se pogosto ustavlja pred gledališčem avtobus. Iz njega izstopajo temne sence z omo-taninii glavami in privihanimi ovratniki. Igralci se vračajo z gostovanj.
V-'liko -delo So opravili v enem mesecu: 24 gostovanj na 17 odrih.
Povprečno vsak drug dan v drugem kraju. Velik toren so že obred-li: koprski, goriški, postojnski, tolminski in sežanski okraj. V soncu tn burji, dežju in mrazu. In v&ndar so tačas naštudirali in dali novo obnovitev Maeteiiincko-vega »Stil-mondskega župana« v delno, novi zasedbi. Naštudirali in posneli so radijsko slušno igro, Potrčevo dramo »Lacko in Krefti«. Zdaj študirajo vzporedno Budakov »Metež« in Tiemeyerjevo dramo »Mladost pred sodiščem«. Do novega leta nameravajo dati z mladinsko igro vred kar tri premiere. In terenu so obljubili do novega leta še vrsto gc-oevsnj.
Res, Sence, ki izstopajo ponoči iz avtobusa, žive za čudo pisano življenje. »O, rolk, tebi se jest ofram«, bobni Zega-Japelj s svojim bogatim glasom, ko stopa pod streho. »Traj trod<>&,<, se obregne obenj dolgi Penko-Zois »saj si imel aplavz na odprti sceni'« — »Ko da ga ti nisi! še dvakrat!« —
izvajanje. Potrebno bi bilo enkrat za vselej odvreči miselnost, da je za p^ovinoialne kraje vse dobro in da je občinstvo pripravljeno vedno plačevati zelo visoko vstopnico za tako boren glasbeni užitek. Domači asambli, posebno Gledališče Slovenskega Primorja, se trudijo z vsemi silami, da bi dosegli čim večji obisk vseh kulturnih prireditev ter da bi zanje vzbudili zanimanje tudi pri onih, ki so za zdaj še nezainteresirani. Toda, če bodo visoko renomirani ansambli iz slovenskih kulturnih centrov prirejali takšne podpovprečne nastope, je jasno, da se bodo ohladili tudi najzvestejši obiskovalci.
Vladimir Lovec
»Kreftu se zahvalite, Kreftu, ljubč-ki, ki vam je položil na jezik tako lep tekst!«, ju miri režiser Tič, ki streže z enim ušesom proti odrskemu mojstru Patru (»Kulisa se je raztrgala! Jutri jo boš zakrpal, Gvidc«,), z drugim pa prisluškuje in se smeje: »Ja, ja, ljubček, vse to je zato, ker praviš, da se splača za krajnšimo živeti, delati inu tudi trpeti« — »Veste«, — se oglasi Mar-ga — laška pevkinia, ki prezeba in stoka, ker ne dobi nikjer več »kofetka«, pa v hipu pozabi na trenutno razočaranje in plane iskre-čih se oči: »Pa je res neverjetno, kako so nas povsod razumeli.« — »Saj, tj nisem pravila«, — dostavi Romana-Bartollinijevka, »v Ilirski Bistrici me je poiskala v gostilni ženica — lani sem enkrat prenočila pri njej —; vse je oblezia, samo, da bi me našla in mi lahko povedala: To pot ste pa res p0 domače govorili Ko ste rekli; za.ša-fajt.e, se mi je kar milo storilo. Tako smo govorih pri nas, ko sem bila še mlada,« — »Oh, ženske«, se oglasi menišič Vodnik-Pelan, »tako navdušenje ženete; rajši povejte, kako s'e sitnarile, ko ste morale spati tri na dveh posteljah.« — »Kakor da moški niste bili sitni, ko smo se morah zadnjič vrniti lz Bertokov dc-mov, da smo se lahko našminkali.« razhodi pravični in molčeči Makovic-Zalar, ki sedi v kotu in češe razdejano lasuljo...
Vtisi, vtisi- Govori, šopki. Navdušeni sprejemi. In še doma šop pozdravnih pisem in vabil: »šepridite k nam. Kdaj pridete zopet?«
Stik s terenom, ki gi je beležilo gledališče še pred m"~ef m kot načrt, je postal živo dejstvo. Led je prf-bit.. Upajmo, da se bo načrt iz-polniavai t-udi v bodoče tako in še uspešneje.
Dj. F.
Kaj delajo koprski komedijanti
-Nevoljni in mrmrajoči smo se ogrnil,! ter se zbrali ob peči. Brecelj je skoraj šepetal: »Najprej se bomo seznanili s poročili o vojaškem položaju iz divizij, potem pa vam bo prebral nujen brzojav iz Vrhovnega štaba.« Stisnili smo se okrog njega in poslušali. Poročila is divizij dajejo prvo zaključno podobo. Kjer so naše enote boj sprejele, so bile povsod zmagovite. Tako na Čatežu, na Ilovi gori, na Gorjancih, Povsod tam, kjer sta se spoprijeli obe pehoti, se je nemška morala, umakniti. Težji boji so bili tam, kjer so Nemci nastopili tudi z motoriziranimi ¡in tankov-skimi oddelki. Tam je naše ponekod zagrabila panika. Zaradi nerednega umika se je razkropilo okrog dvajset odstotkov naše vojske. Ti se znova zbirajo v manjše čete in se pojavljajo na partizanski način. Poročila manjkajo še iz Notranjske in iz XIV. divizije. Kaže, da se je posebno dobro držala ljubljanska brigada. Res je, da so Nemci nenadoma odšli iz Bele Krajine in celo iz Kočevja. Do civilnega prebivalstva so tokrat bih prizanešljivejši. le v okolici Trebnjega so pobijali. Tako hii0 zvedeli, da so ubili Slavkine starše.
Pri drugi točki pa se je Brecelj Eačel še tiše izražati; »Iz Vrhovnega štaba je prišel radijski brzojav, s katerim se sklicuje zasedanje plenuma AVNOJ za 11. tega meseca. Zaradi ofenzive so naši telegrafisti brzojav pozno sprejeli. Pa tudi sicer je brzojav prišel iz-inenada. Kaže, da je zasedanje posledica hitrega mednarodnega razvoja.« Med nami je zašumelo kakor v panju. Res je, tudi mi čutimo potrebo po osebni povezavi jugoslovanskih osvobodilnih gibanj, tudi mi čutimo potrebo po prvem osnutku nove Jugoslavije, po izjavah za skupne zaveznike in po jasnem nastopu zoper emigrantsko vlado. Morda pa je druga fronta le na vidiku. Toda v sredi teh misli Bmo se drug za drugim zdrznili: kam pa je treba iti? Brecelj je skomignil z rameni: »Na Hrvaško. Tam bomo zvedeli za cilj.« Utihnili smo za trenutek, nato pa v zadregi začeli gledati drug drugega: >iKdo pa mora iti « Brecelj je sporočil navodilo: »Vsi plenumaši. To se pravi vsi tisti, ki jih bodo kurirji mogli obvestiti. Zveze so Še vedno potrgane, za mnoge ljudi pa sploh ne vem. Zato moramo iti vsi, ki smo zbrani na Urški, vsi brez izjeme.« Znova smo se spogledali. Zunaj je padal vedno gostejši sneg.
Sklenili smo, da jutri zjutraj takoj odpotujemo na točko 21, kjer se je znova zbral slovenski Glavni štab. Tam nas bo poiskal Kidrič z ostalimi plenumaši. Vse kaže, da bomo še istega dne odpotovali dalje. Takoj smo legli, vendar smo se dolgo premetavali na ležiščih, kakor vselej, kadar nas nenadni dogodki vržejo v sredino usode. Buren tok nekajdnevne vrtoglave šegavosti se je resnično zataknil. Ko sem legel, sem zaslišal j>oleg sebe mirno dihanje. Slavka še nič ne ve o grozodejstvu, ki ga je sovražnik izvTšil nad njeno materjo in očetom.
Snežiti je prenehalo, zastrtost se je dvignila, založili smo se in oprtali, kakor že tolikokrat v preteklem poldrugem, letu. Major Jo-nes nam je stisnil roke s svojimi
šapami, Kristina, Danica, Slavka in Tajda so se poslovile od nas, kakor da gremo na nabor. Najtežje je bilo slovo med Tatjano in Do-retom. Ko smo se za lučaj oddaljili od barake, smo ostalim pred barako poslali še nekaj snežnih kep, nato pa smo se. začeli vdirati v sneg. Prostor med. snežno odejo in zametenimi drevesnimi krošnjami je bil pravljično čist in tih. Hoja po globokem gozdnem snegu je dražljiva sestavina telesnega napora in bajnega občutja, ki se neizčrpno poraja v peščevi zavesti. Toda telesni napor je začel prevladovati. Pot se je daljšala in postajala težavna. Po poti, ki ne meri niti devet kilometrov zračne razdalje, smo zaradi vijug, klancev in žametov hodih dobrih pet ur, Kidrič nas je že čakal. V štabni baraki smo imeli sejo in zrvedeli še nekaj podatkov. Na zasedanju AVNOJ ne bomo govorili in sklepali le o perečih tehničnih zadevah političnega in vojaškega značaja, temveč tudi o perečih načelnih zadevah. Zasedanje bo izvolilo nov« piedsestvo AVNOJ in začasno vlado kot svoj izvršni organ. Hkrati bo z deklaracijo položilo prve temelje državni ureditvi nove Jugoslavije.
Hoteli smo si priti na jasno o načinu slovenskega sodelovanja na tem zasedanju. Predlagali smo Kidriču izčrpnejši razgovor slovenskih plenumašev o naši politični vlogi na tako pomembnem zgodovinskem zasedanju jugoslovanskih narodov. Gre za vzkladitev dosedanjih naših naporov za dosego narodne suverenosti, kakor smo jih dozdaj izrazili na plenumih Osvobodilne fronte, in dosedanjih izrazov AVNOJ za vzpostavitev Jugoslavije v novi obliki. Gre za stva-riteljski nastop nove politične Slovenije v novi politični Jugoslaviji. Kidriču se je mudilo, odvrnil je, da bo zato dovolj časa na poti in na cilju samem, sicer pa misli, da nam bo pri reševanju teh vprašanj služila za primer sovjetska ustava.
Odhod smo odložili za nalednji dan, ker čakamo na radijski odgovor iz Hrvaškega glavnega štaba, pa tudi vsi poklicani plenuma-ši še niso prišli. Vreme je temno, -naravnost mračno in vlažno, hladno. Nikjer se ne moremo ogreti. Tega ne dopušča nita stailho vrvenje po barakah Glavnega štaba niti naš popotni nemir. Vidmar je še vedno zapet, niti besede ne morem spregovoriti z njim, ždi v kotu in gleda predse. Ne počuti se dobro, brani se poti in težko mu je, da ne more videti sina. Tudi Kidrič je mrk, leta iz barake v barako in govori vedno z drugim človekom med štirimi očmi. Na eni strani je treba pregledati položaj po nemški ofenzivi in dati novih navodil, bajti na poti se bomo dolgo zamudili, na drugi strani pa je treba urediti močno spremstvo in se na pot vsestransko pripraviti.
Tako smo se snoči v mraku naložili na kamione ter se z glasno pesmijo odpelj-afli proti Bugojnu. ■Na odprtih, kamionih smo tokrat sicer sedeli, vendar znova nagneteni in stisnjeni. Temperatura zraka se je v vedri noči spustila daleč pod ničlo. Prvi del poti smo prevozili po ostrih serpentinah golega gorskega masiva, izpostavljeni strupenemu vetru, Na mah smo
m
otrpnili in začeli loviti sapo. Na divjajočem vozilu je bil- zrak tako leden, da ga nisi mogel vdihniti skozi nosnice. Zato nam je takrat, ko se je kamion t-upaitam ustavil in se je rezka sapa umirila, bilo Itako, kakor da bi nenadoma stopili v toplo sobo. Pred Bugojnim so se pokazali lepi gozdovi, pokriti s snegom. Izredno lepa je dolina Vrb asa, ki smo se zatem vozili po njej. Mesečina, sneg, reka in fantastične skupine, ki so sproti nastajale in izginjale, so delale videz velikanske, brezbrežne in plemenite pravljičnosti. Izmirjeni z naravo smo v tihi noči privozili v zgodovinsko mesto Jajce. 2e v mesečini nam je pokazalo svoj starodaven in položajsko razgiban položaj.
Prebudili smo se v nekdanji bolnici. Kardelj in Kidrič sta n-as poiskala in pozdravila. Z njima skupaj smo odšli sgozi mesto mimo znanega slapa na drugo stran Vr-
II. LITERARNI NATEČAJ
basa v kompleks tovarne dušika, kjer se v tunelskem zaklonišču in kjer se v tunelskem zaklonišču razvija pripravljalno dalo. Od prve stroge straže dalje srečujemo oficirje, aktivistom podobne obraze in intelektualna čela. Med tovarniškimi objekti ie zgrajenih nekaj solidnih barak, V polkrož-nem tunelu, ki ga greje električni tok, smo sedli za mizo. Ozračje je prepojeno s konspiracijo, sitstema-Itičnostjo in s prikrito monumen-italnostjo. Cel0 Kardelj je malce v zadregi. Začel nam je razlagati spored zasedanja in njegovo vsebino. Tedaj pa se nam je od temne strani tunela v spremstvu sta-sitega oficirja približal srednje velik človek pravilnega obraza, brez pokrivala in ogmgen z dolgim vojaškim plaščem. Kardelj je vstal in nas s svetlim pogledam vzpodbudil: Tovariši, tovariš Tito je prišel!« Postava se je počasi, skoraj slovesno približala in prožila

Novi stanovanjski blok v Kopru
}dkrivati streho in spuščati opeko n strešnike po žlebu na tla. Lju-gHHl ije so se ustavIjah in čudili: »Kaj le počenjajo ti ljudje?! V Kopru tako primanjkuje stanovanj, pa so začeli hiše še podirati.«
roke: »Zdravo, drugovi Slovenci!« Stopil je v luč in takrat smo presenečeni pogledali, kajti nobena slika, kar smo jih do zdaj videli, niti od daleč ne podaja skladnih oblik 'tega izrednega moža, Fine poteze njegovega obraza se z iz-razjom b-istrega m odločnega duha vežejo v plemenito resnost, ki vpliva slovesno in blagodejno. Stalil smo in se rokovali z njim ter poslušali zvok besed: »Kako ste pu-
tovali? Dobro nam došli!« Ponavljal je naša imena, kakor da bi naše fizične podobe primerjal s postavami, ki si jih je napravil o nas. Po kratkem razgovoru se je poslovil in nam obljubil daljši sestanek.
Skozi tunel so prišli hrvaški delegati, ki so se že videli z njun. Skupaj smo sedli za dolgo mizo, da se seznanimo z gradivom,, kajti zvečer se bQ začelo zasedanje.
Z Grmade, ¡ki jo vidimo tudi s koprske obale, je prostran in slikovit -razgled na vse strani. Na njeni vzhodni strani ležijo Cerov-Ije, na zapadni Med-ja vas, trdna kmečka vasica na obronkih Krasa, ki so ji Italijani nalepili ime
poslopje, ki ga že toliko let zaman prosijo. Tudi bi bilo v duhu zbli-žanja in pomiritve, če bi onadva bronasta volkova na steni ob cesti, ki ju je leta 1951 postavilo združe-' nje »Toskanski volkovi«, prenehala tuliti tja proti vzhodu,
Devinski grad
feaiEi:.^- i
Slovenska delegacija na poti v Jajce (II. zasedanje AVNOJ)
Medeazza, češ da je bil prvi naseljenec Italijan s tem imenom. Slovenci imamo Novo vas, Staro vas> Kačjo vas itd. in na tej vzpetini, kjer so se nekoč skrivali v gozdovih medvedi, Medja vas. Kot so naša krajevna imena 'smiselna, tako je tudi to naselje dobilo ime po kosmatincu, ki mu tako ugaj-a med. Ker pa ni napihnjenim italijanskim -nacionalistom ugajalo značilno slovensko ime, so mu s svojo etimološko prožnostjo dali svoj nesmiselni prizvok — nekako tako, kot so krstili ime hriba na Tolminskem, Črno prst z Dito ne-ro ali po naše Črni prst.
Medvejcem je končno vseeno, kako jih imensko mrcvarijo, oni so bili in ostanejo to, kar so bili vedno vsi vaščani: zavedni Slovenci, ki ljubijo in cenijo vse, kar je v zvezi z inj-ihovo preteklostjo, z željo, da spoštujejo njihove pravice. Njihove zahteve -niso pretirane in ne presegajo okvira manjšinskega statuta. Želijo delo, gospodarski in kulturni n-apredek.
štivan, najstarejše slovensko naselje v tem delu Primorske, je delavska vasica, odvisna predvsem od tržiške industrijske dejavnosti, ki pa je zelo negotova. Tukaj do-muje zaskrbljenost. Stivanci pravijo, da jih v to čitnoglednost silijo težke izkušnje iz preteklosti. Radi bi spremenili svoje mnenje in čakajo na dejanja, ki naj dokažejo, da postaja zapisana in obljubljena beseda dejstvo. V ta namen je treba zadušiti marsikatero strast, naperjeno proti našemu narodnemu, gospodarskemu in kulturnemu obstanku. Ne le starši šoloobveznih otrok, ampak vsi Stivanci želijo, da bi se šolski otroci preselili iz sedanje tesne in nezdrave šolske sobe v novo šolsko
Devinčani so se za časa STO naučili na živahen promet skozi grajska vrata, ker je v gradu bival poveljnik cone A. Sedaj je tukaj mrtvo. Razvajene Amerikance so zamenijiah skromni italijanski vojaki. Mrtvilo z veliko materialno praznino je toliko bolj opazno, ker je do izmenjave oblasti prišlo v mrtvi sezoni, ko ni tujskega prometa. Mnogi domačini, zaposleni pri policijskem komisariatu, se sprašujejo, koliko časa bodo še tu-
kaj zaposleni. Oni, ki so se preveč poamerikaniii, se bodo morah sprijazniti s skromnim zaslužkom. Ta zaslužek pa je vsekakor zelo pomemben jn mnogo zaleže v dobrih in slabih časih. Se -se razpravlja o italijanski zastavi, ki je ob prihodu Italije plapolala na poslopju, kamor res ne spada in je domačine zelo razočarala. Takole pravijo; -Naj je tp zaradi pomanjkanja borbenosti, -in zvodenelosti narodne zavesti m ponosa, -ne vemo iz kakšne bojazni, oportunizana ali česar koli — to dejanje je vredno obsojanja. Takega zgleda narodne zavesti zavedni Devinčani niso pričakovali.
Staremu Sesljanu se je pridružil novi Seslj-an, kamor se je kar čez noč vselilo polno prišlecev (ezu-lov) — strupenih sovražnikov bivše cone B, katerih smoter je izkoristiti vsako priložnost za blatenje ljudske oblasti. Le-tem b.i lahko priključili nekatere pridobitnike iz prvotnega Sesljana, katerih praktična jn prožna žilica je ob prihodu Italije kar sama obesila na njihova poslopja italijansko zastavo. Se prej pa so zapisali vdanostno izjavo Italiji z vpisom svojih otrok v Italijansko šolo. Oj, ti veliki kup-Cijski plamen, kako si zoprn m ogaben! Pošteno ljudstvo mu pravi izdajstvo. Pošteni Italijani so uvrstili te junake našega časa med pristne »ščave«. In .to tudi resnično so. A ti častilci 22-atega teleta — in samo .to je njihovo najvišje dn edino načelo — bi Sesljance in druge -povrhu še radi učili moralo dn jim -dajali modre nasvete. Ljudstvo pa temeljito pozna njihove moralne »vrline« in jim pravi: Hitro ste zrastli, a še hitreje boste padli.
SVETU
NOV APARAT ZA MERJENJE HITROSTI LETALA V PRIMERI Z ZEMLJO
Letalski piloti so dosedaj najbolj pogre-Sali pripravo, ki bi merila hitrost letala v odnosu na zemjo. Tak aparat, ki kaže hkrati tudi razdaljo do določene točke na zemlji ali od nje, (običajno kakega letališča) so izumili zdaj v Ameriki, imenuje so kratko »Ime«.
Merilec hitrosti letala kaže samo hitrost letala v odnosu na zračno plast, ki ga obdaja, Tq hitrost pa zaradi stalnega menjavanja vetrov med poletom nikakor ni tista hitrost, s katero se letalo oddaljuje od določenih točk na zemlji. Pri zelo močnem vetru ostane letalo lahko tudi nepremično ali pa so giblje celo nazaj v nasprotni smeri, čeprav kaže hitrostni merilec 80 ali 90 kilometrov na uro.
»IME« oddaja radijski signal določeni postaji na zemlji, ta pa odgovori s svojim znakom. »IME« izmeri elektronsko čas med obema signaloma ter avtomatično spremeni ta čas v številko kilometrov, ki jih letalo preleti na uro glede na oddajno postajo na zemlji.
To meritve opravi »IME« v tako malih časovnih razdobjih, da jih človeški razum skoraj no more razumeti. Radijski valovi
imajo hitrost svetlobe, to je okoli 297.600 km na sekundo. Radijski signal bi torej v eni sami sekundi sedemkrat napravil pot okoli zemlje v višini ekvatorja. In vendar meri »IME« Čas, ki ga rabijo radijski znaki za prelet nekaj kilometrov ali tudi le odlomkov, gre torej za meritve milijonink sekunde.
Ena sama oddajna postaja lahko hkrati odgovarja približno slo letalom.
»MAGNETSKI SPOMIN« ZA »ELEKTRONSKE MOŽGANE«
Nn londonski radijski postaji vidijo obiskovalci tudi poseben aparat, znan pod imenom »skladišče magnetskih matric«, ki služi kot »spomin« za »elektronsko možgane« — ogromen računski stroj, ki napravi s presentljivo naglico tudi največje in najbolj zamotane računske operacije.
V ta aparat — »magnetski spomin« — lahko vložimo oziroma iz njega vzamemo vsako osnovno informacijo, ki se tehnično imenuje »košček«, že v par milijoninkali sekunde, Z uporabo več teh magnotskth matric je na zelo malem prostoru mogočo vskladiSčiti kar par tisoč »koščkov« informacij za računski stroj, ki jih tu tU. avtomatično izbere.
Novi »spominski« sistem za elektronske računske strtije, ki ima razne prednosti pred vsemi dosedanjimi sistemi, je bilo mogoče izdelati le z ozirom na posebne lastnosti, ki jih ima novi magnetski material »ferroscube DI«.
Žice v novem aparatu so namreč prevlečeno z izredno tenko plastjo »reffox-cubo Dl«. Električni impulzi, ki tečejo skozi žice, namagnetijo plast »reffosrcube DI« v določeni smeri, če jo namagnetijo v eni smeri, pomeni, da bo odgovor na vprašanje, ki ga iščemo, pritrdilen; če jo pa namagnetijo v drugi smeri, pa pomeni, da bo odgovor nikalen. Vsak »košček« informacije, bodisi da je to številka ali beseda, }e mogoče razbiti t celo vrsto takih odgovorov, ki to shranjeni v »magnetskih matricah«.
Nadaljnji električni impulzi pa služijo, da zastavimo »magnetskemu spominu« vprašanje in da od njega dobimo zaželeno informacijo.
t
NOVA KEMIČNA ZDRAVILA PROTI TUBERKULOZI
Ameriško kemično društvo sporoča, da so preizkusili nad 50 raznih kemičnih spojin, v katerih igra glavno vlogo etil, kot sredstvo za zdravljenje človeške tuberkuloze. Kemiki in bakteriologi treh laboratorijev v Združenih državah in Kanadi so s temi novimi loki ustavili razvoj tuberkuloze pri miših. Vendar ni mogoče na podlagi teh poskusov izjaviti, da bodo novi leki učinkoviti tudi pri zdravljenju človeka, ampak bodo potrebni še klinični poskusi.
ZNANSTVENIKI SO ZADOVOLJNI Z NOVIM MEDNARODNIM JEZIKOM 1NTERLINGVO
Večina izmed 2.2000 udeležencev drugega svetovnega kongresa za kardiologijo je izrazila 6voje zadovoljstvo z novim .mednarodnim jezikom »intorlingvo«, ki so ga praktično preizkusili na kongresu. Jezik temelji na besedišču romanskih jezikov francoščino, španščine, portugalščine in italijanščino.
V novci» jeziku so poleg angleščine natisnili izvlečke iz predavanj na -kongresu. Od udoležoncev sicer niso zahtevali, da bi moral« govoriti »interlingvo« na kongresu, a predavanja so sproti prevajali in oddajali v »interlingvi« po enakem .tistemu, kakor ga uporabljajo na skupščinah Združenih narodov.
Kongresa so se udeležili znanstveniki — sami specialisti za srčno bolezni — iz 50 držav, tudi iz Sovjetsko zveze.
ŠEST METROV GLOBOKI TEMELJI V MORSKI NAPLAVINI
Ko s© delavci podrli staro hišo poleg novega hotela, je na tistem mestu ostal veili-k prostor. Strokovnjaki so ta prostor določili za gradnjo modernega stanovanjskega bloka, ki bo ne le olajšal stanovanjsko krizo, temveč tudi olepšal- mesto samo. Novemu hotelu, mestni tržnici, avtobusni postaji in parku se bo talko pridružil še ta res lepa stavba.
Pri kopanju temeljev so naleteli na velike težave. Da so prišli do trde podlage, skale, so morali kopati šest in tudi več metrov globoko. Pri tem jim je začela nagajati voda, ki je pronicala skozi morsko naplavino iz morja. Vodo so morali sproti odvajati s črpalkami. Posledica tega je bila, da se je zemljišče na nekaterih mestih se-sedlo za dobrih 70 centimetrov. Nastala je nevarnost za temelje sosednih hiš, da bi začeli popuščati. Podjetje je moralo uporabiti vodnjakarski sistem temeljenja, da je to preprečilo.
Kako utrditi temeOlje za tako veliko stavbo na takem terenu, je bilo resno vprašanje podjetja. Ko so delavci končno izkopali temelje in prišli do žive skale, so stranice zavarovali pred posipanjem z lesenimi opaži. Izkopali so 2.770 kubičnih metrov morske naplavine. Za utrditev sten so ¡»rabili 3911 kvadratnih metrov opažev. Sele ko je bilo opravljeno to delo, so začeli z gradnjo temeljev. Zanimivo je vedeti, kakšne temelje' mora imeti taka stavba.
V izkopane jarke so najprvo vgradili šest metrov dolge železo-.betonske cevi s premerom 60 in 70 cm. Te so potem zalili s cementom, da so postali močna celota. iNa ta način so prištedili veliko
lesa, ki bi ga bih porabili za napravo obodov pri vlivanju stebrov. Nova stavba dejansko »sedi« na 77 itakih stebrih. Za zgraditev teh stebrov so porabili 19.65.0 kg žele-zja in 335 m3 betona.
Ko je stavba začela rasti iz temeljev, je izgledala kot vel.ik gozd betonskih stebrov navskriž prepleten z deskami in tramovi. Ob strani pa je kot stražar stal nad 20 metrov visok stolp iz tramov za dviganje potrebnega gradbenega materiala v višja nadstropja. Ta stolp bodo odstranili šele, ko bo stavba popolnoma končana.
««r mm m
centralno kurjavo, stopnišče pa bo opremljeno z dv-igaiom.
Pri gradnji je zaposlenih nekaj nad stQ delavcev, gradbeni tehnik in delovodja. Te dni dokončujejo' na čelni strani križne ograje na ibalkonih.
Tako veliko poslopje bi lahko podjetje zgradilo v enem letu, če ne hi bilo pomanjkljivosti, ki ne zadevajo ne delavcev in ne podjetja. Ves čas gradnje je bilo najbolj pereče vprašanje redno in pravočasno dostavljanje načrtov. Ce povemo, da za pritličje še danes podjetje ni prejelo načrtov,

Stanovanjski četvorčki v Izoli
KOPRSKI »NEBOTIČNIK«
Za vso stavbo so dQ sedaj porabili 141.432 kg železa, 2154 m3 betona, 656,200 kg cementa, 2480 m3 peska in gramoza, 412.310 komadov opeke in 15-654 m2 opažev.
Skoraj bi lahko zapisali, da bo Koper s t,0 stavbo dobil svoj »nebotičnik«, saj jo bo po višini presegal- samo zvonik stolnice. Stavba bo štirinadstropna, 21 metrov visoka in 57 metrov dolga, Z lepimi balkoni, ki bodo na pročelju in na strani, bo kljub velikosti imela lep zunanji videz.
Stavba ima tri objekte, dva stranska in stopnišče v sredi, ki povezuje oba stranska dela. Imela bo 25 družinskih in šest samskih stanovanj. V pritličju bod0 banka, slaščičarna in frizerski salon. Vsi pritlični prostori bodo imeli
smo dovolj povedali. To vpliva na reden potek gradnje.
Podjedje »Gradbenik« je v koprskem okraju zgradilo že več stanovanjskih in drugih poslopij. Njeno delo je tudi stanovanjsko naselje ,v Ankaranu, 9 enodružinskih hiš, stanovanjsko naselje zadružnikov pod Krogom, rudarsko stanovanjsko naselje, separacija za rudnik in gimnazija v Sečovljah, 5 četvor-čkov v Izoli, gimnazija v Dekanih, osnovna šola v Hrvojih in mlekarna v Dekanih. Sedaj pa gradi šolo v Pomjanu, garažo za Mercedes in pripravlja gradnjo petih četvorč-kov v Izoli.
-Najbolj pa smo bih presenečeni, ko smo ugotovili, da ima podjetje «Gradbenik« svoje poslovne prostore — v leseni baraki v Izoli. Podjetje skrbi, da bi imeli drugi udobna stanovanja, samo pa se zadovoljuje z leseno barako.
Ilira w
Morda se malo čudno sliši, da bi v dolini Rižane, tukaj tako blizu nas živeli bobri. Več ali manj je znano, da je bober pri nas živel pred več tisoč jeti, da pa je danes tudi že v svoji pravi domovini Ameriki precej iztrebi j en. Ker ■ ima zelo dragoceno obleko — njegova kožuhovina je med najdražjimi na svetu — ima seveda tudi mnog0 sovražnikov, pred katerimi se je umaknil v največje divjine in v najbolj zaraščene predele Severne in Južne Amerike. Ljudje pa so dognali, da ga je lahko gojiti tudi v sužnasti, če ima seveda dovolj prostora, kajti v kletki takoj pogine. Tako so se po mnogih deželah sveta in tudi v Evropi razvile takoimenovane farme bobrov, na katerih gojijo plemenito žival.
V načrtu gospodarskega razvoja 'koprskega okraja je tudi ustanovitev farme za gojitev bobrov. Tako bo v dolini Rižane v kratkem
■	"•': ' -t "> r - ~ ■ •- "V.

Bober — nutria
nastala rezervacija — kjer bodo gojili te živali. To s0 takoimeno-vani Nutria bobri ah repni bobri, katerih prvotna domovina je Južna Amerika. Nekoliko se razlikujejo od kanadskih in evropskih. Na oko je razlika pravzaprav samo v repu: kanadski ima rep podoben zidarski lopatici, medtem ko je rep našega prihodnjega znanca močan in skoraj gol ter mu služi predvsem kot opora pri sedenju, ■podobno kot pri kenguruju. Glava repnega bobra je podobna levji brez grive, v telo pa je zavaljen in močan ter doseže do osem kilogramov teže. Kožo ima izredno ■dragoceno, svileno-mehko in je v prostosti sivorjave barve, pri gojenju na farmah pa so dosegli različne odtenke.
Nutria je kot vsi bobri glodalec -in vegetarijanec. Hrani se podob-po kot divji zajec in bi mu torej pri nas nikoli ne primanjkovalo »sredstev za preživljanje«, že v prvem letu doraste — doseže do štiri kg teže. Njegovo meso je prav dobro, razen tega pa ima tudi precej masti. Ponckje so ga zato naselili tudi divje in kjer se je obdržal, imajo lovci veliko zabavo in seveda tudi korist. Ob rekah si posamezni rodovi zgradijo cela naselja na obeh bregovih, ld so med seboj povezana z jezovi. Pri vsem tem pa živijo po družinah popolnoma ločeno, zato jih po farmah tudi gojijo tako, da ima vsaka družina svojo pregrojo in svoj bazen.
Repni bober je doma iz subtro-pičnih krajev Južne Amerike, vendar se je prilagodil tudi podnebju južne in srednje Evrope, le severne klime ne prenese, ker je zanj
preostra. Dolina Rižane mu bo verjetno prijala in bo lahko uspeval. Zahteva namreč veliko toplote, sončno podnebje, senčnato drevje ob čisti in hladni vodi. Vse to bo lahko dobil v izrazito kraški rižanski dolini v neposredni bližini morja. Seveda ne smemo misliti, če govorimo o nekakšnem rezervatu, da bo za to potrebno kdo ve koliko prostora -— za začetek ne več kot za katerokoli zadružno ekonomijo pri nas.
Ce se bo bober pri nas obdržal, bo lahko nastala iz tega pomembno pridobitno podjetje. Seveda so za začetek potrebne precejšnje investicije za ureditev farme, za zgraditev stavb, ograd in bazenov, posebno pa za nabavo potrebnih bobrov za začetek. Prostora ne potrebuje veliko, saj je naseljeno na enem hektarju zzemljišča, kjer je dovolj hladne vode, sonca in senčnih dreves, do 150 živali. 2e po enem letu starosti je bobrov kožušček vreden najmanj štiri do pet tisoč dinarjev. Množi se tudi dovolj hitro, saj ima ena samica dvakrat letno povprečno štiri mladiče, To dopušča možnost, da se bo gojenje bobrov v par letih lahko preneslo tudd na druge farme in na posameznike in bo tako izvoz bobrovih kož v prihodnjih letih lahko postal pomembna gospodarska postavka na Koprskem.
Za zdaj so seveda še vse samo predvidevanja in bodo šele po končanih poskusih možne razne pro-gnoze in analize, vendar so organizatorji bodoče farme bobrov v dolini Rižame tako prepričani v uspeh, da že zdaj — potihem in skromno seveda — ponujajo istrskim lovcem mladičke, da bi tudd oni poskusili v svojih loviščih za-redibi koristno žival. Po njihovem bo Črni kal kmalu postal znan po vsej deželi po svoji znameniti farmi bobrov.
g ZVEST A.
2
K0 sem danes zopet šel mimo potojia, Jci se vije aa-našo vasjo, sem se spomnil jesenskih dni pred desetimi leti. Voda v pouoku je usanmia m otroci smo se -v senci akacij, ki rastejo na njegovih bregovih, igrah, se tepli in obiueLavaii z blatom. To se je ponavljalo vsaki dan, zvečer smo oohajau spat, a zjutraj n-avsazgouaj, '¡to .smo s« po njivah napasli grozdja in iig, smo se zopet vračali k potoku. Vracau smo se p0 Uho in -kot omamljeni od nečesa nerazumljivega, morda od sreče, ker -nismo vedeli, aa biti miad in ne poznati življenja pomeni srečo.
V tistem času je bila vojna najsrditejša in s svojim uničujocom ognjem je šla tudi skozi rtaso vas. in, kot vse, smo otroci tudi vojno razumeli po svoje. Iz starin desk smo sj izrezali puške, iz ogrodja razbitega dežnika pa smo si pripravili -Iok in -pusoice, a opasali smo si zarja^ vel bajonet ah star nož. TaKo piipiavdjeni smo 'krenili proti potoku, kjer smo se razdelili na dvoje, navadno na zgornji in spoonji del vasi, in začeli -igrati vojaiie. V začetku je ponavadi vedno šlo po načrtu, -toda ko smo se naveličali z ustmi posnemati pok iz puške ah regljanje iz strojnice, smo zaceli metati »bomoe« iz blata, takoj nato pa tudi kamenje in kar je prišlo pod roko, da jo marsikdo krvaveč zbežal domov.
A kmalu smo se tudi tega naveličali. Na novi cesti, ki pelje iz Kopra v Trst, so tedaj partizani napadli jn unioiii dve sovražni -koloni, v naglici so pobrali najvažnejše orožje in munioijo ter se -umaknili. Ko so odsii, smo se otrooi kar navalili na cesto. Naglo in spretno smo se smukah med pokvarjenimi kamioni, tanki in uničenimi ■topovi, ne meneč se za luže krvi ah odsekane noge, ki so tu pa tam še vedno ležale p0 cesta, ter pobirali kar se je dalo in kar je bilo še uporabnega: kakšno odvrženo pištolo, puške z razbitimi kopiti, ročne bombe in mnogo municije. Vse skupaj smo znosili -k potoku in tam skro-no vse to začeli uporabljati. Polomljenim puškam smo odpiliU del cevi, -da so postale manjše, jim izrezali nova kopita, jih lep namazali ter jih tako pripravili za lov na zajce in ptiče. V ta namen smo snemali krogle iz puškinih nabojev in j-ih polnih z zrnci, kakršne uporabljajo pri lovski puški. Ročnim bombam smo spretno snemaiU vžigalnike, ker so kot take bile nevarne in se nismo mogli z njimi igrati. Večje krogle za protiletalske topove pa smo na zadnjem koncu najprej prižgali, nato jih držali nekoliko časa v roki m jih vrgli kolikor smo mogli daleč, kjer so z velikim treskom sksplodiraie... Vse to smo počenjali s posebno slastjo. Zdelo se je, da smo t-udi mi hoteli imeti svoj delež v vojni; kar ponosni smo bili, če smo kdaj v vasi napravili preplah in če so žene zaradi tega vpile in tarnale. Tudi če se je kdo kaj ranil, izgubil oko ali cel0 življenje, nismo nehali.
Ko se je nekega dne razširita po vasi vest, da lesa onkraj nove ceste ubit človek, smo ga vsi šli gledat. Ležal je na stezi obrnjen z licem proti zemlji, s prestreljenim tilnikom in trebuhom, iz katerega je curljalo c* zemljo nekaj zmletim paradižnikom podobnega, s katerimi se je očividno zadnje čase hranil. Sprva smo so mu bali približati, kmalu pa smo se opogumili in se zbrali okoli trupla. Najpredrznejši izmed nas so ga prijemali za lase in mu dvigaili -krvavečo glavo, rta bi «rs, spoznali...
Počasi smo se takih dogodkov navadili. Taki prizoit nas niso nič več presunjali, le vbrizgnili so v našo tri nekaj nepoznanega, ki nas je vedno .razjedalo, -ne da bi se -tega mogli iznebiti. In ko smo nekdaj privlekli v potok mačko, jo zvezali za noge in jo pritrdili za drevo ter začeli obstreljevati s puščicami, nismo vedeli, zakaj to delamo. Mačka! Kaj naj občuti ta žival, k»; prestreljena z dvema -puščicama skozi vrat in trebuh, se zvija, cvih in, upira v okrutni svet dvoje krvavih, obtožujočih oči? Kaj občuti mačka, če jo zakopljemo živo in ji postavimo na gomilo velik kamen? Mar nam je za mačko! Ali ne delajo tako z ljudmi? Slišal sem, da jih žive pečejo, da jim trgajo živo meso s telesa...
Potok, moje misli letijo nad teboj kot začuden pogled otroka, ki se je zavedal. Glej, nekdaj, ko je ob dežju voda naraščala, si se zagrizel v prst in jo začel razjedati, da si si lahko utrl pot do morja. To je bilo nekdaj morda pred sto aH tisoč leti, ves ta čas tečeš po svoji strugi, razjedaš bregove in odnašaš prst, da je je na tvoji poti vedno manj. A glej, teh mojih misli, ki me vežejo nate, j-ih je še vedno pOlna tvoja globel. Kdaj boš le-te potok, odplavil v morje?
Ml
Ifil ..« «jé.-. -
I >
k"-
m
lllii i
„isig


Kako naj družina vzgaja
kozi pesniški s?et Iga Grudna:
če hočemo razumeli družbeno vlogo knjige, se moramo spomniti na vlogo človeka v socialistični družbi: človek je najvažnejši, brez njega ni niti družbe niti napredka. In prav od človeka, od njegove gospodarske in kulturne ravni je odvisno, kakšen bo ta napredek. Knjiga pa je eno izmed najvažnejših sredstev za širjenje obzorja, za dvig človekove kulturne ravni in za njegovo izobraževanje. Knjiga pa tudi usposablja vsakega posameznika, da se izživlja tudi na območjih izven svojega vsakdanjega, zlasti poklicnega dela in da vnaša v svoje življenje lepoto.
Za knjigo moramo človeka vzgojiti. Čim prej, tem 'bolje.. Najbolje je, da že v otroku vzbudimo zanimanje in ljubezen do knjige. In tudi ne samo zanimanje in ljubezen, ampak celo način branja odraslih je bistveno odvisen od načina branja v mladosti. Pravilen način branja je nerazdružno povezan z vzgojo doma in v šoli.
Čeprav šele šola nauči otroka branja ter ga s to kulturno tehniko šele vodi h knjigi, polaga osnove za pravilen odnos do knjige že družina, bodisi s celotnim svojim kulturnim življenjem (domača knjižnica, pripovedovanje pravljic, zgodb, dcklomi-ranje pesmic, majhne dramatizacije, slikanice, ravnanje s knjigami itd.), bodisi z načinom, kako odrasli sami berejo (posebno oče in mati — dober in slab zgled branja ter dober in slab, nespoštljiv način ravnanja s knjigami, odklanjanje knjig kot vrednot in podobno). Družini je potrebno znanje o razvojnih stopnjah branja, ki jih je odkrila novejša otroška psihologija na osnova široko zasnovanih raziskovanj. Take razvojne stopnje branja so naslednje:
CICIBANSKA DOBA (od 2, do 4. leta); v kateri majhnega otroka zanimajo in pritegnejo zlasti živi primeri, pozitivni in negativni, kako se jc treba obnašati in kako ne. Iz pripovedovanja takih zgodbic in pred-našanja takih pesmic (spomnimo se samo na »Cieiban-Cieifuj«, »Ciciban in čebela« itd.) dobiva malček tola-žilno gotovost, da si morajo tudi drugi otroci umivati roke. ob času legat snat, da ne smejo sesati prstov, no lagati itd.
PRAVLJIČNA DOBA (od 4. do 7. leta), v kateri stopajo v otrokov svet rastline, živali in različni ljudje, mitološka bitja in neživi predmeti, povezani s čudovitimi dogodki. Ti dogodki razgibajo otrokovo domišljijo, ker še ne pozna prirodnih zakonov. Igra predstav jc predhodnik igre pojmov — dobro se plačuje prav tako, kot se slabo kaznuje.
ROBINZONSKA DOBA (od 7. do 12. leta), v kateri otroka čedalje bolj priteguje konkretna stvarnost v zve-ei z odkritji in iznajdbami, opisi in potopisi, premagovanje prirodnih sil, skratka vse napeto in likrati nevarno, čepTav ne brez romantike. Vse io je klasično uresničeno v Robinzonu, v knjigi, ki v nezmanjšani meri
učinkuje na mlade bralce že nad 200 let (pred kratkim smo dobili tudi novo slovensko izdajo).
DRAMSKO-BALADNA DOBA (od
12. do .15. leta), v kateri zanima predpubertet.nika in pubertetnika v prvi vrsti uveljavljanje močnih osebnosti proti sovražnemu svetu. To je doba borečih se in zmagujočih junakov, ljubezen in sovraštvo, občudovanje in zanimanje za vse, kar je v zvezi z dramatsko napetostjo in borbo. Z označitvijo te dobe ni rečeno, da mladostnik v tej dobi rad bere drame in balade, nasprotno, raje ima prozo z zgoraj navedenimi lastnostmi. Te lastnosti p* n:ijde v surova in neumetniški obliki v najrazličnejši plaži in prav zato je ta doba najbolj nevarna za morebitno napačno bralno usmeritev.
LIRSKO - ROMANTIČNA DOBA (od 15, do 20. leta), v kateri se ob poglabljanju v lastni jaz mladostnik naveže na liriko in ga sorazmerna ozkost v lastnem izživljanju (šola, uk, poklicno pripravljanje) vodi k romanu in 5c večk.-.it k filmu, kjer se naslaja ob močnih doživetjih junakov, v katerih vidi samega sebe. Prav zaradi tega je v tej dobi knjiga mlademu bralcu nadomestilo za življenje, ki ga še ne živi. Iz resničnosti, ki ne ustreza njegovim sanjam in željam, ga vodi 'knjiga v lepši ali vsaj zanimivejši svet. Razumljivo je, da je v tej dobi zelo važno nevsiljivo in previdno posredovanje knjig, ki morejo imeti za njegov nadaljnji razvoj odločilne posledice v dobr:>n ali v slabem.
Poznavanje razvojnih razdobij branja pa ne zadošča za pravilno vzgojo h knjigi. Družina in šola morata skupno rešiti še štiri težavne probleme, ki se pozneje pozitivno ali negativno javljajo pri odraslih bralcih. Ti štirje problemi so: kdaj naj začne otrok brati, kaj, koliko in kako naj bere.
KDAJ NAJ OTROK ZAČNE BRATI? Samostojnega branja ne smemo dovoliti prezgodaj, vsekakor ne pred končanim 9. letom. Zavedati se moramo1, da se šele ob zadostni bralni izurjenosti lahko otrok posveti lime-vanju vsebine.
KAJ NAJ OTROK BERE? Bere naj samo dela, ki ustrezajo njegovi zmogljivosti, ki je odvisna od posebnosti vsakokratne razvojne dolu. Posamezne dobe otrokovega bralnega razvoja smo že določili. Dobro bi bilo, da bi imeli seznam mladinski.1) del, urejen po razvojnih razdobjih, Pri tem naj nas vodijo estetski, psihološki in vrednostni razlogi.
KOLIKO NAJ OTROK BERE? Vsekakor ne preveč, ker je zlasti v predpubertetni dobi v nevarnosti, da postane strasten bralec, ki knjige »žre«, ako se enostransko in nekritično usmeri, izgubi slik z obdaja-jočo ga stvarnostjo, zanemarja svoje delovne dolžnosti (predvsem pouk) in pogosto trpi tudi zdravje. Če bere preveč, nujno bere tudi oovršno.
Up PP
VSi s
M
&

v

m k:M
. !' v. -v >)'i/tm ■ r ,.,•• <'■ - v- - -<i,.,•
m
ft : i \ s
M:

-c^m-ii mm
f-.fi/; I»
* r
.r-
V"V. fl

¡1.
m
KAKO NAJ OTROK BERE? Na splošno naj bere počasi, premišljeno in iteineljito, brez preskakovanja. Naj se večkrat vrne k isti knjigi, seveda če jo dobra. Sicer naj velja za branje staro pedagoško načelo, da je za otroka najboljše komaj dovolj dobro.
Naša spoznanja o bralnem razvoju in o zahtevah pri otrokovem branju terjajo od staršev, da pozorno spremljajo1. vodijo in kontrolirajo otrokovo branje. Priporočljivo ,'e, da pripravilo starši otroku bralni zvezek, v katerega naj zapisuje glavne podatke o prebranem delu, morda z naslednjimi točkami: ime avtorja, naslov knjige, čas branja, kratka vsebina ali pa še bolje, svojo misli in vprašanja ob branju. Na osnovi teh zapiskov naj bi starši v obliki neprisiljenega razgovora nudili nasvete, pobude in kritiko ter tako vodili otroka k pravilnemu branju,
(Nadaljevanje s 5. strani;
»Da nam dojeti je resnico
vsočlovečno, so mora vsak za dragega na križ
razpeti.«
Zdaj pozna pesnik le še odpuščanje, spravo, sočutje, razumevanje. Toda sredi časa se zbudi in pravi: »Cas, ki v njem živimo, pa šc noče umreti!« Sredii tega časa pa vidi delavske barake -— sramoto XX. stoletja in vedno bolj ga grize občutje, da se približuje krvavo klanje:
»Moj duli zblaznel je od krvi
človeka: iz blodnih sanj nad narodi —
privide,
lobanj človeških gleda piramide, ki spomeniki našega so veka.«
Protestira proti morijil na Daljnem Vzhodu, zamišljen obstane nad aginijami sveta in se vprašuje, kje je rešitev, dokler se Moslednjič
ZANIMIVOSTI O NYLONU
Mešana vlakna imajo vse dobro lastnosti samega nylona in volne oziroma bombaža obenem. V zadnjem času uporabljajo vlakna iz nylona tudi za izdelovanje kožuhov Ti so toplejši od naravnih kožukov, trpežnej-ši in neobčutljivi za mokroto, povrh tega pa niso bistveno dražji. Nvlon-ski kožuhi prodirajo v modni svet, dragoceni pa so za pilote in druge poklice, ki so izpostavljeni mrazu, ker se na njih ne nabirata ivje in led. Važna jc uporaba nyloni za raznovrstne vrvi (na primer pl-žalne) in1-ribiške mreže. Iz debelih vlaken nylona izdelujejo zelo (trpežne ščetke. Nylon pa ni uporaben samo za izdelovanje vlaken, temveč je tudi sicer dragocena plastinča masa; ki se lahko vliva ali stiska v kalupe. Predmete iz stisnjenega nylona uporabljajo za posebne strojne dele in le malo za predmete široke potrošnje.
V vsakdanjem govoru pogostoma slišimo, da jc ta ali oni predmet iz nylona (na primer torbice, oasovi, čevlji, plašči itd.), v resnici pa je iz polivinila ali druge plastične mase.
Wife
Letošnja moda je kljub svoji znani muhavosti prccc.j širokojrudna: dopušča nam oprijete in široke p!aš£e. Dva lepa modela nam kaže naša slika.

-
vžlv	S- '' i
3-W H
š
I «S

Nylon je skupinsko ime za umetna plastična tvoriva, ki jim kemiki •pravijo superpoliamidi. Med te spada ■tudi perlon. Večino nylona izdelujejo iz osnovnih prvin organske kemije: premoga, zraka, vode. Pri temperaturi nad 200 stopinj se nylon stali. Staljenega iztiskajo skozi drobne luknjice, da dobijo vlakna, V kemičnem ožim so vlakna nekoliko sorodna svili in volni, so pa veliko močnejša. Nvlon dobro izolira proti mrazu ter slabo vpija vlago. To js po eni strani koristno, ker se zato lahko pere in hitro suši, po drugi strani je pa to škodljivo, ker ne vpija znoja. Dobra lastnost nylona je tudi v tem, da se ne mečka. Nylon je varen pred molji, ne preper-va in slabo gori. Uporablja se zi lahke tkanine in trikotažo ali čist ali pa pomešan z volno ali z bombažem.
fi'SSSv '	*s „ ,
:mi
■ «Ssžii
•£ .Si-...
•SHIPl


Gotovo ste vložili za zimo sadje in zelenjavo. C:c ste v zadreji, kako bi steklenice ali kozarce nepro-dušno zaprli, vam svetujemo, tla kupite nekaj listov želetine, jih zmočite in z zmesjo tesno napolnite vrat steklenice. Tale zamašek je bolj higienski in varnejši kot, če bi bil ib plutovine.
N
asa
k ix h
i n j a
Lepa in praMičn? zimske obleke za naše šolarVp. Tudi *-a Horaščajoča dekleta sta bluza in krilo zelo primerno oblačilo
KISI.A REPA PO KOROŠKO. 1 kg kisle repe, 1 lci :lo jabolko, 10 do 15 dkg suhega ali svežega svinjskega me>a, kumina, 5 dkg suho slanine, i čebula, 3 dkg moke, 3 široke česna, 4 clo žlic kisle smetane. Kislo smetano dobro stisnemo, dn odteče icpnica in da ne bo prekisla, nato jo za-lijemo z mr/lo r o t1 o in denemo kuhat. Vode naj bo le toliko, da jo pokrije. Takoj piiilr.t-mo ie oltij.ljeno in tlro!:iui narezano kislo jabolko, na količek -/rezano meso in tnalo kumlne. Vse naj lepo počasi vre. Medtem sesekljamo slanino in po razpustimo v kožici, Iz moke in scvrte na-žčobc naredimo prav svetlo prežganje, ki ' i proli koncu dodamo «e sesekljano čc-l)ulo in strt »"cen. Prežganje !l<o raz-kuhamo, -.."n stretemo k repi in prevremo. Jed solimo, nazadnje pn ji primeSamo Jc smetano, ako je nimamo, pa milo mleka. K tako pripravljeni repi skuhajmo ajdove nli koruzne žgance, ccvirkove ¿.¡ruljjo iz krompirjevega tcs'a in podobno.
DutillA JABOLČNA CliZANA. Zrela jabolka spečemo v pečici in jih nato še malo pretlačimo. Cezano sladkamo po
okusu, ji dodatno ie malo konjaka ali kakega likerja. Napolnimo z njo stekleno kozarce in eežano še okrasimo z brusnicami iz kozarcev ali pa jih z malo sladkorja posebej dušimo.
VRIKUHA IZ RDEČE PESE. 1 kg rdečo priiC, 1 dl olja, 2 dkg moko, žlička sladkorja, 1 čebulo, 3 žlice kisle smetane. Peso dobro operetno in skuhamo. Pazili moramo, kako jo ol:režemo, da nam no odteče preveč soka. Kuhano zrežemo na tanke koleščke. Na olju pražimo sesekljano čebulo, dodamo peso, premešamo, pomokamo in tnoko malo popravimo, t1 o damo zajemalko tople vode, kislo smetano ali mleko, posolimo, osladimo in i rj-vremo. Ce imamo za kuhanje korl- malo časa, nam bo ta način pripravljanja prav dobrodošel, kor poao skubatun lahko prejšnji dan.
ne Izpove t Sftreatzronri adravici:
»Tovariši, polnočna ara udarja, pošastne, blodne mi privide,
tistv&rj« :
In smrt na kljnsetn na njimi jašo.«
To je bila »Dvanajsta urtui, ko-je pesnik že vse videl pred seboj in ob tem skoraj obupal nad človekom.
Pesnikovo srce
Ko Se je Gruden skoroda razočaral nad človekom, tedaj se js-Eopet pogreznil vase, a ne ve več kot vase zaljubljen mladenič, marveč kot mož, ki ve, kaj mu je storiti, ki si pogleda srce in dušo in opraviči svoje ravnanje ter si zada. nove naloge, ki čuti, da mu jih narekuje vest pred samim seboj, pred narodom in pred sočlovekom.
Ta zbirka je drugi spev ljubezni do sočloveka, je odsev tistega humanizma, ki je bil v Grudnu tako svojevrstna pojava, tistega, s katerim si je pesnik osvojit množico častilcev, ki so jih naravnost omamile njegove človekoljubne pesmi. To pa po vsej pravici, saj pesnit ni lagal, ko je zapisal:
».... kot v snn skozi srca človeška
potujem,
in v pesem ubiram n.iili bolečine.«
Ob tem potovanju skozi srca je pesnik še enkrat prišel v dotik s. ljubljeno ženo. Toda, kako drugač-ne so te pesmi! Umirjena ljubezen,, ljubezen, ki greje in sveti, a ne divja. Vse je svetlo od njenih las, ves svet je očarljiv od njenega objema. Tako ji pesnik sledi kot »srečen mož ljubnči ženi«. Pesmi, rahle kot dih, so skoraj novo odkritje za Grudnovo liriko. V zbirki zopet srečamo »Pisma natakarice Pepce«. A čas je zasekal tudi pesniku grobove. Umrla mu je mati. Ob tem se spominja mladosti in se vanjo povrača: Nabrežina,. morje, breskve... kako lepo je bilo, ko so si kot dečki zasionili oči z roko pred soncem, a »s senco roke. še srce na slovenski obali«. Grenki so spomini. In kot bi hotel še poslednjič se vsega izpovedati, vzklikne:
»... ko nate mislim s skritimi
solzami,.
se krik človeštva v srcu mi odlaša.«
Dobršen del pesmi te zbirke pa že govori o vojni, med njimi je zlasti lepa »Vojna balada«. Kot bi se zavedal, da bo moral morda r klanju, ki prihaja, poda svoj obračun, zapoje pesem »Hčerki« in ji razjasni muke srca pesnika iit človeka.
V pregnanstvo
Druga svetovna vojna je v svoj besnj vrtinec zajela Grudnovo življenje. Leta 1943 mora na kri-ževo pot slovenskega pregnanca. Visco, Chiesa Nuova, Padova, Rab — to so bile postaje, ki jih je pesnik prehodil. Trpljenje tistih dni je našlo Grudna še vedno zvestega tolmača v pesmi. Prav zbirka-»V pregnanstvo« predstavlja pesnikov »pesniški življenjepis« tega razdobja. V njej najdemo vso obtožbo človeka, a tudi še vedno »vero v boljši svet«, s katero se je tolažil skupaj s pregnanci, ko jih je usoda pregnala v ječe. A še nekaj važnejšega vsebuje ta zbirka: novo odkritje nam kaže, ko vidimo, kako pesniku jz pesmi v pesem rase ponovnQ vera v človeka,, to največje gibalo Grudnovega svetovnega nazora, Kje je to vero ponovno dobil, ali vsaj, kaj mu jo je-poživilo, ni težko reči. Prav taborišča so bila tista in še borba za osvoboditev, katere se je aktivno udeležil.
Sebi zvest je ostal, čeprav je videl stvari, ki bi lahko na mah uničile vse življenjske predstave, ki jih ie imel. Cikli so porazdeljeni tako, da vodijo iz ječe do vrnitve v domovino, (Celica številka pet, V pregnanstvo, Visco, Padova, Rab, Afrika, S!ove,ns'ra zemlja). Nimajo vse pesmi enake umetniške vrednosti, ali ne gre mu zanikati precejšnje umetniške moči. Toda to ni toliko važno, važnejše je in bo to, da se je s temj pesmimi oddolžit premnogim žrtvam okupatorja in obrnem vsaj na zunaj zaključil svojo bogato pesniško tvornost.
Poslej ni Gruden izdal nobene zbirke voJ, a že t-o, kar imamo, zadeo-uje, da bomo uvrstili njegov opus med bisere slovenske poezije.
Marijan Brecelj
BRANKO ČOPIČ:
Oče malega Petra, star partizan, je prišel neki večer obiskat svojo družino. Tudi puško je prinesel s seboj. Nedavno jo je podedoval po tovarišu, ki je padel. Mali Peter je z obema rokama objel puško, ki je bila naslonjena na njegov posteljo. Odkar je začelo ljudstvo vstajo, je bila puška najljubša stvaT otrokom, Očetom in celo starcem, ki se niso nikoli ločili od svojih grčavih palic in bergel. Puško so vsi vzljubili, mladeniči so jo imenovali kar ljubico.
— Puška, povej mi, odkod si! — ji je v polsnu rekel mali Peter, potem ko je bil že v postelji. — Pripoveduj mi, odkod si in kako si prišla sem.
Komaj je izgovoril te besede, se je že od nekod pod zglavjem pritihotapil svileni, lahni spanec m mu počasi zatisnil oči, Očetova puška pa mu je začela v spanju pripovedovati svojo zgodovino.
»Najprej, prijate'i moj mali, ti moram povedati, da. sem narejena iz železa in lesa. Preden sem se rodila, sta moje železo in les imela vsak svojo zgodovino. Lepo po vrsti ti bom pripovedovala o vsem.
Les, iz katerega je narejeno moje kopito, je orehov; tisti oreh pa je zrasel v sadovnjaku nekega bosanskega kmetica. Na jesen so o-troci plezali nanj in obirali orehe, tudi vrane s0 sedale nanj in prav tako odnašale orehe. Nekoč pa je splezala nanj ceio veverica z velikim repom in se na moč začudila, ker je tako bogato obrodil.
—	Joj, ali se mi sanja, ah je res toliko orehov? — je zavpila in se močno pucukala za rep, da bi se prepričala, če je v resnici prebujena.
Neko pomlad, ko je bilo dosti cvetja in huda lakoma, je lanetič, čigar last je bil oreh, žalostno spregovoril;
—	Oreh bom moral prodati, otroci so lačni.
In prodal je oreh tujim ljudem, ki so bih celo iz Avstrije. Nekega dne So ga posekali in naložili deblo na voz. Otroci so gledali za vozom in jokali, posebno še mah Bogdan, deblo pa je khcalo med škripanjem težkega voza:
—	Nasvidenje otroci, mogoče se bom lepega dne le vrnilo!
Deblo s0 v mestu preložili na železnico in lepega dne se je našlo v veliki tovarni orožja »Ste-yer«, kjer so iz orehovega lesa izdelovali puškina kopita. Tam so iz tistega debla napravili dosti puškinih kopit, med drugimi tudi tole moje.
Zdaj pa naj ti povem še zgodovino svojega železa.
Ruda, iz katere je moje železo, je dolga let.a počivala pod zemljo v goratem bosanskem kraju. Nekega dne so zapeli udarci rovač in rudarji so prav kmalu odpeljah .rudo na vozičkih po ozkem, črnem rovu na beli dan. Tam so jo naložili na velike vozove in ko se je odpravljala na pot, je zadnjič videla svoj domači kraj. Zgodnje jutro je bilo, sonce je vzhajalo nad hribi, rudarji v jašku so se menjavah in so pozdravljali drug drugega:
—	Srečno! Srečno!
In tako je šlo naprej, vedno naprej in ruda je prispela v visoko peč, kjer se topi železo. Tam so jo na vso moč žgali in topili, napravili so iz nje jeklo, katero so potem poslali v tovarno orožja i»Steyer«. Iz njega so napravah, kar je na meni železnega.
Rodila sem se tisti trenutek, ko so v tovarni sestavili moje železne in lesene dele.
—	Odkod si — je železo vprašalo moje kopito.
—	Iz Bosne — je odgovorilo kopito in se z žalostjo spomnilo otrok, vran in stare hiše pod hribom.
Zakaj pes renči na mačko in zakaj mačka pokončava miši
—	Iz Bosne! Potem sva rojaka Tudi jaz sem iz Bosne.
In tesno sta se objela in v tem objemu ostala vse d0 današnjega dne-
Iz tovarno so me poslali v začetku velike svetovne vojne na fronto v Karpate. Tam sem v začetku streljala na Kozake, ki so dirjali na konjih, urnih kakor vile in pod sabo vse podirali.
Tako sem morala s fionte na fronto, iz bitke v bitko in nekega dne proti koncu vojne sem prišla v roke rojaku Bosancu. Vztrepe-taia sem, ker se mi je zdil njegov glas nekam znan.
—	Bogdan! — ga je poklical neki tovariš.
Šele takrat sem se spomnila; to je bil tisti Bogdan, ki je bil nekoč otiok. Pred njegovo hišo je rastei oreh, iz katerega je napravljeno moje kopito. Toplo sem se stisnila k njemu.
—• Lej no, tale puška mi bolje pristoja kakor vse Iruge, kar sem jih doslej nosil, — je dejal bosanski vojak in me nežno pobožal.
Neki dan sem zasližala vehk hrup in veselo pesem.
—	Vojske je konec, domov gremo! — so veselo vpili vojaki in metali puške v zrak.
Moj Bosanec me je potisnil na hrbet in se s tovariši odpravil domov. Peli in vriskali so skozi vasi, ljudje pa so radovedno prihajali iz hiš in jih ustavljali.
—	Bosanci gredo, pojdi jih gledat!
Naposled sem po tolikih letih prispela nazaj v Bosno, v Bogdanovo hišo. Tam so me skrili pod podnice na podstrešju.
—	Tu naj bo, čez sedem let vse prav pride. Mogoče napoči dan, ko jo bomo rabili-
S tem so se mi prikupili in v vsej svoji doižini sem se stegnila pod podnicami.
Ej, malček moj, kako dolgočasno je bilo meni, stari potepenki, v temi pod tistimi deskami! Nikogar nisem videla, nihče ni prihajal k meni v vas in vsa dolga leta sem sanjarila o bitkah, ki so minile. Samo od časa do časa so prihajale miši, ovohavaie so me z
vseh strani, grdobe grde, in nezadovoljne odhajale.
—	Ni užitna! — so prezirljivo govorile.
Tam sem počivala in se dušila v prahu več kot dvajset let. Neki dan pa sem zaslišala vpitje pred
hišo.
—	Vstaja! Na noge, kdor je junak! švabe gremo podit! Izkopl-ji-te skrito orožje, pa udarite po šva-bih in ustaših!
Stari Bogdan je bil že mrtev. Njegov sin Gojko, ki je vedel, kje sem skrita, me je potegnil iz skrivališča, me očistil, zadel na ramo in se z drugimi vred, pojoč, odpravil na pot.
—	Puška moja, bij, bij, puška moja, bij, bij, krvnike, bij fašiste, vse po vrsti bij . . .
Malo pušk je bilo takrat. Dolgo sem se družila samo z železnimi vilami, sekirami in različnimi kopji, ki so jih tiste dni skovali kmečki kovači. Prav zares, da je bilo nerodno imeti opravka s takim staromodnim orožjem. Cisto prav so imeli, ko so mu pravih hladno orožje.
Sčasoma sem si v bojih začela osvajati novo orožje, svoje tovari-šice potem pa lahke in težke strojnice in paposled, z njihovo

I
pomočjo, tudi razne manjše in večje topove. Zmagoslavna pot je bila to, moj nia-U tovariš! Borila sem se v mnogih mestih, po gorah, po vaseh in p0 soteskah.
Pred dvema dnevoma je moj Gojko, ki me je junaško nosil skozi vse te boje, padel junaške smrti in sedaj sem, bratec moj mali, v rokah tvojega očeta. Saj je tudi on junak, ah ne?
Tudi jaz bom junak, je pomislil otrok v spanju in se nasmehnil.
Puško je pripovedovanje utrudilo, pa je tiho aamrmrala:
— Lahko noč, malček moj, spočiti se moram. Dosti dela me še čaka.
In puška se je polagoma umirila ob spečem dečku, ki se mu je že sanjalo, da je vehk kakor odrasli in da a očetovo puško razganja sovražnika na vse štiri strani sveta. ,
Oče je imel sina lenuha, ki je raje poležaval kakor delal. Vse delo po hiši je opravljal oče, sin pa se je sprehajal in žvižgal. Neko zimo pa je oče zbolel. Drv od nikoder, zima pa je bila huda.
»Nič ne pomaga sinko, pojdi v gozd in nasekaj drv,« je prosil bolni oče.
»Toda kako vendar?« je odgovoril leni sin. »Saj ne bom znal. Tega še nikoli nisem delal.«
'h
1
Obarvanje kovin
Večini običajno uporabljanih kovin lahko damo motno črno površino s nomočio kemičnih sredstev. Taka površina ima prednost pred lakirano, ker s? ni lušči, sf ne lesketa in se ne mehča pri višji temperaturi. Za optična instrumente, n. r>r. za fofOTJo-e"ev.:?lnike je n°obhodno votrebca.
Medenina in baker :;•■> fi"ir. ako ju damo za neka* m'.v >.- o-pino enega de"a bakro eg:1, nitrata in treh delov vod;:. N kaj kapljic srebrovega ničrata zaoljša črnino.
Bakreni predmeti (ne pa medeninasti) dobijo črno narahlo lesketa jočo se površino v raztopini enega dela amonijevega nitrata in štirih delov vode. Med -ninas-i predmeti dobijo v tej kopeli jek!e-no-sivo barvo.
železni predmeti, Iu jih po<o -i-mo -v rotograrsKo tiKsirno Kopel (natrijev hiposulfit), dobij0 črno modro površino še posebno, če smo dodali nekoliko svinčevega acetata ali nitrata.
Srv-bro potopljeno v raztopino natrijevega sulfata dobi črno barvo.
Cink dobi črno površin,, v raztopin; antimonovega klorida.
Lepo sivo barvo dobi žeie-o, a ko ga dam0 za pol ure v vr?'o slabo raztopino železovega fosfata.
1
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Vodoravno: 1; alkohol, 7) ni1, S) Bogo, 9) ako, II Don. 12) tara, 14) ne, 15) Kri". 16; mraz, IS) nekoč, 21) je, 23) nada, 24) Ait. 25; las.
Navpično: .1) anatomija, 2) Lika, 3; ob, 4) hod, 5) ogon, G) lonec, 10) orkan, 13) arzen, 17) soda, 19) kal, 20) čas.
Za davnih časov so mesarji obljubili psom, da bodo dobivali za svojo službo koščke mesa', ki padejo mesarjem pri sekanju s tnala na tla. Psi so se po tem ravnali; da si za-golove, kar so jim mesarji obljubili, so jim morali le-ti to potrditi na kergamentu. To listino so psi dobro spravili in izbrali so zanjo čuvaja. Toda mačkam ta pasja predpravica ni bila všeč. Sklenile so, da listino psom ukradejo. Zasledovale so na skrivaj psa, ki je čuval listino in izvohale, da je pergament skrit v pasji bajtici. Ko -je nekoč pes odšel s svojim gospodarjem na polje, so zlezle mačke v bajtico in iskale, dokler niso našle. Veselo so odnesle listino v izbo pod staro skrinjo. Ko se je pes vrnil, je takoj zavohal, da so bilo mačke v bajtici in obšla ga ji groza, ker je listina izginila. Kaj naj naredi? Planil je na mačke, a te so vse utajile. Pes se je bal, da
»Sedaj boš moral. Vzemi sekiro, vpreži konja in pojdi.«
»Saj ne bom zmogel.« starka Težava, Id ti bo pomagala.«
Sin je zaupal v starkino pomoč. Vpregel je konja in odšel. »Kar pojdi! V gozdu živi dobra Ko je prišel v goad je zaklical na ves glas:
»Težava, hoj, Težava! Pridi in mi pomagaj!« Toda nihče se mu ni odzval-. ■»Morda komu drugemu pomaga,« je menil lenuh. »Toda dokler mi ne pride pomagat, bom sekal, da me ne pokonča mraz. Starka pa naj potlej zbaše drva na voz-« Ko se mu je zazdelo, da je dovolj nasekal, je ponovno začel klicati Težavo, toda zaman.
»Ce bom čakal, lahko se zgodi, da me prehiti noč,« je menil sin. »Bolje bo, če bom nakladal, dokler ne pride Težava in mi poma-ga.« Tako je po malem naložil vsa drva na voz, si obrisal potno čelo in pognal proti domu.
»Drva sem pripeljal,« je dejal očetu, »toda s težavo, ker mi ni nihče pomagal.«
»Ah nisi pravkar priznal, da si delal s težavo?« Sedaj šele je sin doumel, kaj so pomenile očetove besede. Oče pa je nadaljeval:
»Tako je to, sinko moj! Brez težave ničesar ne storiš. Propadle bi vasi, mesta, propadel bi ves svet, vsi bi propadli in pomrli od lakote, če bi nam ne pomagala — težava.«
Je perje široko, tako, kot solata; je takšno kot žlica -in ne kot lopata; a zrnje je drobno, ne vem, če je grenko, imajo ga ptički za slastno pečenko; ga najdeš po travi, kjerkoli oz poti. Ugani, kaj to je? Nikar se ne zmoti.
IGO GRUDEN:
SINKU
V	Nabrežinj blizu Trsta sc tvoj oče je rodil:
kjer jo v morju skala čvrsta se po produ je podil, v zimi z burjo se boril.
V	šolo liodii je v Gorico. Ko prihajal je domov, vozil se je z jadrnico,
z ribiči veslal na lov tja do istrskih bregov.
Dnevi so prišli temačni, takšnih ni še videl svet: m riti tujci v dobj mračni so teptali kraški cvet pet in dvajset strašnih let.
Naj kdor koli kdaj te vpraša, k:'o živi na zemlji te,j, vedi: zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej, zanjo bori se naprej!
ga bodo tovariši ogrizli, zato jo rajši molčal. Upal je, da listine ne bodo iskali.
Toda zgodilo se je drugače. Eden izmed pasje družine je sedel nekoč pri tnalu v mesnici, ko se je mesarju pri sekanju izmuznilo celo ovno-vo stegno iz roke in padlo na tla. es je hlastnil po njem, toda v tem hipu se je sklonil tudi mesar, iztrgal psu stegno in ga povrhu še udaril. Nič ni psu pomagalo, da se je skliceval na pasjo predpravico, ki določa, da je to, -kar pade pri sekanju s tnala, pasja last. Mesar ni hotel dati stegna. »Odpadki so vaši, ne pa celi kosi,« je rekel psu, in ko je le-ta neprenehoma poudarjal svojo pravico, je dejal -mesar: »Pri-
nesi listino, da vidim, kako je tam zapisano.«
Pes se je pohraü in brž hitel po listino k njenemu stražniku. Toda ta mu ni mogel dati in hočeš nočeš je moral z barvo na dan. Povedal je, kaj sumi in slednjič sta ¡tekla oba psa za mačkami, da bi jima vrnile listino. Nastal je divji lov na mačke. V veliki stiski so mačke slednjič priznale, da so listino ukradle in hotele •so jo vrniti. Ko pa so prišle v izbo k skrinji, je bila sicer listina tam, toda bila je na drobno razglodana. Miši so jo tako zdelale, ko so jo našle pod skrinjo.
Ko se je to razglasilo v pašji družini, so psi takoj napovedali mačkam boj', ki 'traja še danes. Kjerkoli zagleda pes mačko, jo ubere brž za njo. In ko bi znali psi plezati po drevesih, bi se mačkam slabo godilo. Zato pa zopet mačke preganjajo miši, ki so vzrok tega krutega zasledovanja.
Pionirska križanka
1		2	3	4		5
	ÉÉS	á			¡KvH	
7	8	ilií			9	
0		JI		12		
13						
U			Sij	15		
	111	16			SEH! Hi	
17				13		
Vodoravno: 1) potreščina za razsvetljavo, 6) vasica na Koprskem, 7) predlog, 9) osebni zaimek, 10) ženski glas, 12) del sobe, 13) rojstni kraj pesnika Njegoša, 14) skala v morju, 15) kratica za poštno-brzo-javni urad, 16) rimski pozdrav, 17) stopnja v vojaški službi, 18) nemška obmejna reka.
t
Navpično: 1) mojster slovenske -beside, 2) geometrijski izraz, 3) znamka nemških motornih koles, 4) začetni črki imena in priimka tolminskega pisatelja, 5) slasten, S) maščoba, 9) sadni sok, 11) kraško vino, 12) mesto ob slovenskem Jadranu.
STRAN 'C
SLOVENSKI JADRAN
fit.. 49 - 26. novembra.
KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
Vsem našim odjemalcem ter delovnim ljudem iskreno čestitamo ob Dnevu republike 29. novembra 1954. Priporočamo obisk naših trgovin!
čestita ob 29. novembru vsem svojim poslovnim prijateljem in zlasti svojim zavarovanim strankam, Kmetijskim zadrugam in zadružnikom ter delovnim kolektivom!
ribiško podjetje Piran pozdravlja vse delovno ljudstvo Jugoslavije ter mu čestita ob Dn evu republike 9 29. novembra 1954.
Ladjedelnice »Boris Ki
PIRAN
čestita za 29. november z željo novih zmag pri delu za socialistično skupnost.
čestita svojim odjemalcem in delovnim ljudem ob Dnevu republike, 29. novembru!
VELETRGOVINA Z LESOM

PER
pozdravlja vse delovne kolektive naše socialistične domovine ter jim čestita ob Dnevu republike, 29. novembra 1954.

čestita k prazniku 29. novembra vsem svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem!
čestita svojim občanom ob prazniku Dneva republike ter jim želi še večjih uspehov pri nadaljnji izgradnji naše socialistične domovine.
INDUSTRIJSKO PODJETJE


NUDI NASLEDNJE PROIZVODE:
PRALNO MILO: «PALMA« BELO, »ISTRA« ZELENO, »C A P R A« RUMENO -fr PRALNO ODISAVLJENO MILO BREZ ZAVITKOV IN V ZAVITKIH -¡V TOALETNO MILO ROZA IN RUMENO -k MILNI PRAŠEK »P ULIT O« ZA FINE TKANINE -A- PRALNI PRAŠEK ODPRT IN V ZAVITKIH ->V KRISTALNO SODO -k PARKETNI VOSEK -k LOSCILO ZA ČEVLJE »PERLA« PRALNO TEKOČINO »VARECCHINA*
GOSPODINJE, ZAHTEVAJTE IN KUPUJTE VEDNO IN POVSOD NAŠE PRVOVRSTNE PROIZVODE, KI VAS BODO V VSAKEM OZIRU ZADOVOLJILI.
Radio Koper
NEDELJA, 28. XI.: 8.15 Iz domačih logov; 8.40 Za naše kmetovalce; 9.00 30' za dobro voljo; 9.30 Mladinski oder: J. Menart »Ku-rirček«; 13,45 Glasba po željah; 15,00 Naš mikrofon je z vami: Primorski zbori, ansambli in solisti-ama.terji pojo in igrajo; 15.30 Naši kraji in ljudje: Po partizanskih poteh na Vojskem; 16-00 Nedeljski prom&l^clAi koncert; 20.15 Jurina in Praznina; 2n.30 III, javni radijski koncert. Sodeluje orkester Slovenske filharmonije in solisti ljubljanske opere. Dirigira Jakov Cipci (prenos iz Ljudskega gledališča v Kopru).
PONEDELJEK, 29. XI.: 8,15
Partizanske pesmi in recitacije; 9.00 Dan republike; 10,00 Čestitke delovnih kolektivov; 13.45 Glasba po željah za delovne kolektive;
I.5.00	Pevski zbori pojo; 16.00 Pred
II.	leti — spomini primorskih partizanov; 16,30 Izbrano cvetje z domače grede; 20.15 Dalmatinske narodne: 20-30 Slušna igra v hrvaščini »Hasanaginiea«; 22.00 Plesna glasba.
TOREK, 39. XI.: 11,00 Mladinska oddaja: 29. november, naš državni praznik; 14.00 Od melodije do melodije; 15.00 Kulturno življenje na Primorskem; 16.00 Tečaj angleškega jezika; 1.6.10 Za vsakogar nekaj; 19.15 Melodije in ritmi; 20.30 G. Verdi »Emani«, Opera v štirih dejanjih; 22.30 Plesna glasba.
SKEDA, 1. XII.: 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki; 15.00 Od Triglava do Jadrana; 15.15 Koncert sapranistke A. Mezetove in baritonista S. Jan. koviča iz Beograda; 16.00 Zdravstveno predavanje; 19.15 Melodije in ritmi; 20.15 Zabavni ansambli radia Beograd igrajo; 20.30 Jugoslovanske narodne pesmi; 22.00 Plesna glasba.
ČETRTEK, 2. XII.: 14,00 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki; 15 00 S knjižne police; 15.20 Melodije iz filma »Postržek«; 16.00 Narava in tehnika; 16.10 Za vsakogar nekaj; 19.15 Melodije in ritmi; 22,00 Plesna glasba.
PETEK, 3. XII.: 11.00 Melodije
za mlade poslušalce; 11.30 Emisija za djecu; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki; 15.00 Kulturno pismo; 15.10 Partizanski napevi; 16.00 Tečaj angleškega jezika; 19.15 Melodije in ritmi; 22.00 Plesna sriasba.
želi kolektiv
m
¥sem svojim dobaviteljem SOCIALISTIČNEM
m
v
Prebivalstvu priključenih krajev ob Slovenskem Jadranu iskreno čestita ob prazniku Dneva republike
delovni kolektiv
«žete
m
mm
m E3						
lili		i				3
a
ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM OB PRAZNIKU REPUBLIKE!
DOBILI SMO DESET NOVIH
SMUČARSKIH SODNIKOV
Primorska smučarska podzve-za v Idriji jo priredila tečaj za smučarske sodnike, katerega je vodil naš najboljši strokovnjak tov. Ante Gnidovec 0d Smučarske zveze Slovenije iz Ljubljane- Udeležilo se ga je 10 kandidatov, ki so pa bili žal vsi iz Idrije. Ostale smučarske enote niso poslale svojih zastopnikov, čeprav jim je pod-zveza nudila najboljše pogoje, kar moramo vsekakor grajati. Do sedaj smo na Primorskem imeli v evidenci enega samega smučarskega sodnika tov. Vončina Karla iz Gorice. Vsi kandidati so v nedeljo uspešno položili izpite in sicer: Golob Miro, Pajer Jože, Felc Marijan, Hladnik Prane, Logar Srečko, Gabrovšek Viktor, Kašca Jer-ko, Pahor Miloš, Murovec Stanko in Miklavič Vlado. Tako je končno tudi Primorska dobila vsaj zasilni kader smučarskih sodnikov, ki bodo lahko uspešneje sodih naše smučarske prireditve.
L. S.
Nogometno prvenstvo Jugoslavije
l
Državnemu nogometnemu prvaku Dinamu je v nedeljo, po nekaj tedenskem zasledovanju, končno Ig uspelo dohiteti na čelu lestvice »majstore s mora«, ki so bili prisiljeni pustiti nasprotnikom kar tri od štirih točk zadnjih dveh srečanj. Dinamovci so se sicer v «Skoplju morah srdito boriti proti domačinom, toda so le zmagah.
Najbolj pričakovana tekma dneva je bila v Beogradu med domačimi moštvi Crvene zvezde in Partizana. Vsi s0 pričakovali, po veliki zmagi nad madžarskim prvakom Honvedom, da bo Partizan uspešno nastopil tudi proti Zvezdi, toda zaman. Partazanovci ne morejo zaigrati dveh zaporednih tehnično enakih tekem. To so že večkrat pokazali. Odlični igri in kon-diciji sledi vsakokrat podpovprečna tekma. To se je ponovilo tudi v nedeljo v sicer lepi, napeti in tehnično dovršeni igri, v kateri je Partizanu manjkalo več odločnosti v zaključnih akcijah, katere je pa anala lepo izkoristiti Crvena zvezda, ki se je tako zopet za točko približala čelnemu paru Dinamu in Hajduku.
Poleg ostalih je največ prahu dvignil neodločeni rezultat, ki ga je Proleter zabeležil v Novem sadu proti Vojvodini in katastrofalen poraz Lokomotive v Sarajevu, kjer je bil z 8:0 postavljen novi rekordni rezultat letošnjega prvenstva.
BSK je kot meteor izginil iz prvega mesta prav takrat, ko so vsi pričakovali, da se bo nanj sam povzpel. Toda takrat ga je beograjski Radnički presenetil in mu, čeprav ne zasluženo, odnesel izpod nosa obe točki.
Zmaga Spartaka nad Železničarjem je bila predvidena in šla mimo neopaženo.
GORIJON PIRIE PRVI
V	BRUSLJU
Mihalič tretji
V	nedeljo je bil v Bruslju veliki •mednarodni jesenski kross, na katerem so sodelovali med drugimi tudi jugoslovanski znani dolgopro-
gaši Mihalič, štritof, Ceraj in Ce-tinič. Proga je bila dolga sedem milj ali 11,100 m po ulicah belj-gijske prestohce.
Anglež Gordon Pirie, ki spada v elito svetovnih dolgoprogašev, je takoj v začetku prevzel vodstvo in ga kljub večkratnim napadom Madžara Kovacsa in našega Miha-liča uspešno obdržal do konca, medtem ko se je na drugo mesto uvrstil Kovacs, na tretje pa naš .Mihalič, Stritof je bil sedmi, Ceraj 15., Cetinič pa '7.
NOV SVETOVNI REKORD
V	PLAVANJU
Znani svetovni plavalni rekorder madžar Tumpek je v nedeljo izboljšal svoj svetovni rekord na 100 m v metuljčkovem slogu za tri desetinke sekunde. Progo je preplaval v času 1:02,1.
MEDNARODNI TURNIR V KOŠARKI V LJUBLJANI
V	okviru proslav 29. novembra je ■Košarkaška zveza Slovenije organizirala v Ljubljani veliki mednarodni košarkaški turnir, za katerega so se prijavile reprezentance Dunaja, Zagreba, Maribora in Ljubljane.
Tekme bodo začele v nedeljo 28. novembra v dvorani na Taboru.
Fizkulturno gibanje v Sečovljah
Čeprav so Sečovlje kraj, kjer biva precej mladincev, je doslej tamkaj fizkultura bila na mrtvi točki. Ni bilo nobenega telovadnega društva, ki bi mladincem prožilo možnost telesnega razvoja in ukvarjanja s telovadbo. Namesto, da bi mladinci telovadili, razvijali svoje sposobnosti, svoje telo in krepili svoje zdravje, so bih prepuščeni sami sebi, svoj prosti čas pa so zapravljali v glavnem v sečoveljski gostilni ah se kako drugače brez haska dolgočasili. To je dalo misliti nekaterim in na pobudo tovariša Dušana Furlana so sestavih fizkulturni iniciativni odbor, ki bo poskrbel za ustanovitev Telovadnega. društva Sečovlje. Društvo bo takoj začelo z delom, volje imajo kar dovolj. Težava je le v pomanjkanju primernih prostorov. Imajo za silo že nekaj rekvizitov in telovadnih naprav, za nabavo vsega potrebnega pa so se obrnili za pomoč na Kmetijsko zadrugo, in občinski ljudski odbor v Sečovljah, na Fizkulturno zvezo in druge množične organizacije. Upajo, da jih bodo prijatelji mladine podprli v njihovem prizadevanju.
V. J
e m govorite

■ : - ■■ : -- -- ■::-: Ss %	I	■ :
v:
'j.,
Ä......

lit : : --«À
ŠSS
v V i? 4! ~ A^i ¿I ............. .......... ¡Él!
Danes objavljamo 4. lekcijo tečaja angleškega jezika, ki bo na sporedu Radia Koper v torek dne 30-novembra in ponovitev v petek dne 3. decembra ob 16. uri.
Teacher: Danes bomo govorih o
glagolih »iti in »priti«. Joan: Good evening. Teacher: Dober večer, Joan. Nekaj čisto navadnega vas bom vprašal. Kaj storite, ko vas prosim, da bi govorili z nami? Joan: I come.
Teacher: Rečete torej — pridem. Joan: Yes. I come. Teacher: Ce vas Ooe pokliče, ko vas prosi, da greste k njemu drugam, kaj storite? Joan: I go.
Teacher: Dobesedno: Grem Joan: Yes, I go.
Teacher: Kaj pa Rover, vaš psiček? Kaj naredi, ko ga pokličete? Joan: He comes. Teacher: Pride. Joan: Yes, he comes. Teacher: Ko se pes približa, kaj
naredi maček? Ali ostane? Joan: No, he goes. Rover comes —
Tibby goes. Teacher: Ne, gre — pravi Joan.
Rover pride — Tibby gre. Joan: Yes. Roves comes, Tibby goes.
Teacher: Seveda. Povejte nam zdaj Joan, po kakšnem vrstnem redu prihajajo člani vaše družine zjutraj na zajtrk. Kdo pride prvi? Vi?
Joan: No, my mother comes. Teacher: Vaša mati pride prva. Joan: Yes, mother comes.
Teacher: In potem?
Joan: My father comes.
Teacher: Vaš oče pride?
Joan: Yes, my father oomes.
Teacher: Tretja ste gotovo vi?
Joan: No. My brother comes. Tom comes.
Teacher: Potem pride vaš brafc,
kajne?
Joan: Yes. Tom comes. Tom is mj brother?
Teacher: Kdo pride zadnji? Vi sami?
Joan: Yes. I come. — My mother comes — she comes. My father comes — he comes. My brother comes — he comes. I come.
Teacher: Kdo ponavadi najprej zapusti hišo po jedi?
Joan: I go.
Teacher: Ste vi prvi?
Joan: Yes. I go.
■Teache: In za vami?
Joan: My father goes.
Teacher: Vaš oče gre torej v*.-mi?
Joan: Yes. He goes.
Teacher: Gre sam vaš oče?
Joan: No. My brother goes. Tom goes. Tom is my brother.
Teacher: Vi torej zadnji pridete in prvi greste?
Joan: Yes. I go. — My father goes. — he goes. My sister goes — sh« goes.
Teacher: Vaša mati pa ostane, aH ne?
Jean: Yes.
G. Grey: Joan! Joan!
Joan: That is father. Yes, fathe»!
Teacher: No, Joan. Ko vaš oče pokliče, kaj storite?
Joan: I go. Goodbve.
zavod v Li
napoveduje nove knjižne zbirke za leto 1955
Pred koncem jesenskega prvenstva se je na naših igriščih spet razvnela orgorčena borba za točke

Mednarodnega jezika
ESPEKNTO
se lahko hitro naučite v našem dopisnem tečaju. Ako pošljete znamko za din 25.—, Vam pošljemo brezplačno na ogled prve lekcije.
Svetovni roman: Henry James: AMERIČAN. — Zanimiv roman o nelepi usodi Američana v starem svetu, v Evropi. Honore de Balzac: CESAR BIROT-TEAU. — Zgodba o dvigu in propasti pariškega trgovca, o spletkah in maščevalnosti gospodarskih krogov.
Konstantin Fedin: BRATJE. — Klasično napisan roma o usodi treh, po karakterjih različnih bratov v oktobrski revoluciji. Jakob Wassermann: ULRIKA. — Mlademu dekletu se izpolnijo skrite sanje. Toda v tako imenovani »boljši družbi« doživi vrsto razočaranj.
Sodobni roman: Zdenek Nemeček: ZAHODNO OD PANONIJE. — Roman o usodi slovenskih in drugih izseljencev v Franciji
oglasi
SORDON IVAN, rojen dne 28. 10. 1911 v Montinjanu št. 11, stanujoč ravno tam, je izgubil osebno izkaznico št. 31703./216S3, izdano od Občinskega ljudskega odbora Marezige. Izkaznic proglašam za neveljavno, ako je ne dobim vrnjene.
TOVARNA SCETK „ISTRA" V KO P R D
Odkupuje kri in in bele prane ščetine po najvišjih dnevnih cenah
Ureja uredniški odbor —- Odgovorni urednik Ivan Renko — Tiska tiskarna »Jadran« — Vsi v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjeca ulica št. 26, telefon 170, poštni predal 2 — Rokopisov ne vračamo
Je že tako, da nekateri moji bralci niso nikoli zadovoljni z mojim pisanjem. Če grem v Idrijo me obdolžijo, da bi se rad nabral živega srebra, če hodim po Tolminskem, mi očitajo, da sem šel tja samo zaradi sira, kadar kolovratim po Krasu, sem tam samo zato, da bi se »nacukal« terana, kadar obiščem Vipavce, mi nagajajo, da sem šel gledat brhke Vipavke, ko pa me pot zanese na Pivko in Notranjsko, me hitro oborožijo za lovca. Tam so še medvedi in volkovi, pravijo, zato jo je Vane pobrisal tja. Nič ne rečem, včasih sem res Tad pihnil pa-kega kosmatinca, pogledal kako mlado »pupo« in popil kozarček terana. Danes pa sem tudi z manj zadovoljen.
Ta teden sem obiskal nekatere vasi na Koprskem, da ne bo zamere, ker se mi zdi, da sem jih zadnje čase nekako zanemarjal. Kot bi iz helikopterja padel, sem se znašel v Babičih. Prav nič nisem bil zadovoljen, ko sem si ogledal hlev, ki ga je bila zgradila bivša kmečka delovna zadruga. Skoro vse šipe v pritličnih oknih so razbite. Na spodnji strani jc hlev za prašiče. Pregradne stene iz opeke počasi izginjajo. Po domače bi rekli; nekdo krade opeko. Pogledal sem v notranjost svinjaka, pa se. je velik prašič dvignil in počasi koračil proti meni. Menda je ta edini čuvaj vse te imovine, sem pomislil.
V Vanganelu so lepo uredili zadružni dom in dvorano za predstave. Ta pa služi le za kinopredstave. O kaki kulturni prireditvi že dolgo ni nič slišati. Igralsko družino imajo le na papirju, tako sem mimogrede slišal, če je tako, sem dejal, bova z Juco naštudirala krajšo igro nalašč za Vanganelčane in jo uprizorila enkrat do novega leta. Nameščenka kmetijske zadruge je bila nad tem mojim predlogom tako navdušena, da mi je ob odhodu naročila, naj prav lepo pozdravim Juco. Pozdrava ji seveda nisem osebno povedal. Saj veste ... Ženske!
Dolga je pot iz Vangancla do Kopra — celili šest km.
Bil sem žejen kot goba in sem zavil v gostilno na bivši postaji v Škoci-janu, Za »šankom« ni bilo nobenega, zato sem glasno poklical. Dolgo sem čakal, pa ni bilo nič. Zelodeo je tako na glas zahteval svoje, cla bi ga bili morali slišati kilometer daleč. Ti ljudje nimajo nobenega usmiljenja do gostov, sem mislil in jiokukal v kuhinjo. Ves »štab« je bil zbran tam v prijetnem razgovoru, Lepa je služba natakarja, sem mislil. Mogoče pa ti ljudje niso zavarovani za primere nesreč, zato se jim nikamor ne mudi. Če bi preveč hiteli, bi se znalo zgoditi, da bi so prevrnili in porezali ob razbite kozarce. Kje bi se potem zdravili!
Tako sem moral naprej v Kower. Pa sera naletel na štiri gospodinjo,
ki so letale od trgovine do trgovine, da bi dobile kislo zelje za prikuho. »Ti, Barba Vane, ki imaš na čez take zadeve, povej, da v Kopru ni zelja,« so me prosile. »Kako,« sem se začudil, »saj ga polno rase po njivah in sem zvedel, da je letina v Sloveniji bila dobra. Le potolažite se, kadar je v kakem kraju neke stvari na ostajanje, je prav gotovo ni tam, kjer bi jo rabili.« Upam, da bo to zaleglo.
Ko sem prišel domov, sem dobil juco na postelji. S tilnm glasom me je prosila, naj grem kupit nekaj limon, da bo za čaj, ker je zelo pre-hlajena. Zdrvel sem po stopnicah in skovo zavriskal od zadovoljstva. (Veste, kadar je Juca malo bolna, pridem vendar tudi jaz do besede.) V novi tržnici sem vprašal .za limone, pa sem dobil odgovor, da »Fruc-tus« ne more dobaviti limon. S tem naj imajo opravka zdravniki, ne mi, ld smo grosistieno podjetje. Pomagajmo živeti eden drugemu, si mislijo,
Ze vnaprej vem, kako med bodo grdo gledali vsi tisti, ki sem jih danes pokazal v »špeglu« moje rubrike. Naj se le dobro ogledajo, pa bodo videli, da nisem jaz tisti, ki jih vlačim po časopisih, temveč da so prav oni sami s svojim delom, na drugi strani pa ljudje, ki. meni Va-netu zaupajo svoje težave, ker ma imajo za poštenega človeka.
Na svidenje.
Karel Grabeljšek: DOLOMITI SE KRUŠIJO. — Partizanski roman o usodah ljudi v viharnem času revolucije.
Andre Marlaux: VIHAR V ŠANG-HAJU. — Izredno zanimiv roman iz časa kitajske revolucije. Theodore Dreiser: SESTRA CAR-RIE. — Brezobzirna kapitalistična družba poruši srečo dveh ljubimcev.
BIOS:
Dr. Dragotin Cvetko: DAVORIN JENKO. —- Oris življenja', dela ia pomena, ki ga ima za zbliževanje dveh kultur veliki slovenski skladatelj.
Tibor Mende: BURMA SREDI DVEH SVETOV. — Znani reporte* nam posreduje najzanimivejše dogodke in običaje v tem delu sveta. Benjamin Platt Thomas: ABRAHAM LINCOLN. —- Biografija najpomembnejših osebnosti v zgodovini ustvarjanja Združenih države Amerike.
Axel Munthe: SAN MICHELE. — Pripoved zdravnika z bogatimi življenjskimi izkušnjami, ld s svojim poznavanjem človeške intimnosti pretrese in osvoji vsakega bralca^ Nova ljudska knjižnica:! Štefan Zeromski: PRED POMLAD-. JO. — Zgodba o mladem revolucionarju, ki niha med ljubeznijo do lepe vdove in domovinsko dolž-; nostjo.
Le Grand Canon: V OBJEMU GO-; RA. — Živo opisana usoda prvih
naseljencev »divjega zapada«. Inž. Ernest Močnik: ZAKLADI POD ZEMLJO. — Poljudna in zanimiva razlaga našega rudnega bogastva in njegovega pomena za napredek.
Vlado Hab jam: POMLAD VNUKOV. Pretresljiv roman o materi, ki izgubi vse 'tri snove v narodnosvobodilnem boju, Margaret Mitchell: V VRTINCU. --, I. in II. knjiga. Svetovnoznani ro-. man boja med ameriškim severom . in jugom, ki nam podaja prerea številnih človeških usod v vsej sva-. ji elementarni nujnosti. Cene mesečidh obrokov za zbirke so naslednie:
SVETOVNI ROMAN: polplatno 250,
platno 255, polusnje 300 din. SODOBNI ROMAN: polplatno 203
platno 230, p^lusnje 275 din. BIOS: polplatno 2J5, ptahio 250,.o*'.
■ usnje 2S0 din: NOVA LJUDSKA KNJIŽNICA:.broširano 230, ; polplatno 280 din. . Vabimo vse dosedanje naročnika in tudi " druge ljubitelje dobre knjige, da se naroče na zbirke in si tako omogočijo nabavo novih knjig nj finančno lahko zmogljiv način.
Naročniki"naj se prijavijo do kosca decembra!
SBSfiSlas' SasKissu; SJiKassssi	svsjtsssiwiwi;- awsssss SIN- >-• ■
STRAN 12
Zima se bliža z dolgimi koraki in s seboj prinaša vrsto nadlog, med katerimi je nedvomno največja — burja.
Veliko ljudi je, ki poznajo buir-jo, malo pa je takih, ki vedo, kako pravzaprav nastane ta vremenski pojav, ki doseže včasih hitrost 170 km na uro, kar je zelo blizu hitrosti tajfuna.
Opazovanje gibanja vremena na področju Jadrana nas privede do ugotovitve, da je vreme v naših krajih odvisno v prvi vrsti od porazdelitve zračnega pritiska nad Srednjo Evropo, Balkanskim polotokom in sosednimi področji Sredozemskega, zlasti pa Jadranskega morja.
Pozami je večina Srednje in Severne Evrope pokrita s snegom Posledica tega je, da je zrak nad tem področjem močno ohlajen. Obenem pa prodira na to področje mrzel zrak iz še severnejših področij. To je vzrok temu, da se tudi ozračje vsega severnega in severozahodnega zaledja Jadranskega morja občutljivo ohladi.
Dejstvo, da imamo na drugi strani prostrano področje Sredozemskega in Jadranskega morja, ki vsebuje veliko množino toplote, ki se je tu nabrala v poletnih mesecih, je seveda tudi zrak na tem področju toplejši, kar pa ima za posledico tudi nižji barometrski pritisk. Zaradi vsega tega je to področje v zimskem času zelo primerno za prehod gibajočih se depresij, ki ponajvečkrat prihajajo iznad Atlantika, čez južno Francijo, čez Lionski in Genovski zaliv ter vpadajo nad Sredozemsko morje.
Te depresije, ki zavzemajo včasih celotno področje nad zahodnim morjem, močno vplivajo na vremenske prilike kakor tudi na smesr vetra na celotnem področju Jadranskega morja. Tako na primer depresija, ki ima svoje središče nad severnim delom Jadranskega morja, povzroča v Kvarnerskem in Tržaškem zalivu veter, ki piha v smeri sever-severovzhod in ki mu pravimo burja. Hkrati pa bo na južnem in srednjem Jadranu veter, ki bo pihal v smeri jugo-jugovzho-da. Temu vetru pravimo jugo. Meja med obema se vleče nekako nad področjem zemljepisne širine otoka Raba.
Da prav tukaj poteka meja med burjo in jugom, je kajpak določen vzrok, ki si ga velja pobliže ogledati.
Znano je„ da je toplota Jadrana pozami precej višja kot toplota njegovega zaledja. Posledica tega je, da se zrak nad morjem segreva, zlasti kadar ta zrak v presledkih miruje. To vpliva tudi na medsebojni pritisk. Toplota vode v Jadranu je znatno odvisna od stalnih toplih tokov, ki prihajajo skozi vzhodni del Otrantskih vrat iz Sredozemskega morja, teko ob vzhodni obali Jadrana ter se v
bližini Mljeta obračajo proti otoku Palagruži, nakar se približajo zahodni obali Jadrana in se obrnejo nazaj proti jugu. Del tega toka pa se odcepi in nadaljuje pot proti severu in tako doseže tudi naše kraje, kjer se ponekod čestokrat razbesni do neverjetnosti.
Tovrstno stalno obnavljanje toplote in že tako sorazmerno visoka toplota Jadrana in zraka nad njim pa so vir neke vrste lokalne in dolgotrajne depresije, ki ima v delu zimskega obdobja svoje središče prav na področju Palagruža in zahodno od otoka Visa.
Medtem pa proti severu in severovzhodu Jugoslavije zračni pritisk dokaj naglo raste, podobno kot proti jugu Italije, vendar počasneje. Takšna mirujoča depresija ima podoben vpliv kot potujoča depresija. Ce pa se središči obeh depresij ujemata, se poveča vpliv lokalne depresije. V primeru, da nad Jadranom ali v njegovi bližini ni takih depresij in da nad tem področjem vlada lokalna depresija, se njen vpliv kaže v tem, da imajo severni predeli ob Jadranu burjo, južni pa jugo.
Hkrati s tema dvema, vetrovoma prevladujejo ob naši obali, kakor tudi v severni obali Italije, v prvi vrsti severovzhodni vetrovi, v južnem delu pa zahodni in jugozahodni. Takšna dolžina zračnega pritiska ustvarja kaj ugodne pogoje za gibanje-potujočih depresij iz Genovskega zaliva, čez severni Jadran in dalje ob naši obali do področja, kjer poteka meja med jugo in burjo.
S celo vrsto skrbi, ki nam jih prinaša zima, je še posebno velika skrb za segrevanje prostorov, v ka-

m ISIMŠ
Prizor iz filma »Rimske počitnice« ameriškega režiserja Williama Wy-lerja, o katerem igrata glavni vlogi najnovejše odkritje ameriškega filma Audrey Hepburn in Gregory Peck. Razen tega bomo o naslednjem tednu gledali v naših kinematografih še jugoslovanski film »Koncert« o režiji Vladana Desnice, ki pripoveduje o življenju pianistke, in ameriški film »Videl sem mračnega tujca«.
■»»»•vWiyJW
terih živimo in delamo. Z vprašanjem, kako segrevati kak prostor, je tesn0 povezan0 tudi vprašanje, kako segrevati, da bo ceneje. S tem vprašanjem se ukvarjajo tudi razni strokovnjaki, in od časa do časa nam ponudijo kak svoj nov izum. Med le-te spada tudi izum, ki ga vidimo na sliki. To je električna pečica, ki porabi 220 volt in 2000 watov za segrevanje 40 prostornin-skih metrov veliko sobo
iMRs^mMBmsmmsmm . , fffigl ^«-^If^iX^ C-'jJ*
Igftk*
jf# «hi mm m, "3® - v
■mt-:-iz
j?m -'i- n
i
Posledice ultrapritiska
v	3
jivuoilice so ponekod prava šiba na rave. V nepreglednih množinah letijo iz kraja v kraj, uničujejo pridelke in drugo rastlinje ter zapuščajo za seboj popolnoma opustošene pokrajine. Podoben naval kobilic je pred nedavnim doživel tudi del francoskega Maroka. Tu so se kobilice spustile na 200 km dolgi in 25 km široki predel in v kratkem času uničile nasade pomaranč in drng0 rastlinstvo. S tem so povzročile ne le večmilijonsko škodo, am pak tudi to, da je ostalo v Maroku okrog 15.000 poljskih delavcev brez dela.
Nepoučen človek si niti predstavljati ne more, kaj vse je mogoče doseči s tako imenovanim ultrapriti-skom. Številni poizkusi z uporabo ultrapritiska so privedli do presenetljivih odkritij. Francoz Base in Američan Bridgman sta dosegla pritisk 300.000 kg na kvadratni centimeter površine. Kako neznanska je ta sila, si je skoraj nemogoče predstavljati. Če vemo, da človek, la krepko udari z roko na določeno podlago, povzroči komaj 0.5 kg pritiska na cm2, si skoraj ne moremo zamisliti sile pritiska, ki sta jo dosegla omenjena znanstvenika.
Znano je1, da vladajo v morskih globinah veliki pritiski. Če bi se spustili z primemo potapljaško pripravo v globino 8000 metrov, bi bil pritisk na to napravo 880 kg na cm2. To je za naše pojme silovit pritisk. Toda kaj je to v primeri s 300 tisoč kilogramov na cm2?!
Poskusi z raztegovanjem jeklene palice so privedli do ugotovitve, da se le-ta pretrga takrat, ko je njen preler zmanjšan na polovico. Isti poskus narejen pod pritiskom 2S.OOO kilogramov na cm2 pa je pokazal, da se palica še takrat ne pretrga, ko je njen premer zmanjšan na 99%. Pod omenjenim ultrapritiskom
se taka palica lahko podaljša do tri-stokrat, ko da bi bila iz gumija.
Ugotovljeno je, da se vse kovine in njihove litine pod ultrapritiskom prostorninsko močno spremenijo, da se namreč njihov obseg zmanjša tudi do 25% in da postanejo plastične. Takšni spremembi se ne morejo upirati niti karbidi volframa, katerih trdota je enaka trdoti diamanta.
Če pritiskamo na vodo s 25.000 kg na cm2, se Ie-ta stisne za 35% in postane kakor testo gosta snov. Pod pritiskom 12.000 kg na cm2 pa se led topi šele pri + 80° C.
Poskusi s stisnjenimi plini so dal5> kaj zanimive rezultate. Tako se na. primer prostornina enega litra vodika, pri pritisku 500 k na cm2, skrči na 0.2 cm3. Liter dušika se pod enakim pritiskom skrči tako, da tehta 963 gramov. Pod pritiskom 50.000 kg na cm2 pa je liter dušika težak že 13 kg, kar skoraj dosega težo premoga.
Poizkusi z ultrapritiski na področju medicine so odkrili prav tako zanimive stvari. Med drugim so ugotovili, da ultrapritisk različno učinkuje na razne viruse in mikrobe. Tako na primer bacili jetike poginejo »že« pri pritisku 6000 kg na cm1, medtem po nekatere bakterije vzdržijo pritisk do 20,000 kg na cm*.
DRAGO REHBERGER:
Hlotj a ¿Lmka cesta
ZAPISKI S POTOVANJA PO SREDOZEMSKIH IN ANGLEŠKIH PRISTANIŠČIH
Ob pol treh popoldne je gruški pristaniški pilot zapustil našo ladjo TOPUSKO, ki je kmalu v širokem loku zavila na odprto morje. Nekaj ur smo še opazovali visoke črnogorske gore, kmalu pa so izginile v popoldanski soparici. Morje je bilo gladko in mirno in le sum votle na premen ter ropot
ladijskih strojev so kazali, da se gibljemo. Popoldan nam je minil t veselem, da ne rečen prešernem razpoloženju, zakaj čakanja v Gru-žu in celo razvedrila in kopanja v uuDrovniKu, pomem lu.icev nam
je bilo dovolj. Vseh štirinajst potnikov in tudi dobršen del posadke kar ni mogel pričakovati trenutka, da se odvežejo vrvi in pretrga zadnja vez s kopnim.
Vendar je tudi to prišlo. Sedaj plujemo na odprtem. Nikjer kopna, nikjer ladij, nikjer galebov, še eelo nekaj delfinov, ki so se preku-ccvali okoli nas, je izginilo. Mor.jo na obzorju se staplja z nebom, da ni vi«'eti meje. Vse naokoli pusta praznina, sinji nic. Le proti večeru soparica izgine in črta na obzorju postane določna in jasna.
Nag» prvo pristanišče je Alžir, približno tisoč milj poti. Vsi smo
radovedni, kaj vse bomo doživeli na naši dolgi poti. Ležimo v stolih na B palubi ter ugibamo in ugibamo. «ase lenarjenje zmou prvi
natakar Nikola, ki nas z velikim zvoncem kliče k večerji.
Na nebu se prično prižigati zvezde, prva je Večernica. Kmalu nastane trda noč in zvezde so vse svetlejše. Rimska cesta je tako svetla, da odseva v vodi. Še nikdar je nisem videl take. Nemo slonimo ob ograji in strmimo in uživamo ta prvi večer na morju, ki je človeku s kopnega skoraj razodetje. Spati se nam ne da, zakaj škoda je vsakega trenutka. Precej
pozno se odpravimo v kabine. * » «
Še pred peto uro sem drugi dan na nogah. Na desni vidim kopno in mežikajoči svetilnik. Na levi se v daljavi strmo dvigajo v nebo gore. Hitim na poveljniški most in prvi častnik, ki ima jutranjo stražo, mi pove, da smo v Otrantskih vratih. Gore na levi so albanske. Svetilnik Otranto so obupno bori z jutranjim svitom, kateremu kmalu podleže, še nekaj minut in iz7.a rožnato obrobljenih gora na levi se prikaže sonce, ki prebudi nešte-
te vasice na italijanski strani. Precej na erosto si posejane te vasice m, KOiiKor moremo viaetl skozi
dalinogled, povezane med seboj z neštetimi stezami in potmi. Albanske gore kmalu izgineio, italijansko obalo, ob kateri plovemo precej blizu, pa opazujemo ves dopoldan. Poslovimo se od nje šele pri rtu Santa Maria di Leucca. Jonsko morje jc mirno in gladko kakor Jadransko in upamo, da bo tako tudi ostalo. Zopet sm0 na odprtem. Sončimo se, tuširamo na B palubi, čitamo in klepetamo. Itar hitro je poldne in kosilo.
Okoli petih popoldne zopet zagledamo obalo, kajti že sm0 na drugi strani vhoda v Tarantski zaliv. Obala je gosto naseljena, kakor prej ob Otrantu. Ko se zvečeri, nas spremlja na stotine lučk ob vsej poti. V daljavi mežika svetilnik Spartivento, 0b katerem bomo obrnili y Mesinski preliv. Čedalje več lučk j" na obali, čedalje več vasic. Kapitan Vezič ali barba, kakor vsi kličejo kapitane na naših ladjah, nas tolaži, da je vožn'a skori Mesinski preliv ponoči veliko lepša kakor polnevi in da nismo pra/ nič izgubili. L<? neradi mu verjamemo. Vendar nas ni ra-'0"ar-l. Nebo v daljavi otiseva p" svita Messin-i in Rcg^-o Cal^bria. m0 nekaj potir:b ladij, veh svetlih kakho <m-~'1 kresnic. Nekateri meri nami pripravljaj" pismi za »steM^nični pošto«. Bnrha nam ie namreč nove-^al, da meče 0 potniki vseh ladij v prelivu v mor-
je steklenice s pismi, katere poberejo čolnarji in oddajo na pošto. Seveda morajo biti poleg pisem v steKiemcati tuui cigarete ali ae-
nar. Običajna taksa je dvajset do trideset cigaret. Pravijo, da se še ni zgodilo, da pisma ne bi oddali, le če ga čolnarji najdejo.
Kmalu smo v prelivu. Na levi Messina, na desni Reggio. Mesin-ska katedrala je sijajno razsvetljena s tisoči in tisoči žarnic. Menda imajo Sicilijanci neki praznik, zakaj na desni od nje vidimo tudi ognjemete. Plovemo tako blizu, da skozi dalinogled razločimo vse podrobnosti, šs ce'o napis »Visitate trna« na zeiezmsKin vagonin v
mesinski postaji. Tudi zelenkasto razsvetljeni spomenik zaveznikom, ki so ga postavili Sicilijanci, prav dobro razločimo desno otl katedrale. ±Tizor je res presegel vsako
pričakovanje in skoraj verjamemo barbi, da je ponoči res lepše kot podnevi. Prav blizu nas pleše po morju neka lučka. Kapitan nas opozori, da naj pripravimo steklenice, ker se bliža čoln. ki jih bo pobiral. Ko se nam približa, morda na petdeset metrov, jih kani-«->o70ri s klic sm: »Ecco 'e bot-rigne:«, NeKi nerazločen glas ,ie prišel s čolna in ž? pljuskajo steklenic... v mor"e. En sam čoln jih je prišel pobirat, pravi io pa, da podnevi čaka vsako la^o nešteto čolnov, ki s klici: »Gettat° le bot-tiiriie!« opozarjajo nase, Celo do Prc*e"Ov prid - raH čoinarii. kajti beda je velika in ta način za-
služka niti ni kdo ve kako utrudljiv.
Med dvema visokima stolpoma, na najožjem mestu preliva plovemo v temno noč. Domnevamo, dasta ta stolna nosilca bodočega mosta čez preliv. Dokaj visoka sta in ob vrhu razsvetljena. Vs? večji promet med Sicilijo in Italiio zahteva hitrejših in ia5odnejših zve« čez preliv kot so trajekti. Ura je ena ponoči in čas za spanie. Le neradi se odpravimo, zakaj razsvetljava za nami je še vedno bajna^
Kljub vsemu bi pa le rad, da b6 piuu skozi prenv pouncvi. Viaei
bi namreč Homerjevo Scilo, kjer je v Odisejevih časili prebivala v skalnati votlini šesteroglava kačja, pošast in preažla na drzne mornarje, ki bi se up a'i skozi ožino. Komur se je posrečilo uiti tej pošasti na suhem, je pa gotovo padel v kremplje podvodni pošasti Karibdl, ki je nedaleč od ondod trikrat na dan zvrtinčila vodo v velikanske vrtince. Danes čolnarji ne verjamejo več tej legendi, vseeno pa se-izogibajo kamnitega scilskega rtiča in penečim se vrtincem, ki jih povzročajo tokovi, prihajajoči iT Jonskega in Tirenskega moria. Voda Jonskoga morja je hladnejša* bolj slana in boli gosta kakor v Tiremkem morju in kjer se obe razH^ni vO''ni gmoti srečujeta in udar;ata rinila ob drugo, nastanejo mo"ni vrtinci in neneše se morje, ki j» n?varno čo'nom in manjšim ladjam, posebno ob plimi mladega in polnega meseca.