Ljubljanska kreditna banka Ljubljana, Stritarjeva Ulica 3 (v lastni hiši). Posreduje najkulantneje nakup in prodajo vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, pri¬ oritet, srečk in novcev. Prevzema zavarovanja proti kurzni izgubi pri izžrebanju; denarne in hranilne vloge na tekoči račun ali na vložno knjižico. Vloženi denar se obrestuje od dne vloge do dne vzdiga z 4 t/ o Zamenjava in eskomptuje izžrebane obligacije, srečke in kupone. Prodaja in kupuje devize in valute. Daje predujme na vrednostne listine pod ku- lantnimi pogoji. Eskomptuje in vnovčuje menice. Preskrbuje vinkulacijo in devinkulacijo, zlasti vojaških ženitninskih kavcij ter raznih ustanov. Vsa potrebna pojasnila, kateri papirji so zato naj¬ bolj umestni, kako se doseže čim višje obresto- vanje, kedaj je izmenjava posameznih papirjev koristna, daje drage volje in izvede vse tozadevne transakcije najtočneje. Borzna naročila za dunajsko in inozemske borze izvede točno in ceno. Nakaznice in čeki na inozemska mesta. Promese k vsem žrebanjem. Podružnice: Trst, Celovec, Split in Sarajevo. Delniški kapital K 3,000.000- Rezervni zaklad K 400.000- . v Celju, Narodni dom sprejema hranilne uloge usak delaunik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po štiri odstotke ter pripisuje obresti usa- kega pol leta h kapitalu. Rentni daoek pla¬ čuje hranilnica sama ter ga ne odte¬ guje ulagateljem. Za uarnost ulog jamčijo okraji: Šoštanj, Seunica, Šmarje, Gornjigrad in Uransko in rezeruna zaklada, katera zna¬ šata uže nad 363.000 K. Ker nima hranilnica namena iskati dobička, zato razdeli znatne usote u občekoristne in dobrodelne namene za gori nauedene okraje. Dosedaj je douolila za dijaške ustanoue 30.000 K, za uodouodne napraue 10.000 K, za naprauo potou 2500 K, različnim učnim zauodom in ustanouiteu slouenske obrtne stro- koune šole 3950 K, za podpore različnim požarnim brambam in u kmetijsko-gospodarske namene nad 2800 K, hranilnico ustanouiušim okrajem izplačalo pa se je 10.000 K za dobro¬ delne namene; skupaj tedaj skoraj 60.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno nesiouenskih denarnih zauodou in jih obre¬ stuje, ne da bi se pretrgalo obrestouanje. Slovenci, poslužujte se Južnošta¬ jerske Hranilnice pri nalaganju svojega denarja ali kadar nala¬ gale denar za mladoletne ali va¬ rovance in zahtevajte pri sodi¬ ščih, da se naloži denar za mla¬ doletne, oz. varovance izključno le v južnoštajersko hranilnico. i 8 LSI 15^1 Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani, Prešernova Ulica št. 3 največji, najvarnejši denarni zavod. Denarni promet do 31. decembra 1909. nad 518 milijonov kron. Obstoječih vlog nad 38 milijonov kron. Rezervni zaklad nad 1 milijon kron. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina Ljubljanska z vsem premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. de¬ želni vladi, izključena vsaka špekulacija z vlo¬ ženim denarjem. Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo brez odbitka; nevzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knji¬ žice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Posojila na zemljišča po 5% obresti in proti amorti¬ zaciji po najmanj ‘///o na leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje. — Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v pod¬ piranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kre¬ ditno društvo. _ W 3^ I c [Jl Koledar Slovenskega Planinskega Društva Izdal in uredil Fr. Kocbek nadučitelj v Gornjem Gradu, načelnik Savinjske podružnice S P. D. V Celju, 1910. Tiskala Zvezna tiskarna v Celju. za leto 1910 1. letnik. Naslov lastnika tega koledarja: Štev. telefona: Štev. kolesa: Vsebina nahrbtnika: PREDGOVOR. Z lepim razvojem «Slovenskega Planin¬ skega Društva*, z zgradbo mnogih planinskih koč in gorskih potov ter z izdajo ^Planinskega Vestnika* se je hribolaztvo med Slovenci zelo razširilo. Turist pa potrebuje dandanes razne po¬ datke o kočah, vodnikih, gostilnah itd., ki so bili doslej raztreseni po knjigah in novinah ali sploh neznani. Vso to potrebno gradivo je podpisanec zbral in ga objavil kot «Koledar S. P. D.», kateri bode vsako leto izišel, ako najde dovolj podpore in zanimanja. Razume se, da je prvi letnik še v marsičem nepopolen. Zato prosim vse podružnice, kakor po¬ samezne cenjene turiste, da bi me opozorili na ne- dostatke, oziroma, da bi mi poslali nove podatke za koledar zlasti glede hotelov in gostiln (posebno v narodno mešanih krajih), kakor tudi glede pla¬ ninskih koč in tur. Z združenimi močmi lahko tudi v tem oziru dosežemo prav porabno knjižico, ka¬ tera bi spremljala vsacega turista. Na nemške planinske kraje se ne oziram, ker se za to dobe nemške knjige; pač pa bodem v bodoče razširil gradivo na jugoslovanske dežele, kolikor se ga bode moglo dobiti. Vsem, ki so pri sestavi knjižice pomagali, zlasti Osrednjemu odboru in cenjenim podružnicam, iz¬ rekam najtoplejšo zahvalo. V Gornjem Gradu, meseca junija 1910. Franc Kocbek izdajatelj in urednik. 1 * 4 Julij © Mlaj 6. ob 10. uri 17. min. ponoči. 3) Prvi kra¬ jec 14. ob 9. uri 22 min. predpoldnem. © Ščep 22. ob 9. uri 34 min. predpold. (J Zadnji krajec 29. ob 10. uri 32 min. predpold. 5 Avgust ® Mlaj 5. ob 7. uri 34 min. zjutraj. 5 Prvi krajec 13. ob 2. uri 58 min. pop. @ Ščep 20. ob 8. uri 11 min. zvečer. n 5°/ 0 obrestovanju. Poštne hranilnice ček. št. 9.579. Nad 6 Nad 340.000 kron rezervnega zaklada. Goričar & beskoušek trgouina s papirjem, risalnim in pisalnim orodjem Kreditna in stavbena zadruga „LiiSTNI DOM“ v Gaberju pri Celju sprejema hranilne vloge od vsakogar ter jih obrestuje po pet od sto (5°/ 0 ). Ista izvršuje tudi vsa druga kreditna opravila pod ugod¬ nimi pogoji. — Pisarna v Celju, Ro¬ tovška Ulica št. 12. — Uraduje se vsak dan, izvzemši nedelje in praznike. Poštne hran. račun št. 54.366. Telefon št. 48. vv! v I vv v vv v Profiiaksa bolezni na gorah in njihovo zdravljenje. Spisal dr. Demšar, zdravnik v Ljubljani. Predno na kratko označim prvo pomoč pri ne¬ zgodah in boleznih v gorah, naj cenjene turiste opozorim na profilakso (zabrambo) bolezni. Bolezni so turistu posebno opasne; bati se jih mora, saj je oddaljen od zdravniške pomoči; navezan je v gorah na samega sebe in morda na preudarek svojih tovarišev. Opozoril bi tedaj cenjene prijatelje na neka¬ tere bolj ali manj znane točke, ki jih turist naj uvažuje, da bo nameravano turo zanesljivejše pre¬ hodil zdrav in zadovoljen. Turist naj bo dobro in skrbno na¬ pravljen; ne v prelahki (poletni) obleki;, večeri in noči so v gorah hladne in vetrne in nik¬ dar nisi varen pred vremenskimi nezgodami. Kaj celo, če turist zaide in mora prenočevati na pro¬ stem! Da se more preobleči, če je premrazen ali prepoten, naj vzame s seboj še eno perilo. Izbere si naj za turo komodne, ne pretesne čevlje. Pri tej priliki naj se spomnim letošnje božične ture na Kredarico, katere se je udeležilo približno 10 go¬ spodov. Skoro polovica jih je ozebla na nogah in s težavo so prišli domov. Zakaj so gospodje ozebli? Nekateri so imeli navadne in povrh še nenamazane čevlje s seboj; na nje so navezali de- 30 reze tako, da jim je šla vrvica spredaj čez prste in jih je močno stisnila; drugi so imeli hribovske čevlje in debele nogavice; a imeli so prvi in drugi pretesno v čevljih. Pri dolgi hoji je sneg premo¬ čil čevlje in nogavice; vsled mokrote in mraza, posebno pa radi tesnobe v čevljih so dobili ozeb¬ line. Noge so jim postale brezčutne, mrzle, začele so otekati, da so morali prerezati čevlje, če so jih hoteli sezuti. Torej rabite pri zimskih turah ko- modne (da se lahko gibljejo prsti), dobro nama¬ zane turistovske čevlje, ki se povijejo še povrhu s cunjami. Na gorah ima koža važno nalogo: uravnavati temperaturo našega organizma. Notranji organi delujejo normalno le pri konstantni temperaturi (36—37° C). Če toplota poskoči, pride nered v hišo. Vsled intenzivnega delovanja našega mišičja, srca, pljuč itd., se organizem znatno ogreje in če pri¬ tisne k temu še gorko ozračje, žgoče solnce, bi bilo tudi naše življenje v nevarnosti (solnčarica). Organi vsled previsoke toplote ne morejo delovati; dihanje in srce bi zastalo, če bi ne stopila koža v akcijo. Koža oddaja toploto z izžarevanjem in z znojem. Ker odcejajo znojnice ne samo vodo, am¬ pak tudi sečnino, pravimo, da koža diha. Koža pa zamore dihati le, če ima zrak dovolj dostopa k njej. Iz tega sledi: Turist naj nosi ohlapno obleko, srajco pod vratom in nad zapestjem odprto, suknjič zabasan za zahrbtnikom; ni¬ kjer nobene tesnosti! Popolnoma napačno mnenje, ali pa sploh no¬ benega mnenja nimajo turisti o srcu. Ne ozirajo se nanj skoro nič, še manj ko Čič na svoje revno kljuse; zadnje jim je v hiši. Vendar je srce prvi faktor v gorah. Dobro srce, lahka hoja, lahko 31 dihanje, veselo uživanje krasot planin¬ skega sveta! Toda, kaj navadno počenjajo tu¬ risti s srcem! Zastrupljajo ga z alkoholom. Še preden odrinejo na pot, mora biti praznih par litrov, da bodo »laglje hodili«; nekateri jemljejo cele po¬ sode vina s seboj. Nisem proti kozarcu vina po večurni hoji med počivanjem ali po turi v koči v prijetni družbi tovarišev; saj je alkohol v mali množini redilen in pospešuje prebavljanje; a naj- odločnejše odsvetujem uživanje večje množine vina. Alkohol jako slabo vrača tako prijateljstvo. V za¬ četku že še dobro hodijo tisti, ki so se »okrep¬ čali«, a kmalu začnejo pešati, pogosteje počivati, srce jim bije močno, jim omaguje in turisti sami postanejo apatični brez eneržije; najraje bi ostali sredi pota. Alkohol nam razburka za nekaj časa moči, je kakor bič za konja; a potem nas uspava, slabi. Torej ne uživajmo niti pred turo (tudi en dan, predvečer pred turo ne; pivo!!), niti med turo nič alkohola. Na gore hodi počasi! Posebno, kdor tur ni va¬ jen, naj ima zmeren korak, da ne omaga na poti. Ravnati se moraš pri hoji vedno po srcu; kakor hitro začenja srce hitreje biti, stopaj počasneje! Srce, ki je zastrupljeno po nikotinu, alkoholu, po¬ kvarjeno po akutni udnici, zahteva seveda še večjo pozornost. Grajal bi še eno slabo navado turistov, ko pri- hrope v kočo: Komaj odlože nahrbtnike, že sede za mizo in si naročajo jed in pijačo. Tako ravna¬ nje nasprotuje zdravemu razumu. Prepoten, mo¬ ker, truden sem, srce bije v močnih hitrih utrip- Ijajih in kaj je naravneje kakor da se slečem, se- zujem, umijem, si obrišem pot in smuknem v sveže 32 perilo in lahke šlape? Potem pa dolgujem še srcu lep dolg. Srce se mora tudi spočili! Zato se vležem za pol ali za eno uro, da se srce umiri in kri enakomerneje razdeli po životu! Katera sila porazdeli redilne snovi (jed in pi¬ jačo) po našem (organizmu, da tudi periferni deli dobe svoje redivo? Srce! Vi turisti pa hočete to delo takoj po dolgi hoji in težkem delu naprtiti njemu, ne da bi mu dali odpočitka? Kake posle¬ dice ima to postopanje? Pojavlja se omedlevica, napadajo jih želodčne slabosti, glavobol, muči jih slabo spanje in srce bije nemirno. Omenjal sem zgoraj, da mora biti turist v gorah previden; previden v hoji, da si ne zvine noge, oprezen v plezanju, da mu ne zmanjka tal in da ne zdrkne navzdol. Kdor nagiba k prehlaji, naj ne seda na sneg, mrzlo rušo ali mrzel kamen. Kdor nagiba k odvajanju (diarrhoeji), naj nosi pas iz flanele okoli ledij. Če se pije snežnica, se dobi kaj lahko želodčni in črevesni katar (kolika!). Toliko sem hotel povedati o profilaksi bolezni in prihajam k njihovi terapiji. R. Zunanje bolezni. Hane. Vsaka rana mora biti pred vsem snažna, čista vsake smeti, peska ali lasu ; potem se šele pravilno zaceli. Izmijemo je s čisto vodo (ko- gnakom), osnažimo in obvežemo z mokro cu- njico. Vodi, v kateri smo zmočili cunjico, pri¬ damo lahko malo žganja. Napravili smo na ta način poklado, ki hladi in desinficira rano. Za ranice zadostuje tudi oblaga Leukoplast (flašter). Pri rani na glavi ostrižemo lase prav na kratko nekaj cm daleč naokoli. Globoka rana 33 Cesto krvavi, kri se zliva iz nje ali sunkoma in je- svetlordeča (žila odvodnica, nevarnost za izkrvavitev) ali pa teče enakomerno in je črni¬ kasta (žila dovodnica). V prvem slučaju mo¬ ramo ustaviti kri s kompresijo žile (v smeri proti srcu), in sicer na ta način, da okončino prav trdno obvežemo v trioglato ruto, z na¬ ramnico, z robcem ali nahrbtnikovim jerme¬ nom (ne čez 3 ure!). Izvin : Počitek in mrzla poklada, kmalu na to ma¬ saža in nadaljevanje ture. Zlomljena kost se kolikor mogoče dobro fiksira (z gorskimi navadnimi palicami, cepini, dešči¬ cami) in nato obveže s trioglatimi rutami. Če je zlomljena kost pretrgala kožo, se okončina spravi po možnosti v normalno lego, rana se pa osnaži in mokro obveže. Solnčna opeklina. Vneto mesto se namaže z ma¬ zilom proti solnčni opeklini. Če koža oteče in izbruhne v mehurje, se platnene cunjice na¬ mažejo s specifičnim mazilom ali borvazelinom in obvežejo na bolnem mestu. Ozeblina. Ozebli prsti, noga ali roka, uhelj itd. se na lahko drgnejo s snegom ali mokro cunjo; nato se obvežejo z borvazelinom. Žulji na nogah se nabodejo in obvežejo z bor¬ vazelinom. Volk: Razbolela koža se namaže z borvazelinom ali z lojem (profilaksa 1). Kačji pik. Na gornjem koncu pika se podveže ekstremiteta, v rano se da par kristalov hg- permangana. Pije se: kognak, žganje. 3 34 B. Notranje bolezni. Driska (diarrhoea). Topla poklada na trebuh, ko¬ likor mogoče malo zavžiti. Tannalbin po 1 gr ali 15 kapljic opijeve tinkture na sladkorju šele po večkratnem izblatenju; jako dobre so Rast- lerjeve kapljice. Solnčarica. Bolniku se sname nahrbtnik, sleče po- vrhna obleka in odpne srajca. Položi naj se v senco, moči in drgne energično z vodo, da se mu mrzli obkladek na glavo; če dihanje po¬ jema, oživimo ga z umetnim dihanjem. Pije naj po malem vodo ali čaj. Potres možganov : Ponesrečenec se naj položi na pripraven prostor, glavo malo višje; na njo mrzlo cunjo; pri bruhanju se mu glava nagne na stran, da ne pride kaj v dihala. Ko se zave, krepčila. Noge na gorkem. Oslabelost: Bolnik naj se vleže; da se mu do 20 Hoffmannovih kapljic; če omedli in bruha, se vzdigne in nagne glava na stran; tesna obleka se odpne. Glava se položi nižje! Ko se zave, kognak, črno kavo. Toplo naj se ogrne (zavije) in spravi v dolino. Slabosti (glavobol): a) želodčne: Hoffmannove kapljice; malo uživati ; b ) srčne: leči, mrzla poklada na srce. * Žepna lekarna. Kaj naj turist vzame s seboj? Nekaj platnenih krp, 3 trioglate rute; sladkor, lojevo svečo, škatljico borvazelina; Hoffmannove kapljice, kognak, Tannalbin praške (Bastlerjeve kapljice), Leukoplast (flašter), 5 g Hgpermangana. 35 Vremenska napoved. Za turista je zelo važno, da približno ve, kako bode vreme. V raznih krajih imajo posebne vre¬ menske kote, iz katerih prorokujejo bodoče vreme. 0 tem, ali nastane kmalu slabo vreme, se da sklepati iz opazovanja koprenastih oblakov (Cirrhus- wolken). Ako zapazimo na zahodu ali jugozahodu belkaste, tenko progaste, koprenam ali mrežicam podobne oblačke visoko na nebu, nam to naznanja bližajočo depresijo, kateri navadno sledi slabo vreme. Posebno v slučaju, ako se sicer jasno nebo na zahodu ali jugozahodu belkastosivo barva ter se siva koprena naglo vzdiguje, je pričakovat kmalu dež. Ako pa opazujemo omenjene kopre¬ naste oblake na severu ali severovzhodu, tedaj ham naznanijo, da mala depresija že odhaja, če je zahodno nebo jasno. Takšne male depresije 1 pa se rade hitro vrste. Včasih se vidijo oddaljene gore prav blizu in se posameznosti dobro razločujejo. Takrat je mnogo vlažnosti v zraku in pomeni dež. Od meseca maja do novembra se dobe na brzojavnih uradih brzojavna poročila o dozdevnem vremenu prihodnjih dni od četrte do pete ure po¬ poldne. Poročila so šifrirana, namreč sestavljena iz pet črk, katera pojasnuje posebni ključ. Šesta .skupina črk (ali beseda) se nanaša na Kranjsko, Južno Štajersko, Južno Koroško in severni del Go¬ riške in Gradiške. V tržaških poročilih se prva be¬ seda nanaša na Trst, Istro in južni del Goriške in Gradiške, druga beseda na Dalmacijo. Izgled: a b b m p: 1. črka: lepo vreme; 2. črka: zmerni ve¬ trovi ; 3. črka: toplo; 4. črka: sprva še lepo, potem slabše; 5. črka : lepo vreme. 3 ’ Ključ za brzojavne vremenske napovedi. 36 Ključ za brzojavne vremenske napovedi. 37 38 Turistova oprava. V novejšem času so se tudi zdravniki bavili s turistovsko opravo. Kratek posnetek njihovih na¬ vodil je sledeč: Perilo. Srajce so najboljše iz volnenega ali bombaževega flanela (če ni klobučinast), potem šele iz volnenega trikota, bombaža, platna in svile. Gladke tkanine se mokre preveč vležejo na telo. Pod srajco nosi, kdor se mnogo poti, mrežico (Netzchen). Ovratnik je najboljši volnen in zapognjen, ker varuje tilnik pred solnčnim žarenjem in drga- njem suknjinega ovratnika. Obleka bodi iz lahkega in prozornega man- chestra ali trikota, potem iz lahkega dlakavega lodna; za plezalne ture pa loden ni priporočljiv. Hlače se rabijo večinoma kratke, in sicer take, da se pri hoji lahko kvišku zavihajo; gumbi pod kolenom morajo biti po leti odprti, da se zabrani prevelika toplina. Pregosti gumbi lahko povzročijo krtice (zabrekle žile na nogi). Golenice se lahko s trakom na notranji strani hlač privežejo. Ker se stegno in krača (po preiskavah Cramer-ja) malo znojita in ker pri plezanju hlače največ trpe, so hlače lahko iz nepremočljivega blaga ali tudi iz irhovine. Pri plezanju naj bodo hlače pod kolenom zaprte, da se koleno ne rani. Pri plezanju je bolje nositi hlačni pas nego naramnice. Suknja in telovnik bodita iz poroznejšega blaga nego hlače, zlasti radi potenja. Za poletne ture rabiš suknjo brez podvlake, za zimske pa iste iz flanela. Praktična barva je siva, ki je primerna za zimo in poletje, ni občutljiva ter ostane zu¬ nanje lepa. 39 Telovniki pa sploh niso kaj primerni. Pozimi in v mrzl,ih krajih je najbolje nositi »Sweater« (»sviter« — ali spleten telovnik). Sweater pa ne sme biti preozek, da se pletenina preveč ne raz¬ tegne, ker bi se sicer mnogo topline izgubilo. Plašč naj turista varuje proti mrazu, vetru, dežu in snegu. Ker so plašči iz nepremočljivega lodna nekoliko težji in ob dežju s spodnjim robom vendarle zmočijo hlače, rabijo mnogi pelerino iz Billrothovega, gumijevega ali Mosetigovega ba~ tista. Pelerina naj ima rokave in ne sme biti pre¬ dolga. Ta Billrothova pelerina je lahka in tudi v dežju ne postane težja, kar pomenja na dolgih turah precejšnje štedenje moči. Mokra se hitro po¬ suši in zložena zavzema malo prostora v nahrbt¬ niku. Kraki (ali noge) se zavarujejo v dežju s po- vrhnimi hlačami (Uberhose) iz iste tvarine, ki se z gumbi zapete naglo oblečejo nad navadne hlače. Pia id (pled) je za zimske ture in daljše izlete v mrzlih krajih, zlasti če je treba na prostem pre¬ nočevati (brez spalne vreče), primernejši nego plašč. Pokrivalo. Prozorna volnena ali svilnata če¬ pica s širokimi krpami, ki varujejo v potrebi ušesa pred mrazom, vetrom in snegom, je boljša nego klobuk, ker je lažja. V vetru je treba klobuk pri¬ vezati z vrvico. Obuvala. O potrebi okovanih gorskih čev¬ ljev pač ni treba govoriti; opomni naj se samo, da ne smejo biti preveliki, ker povzročajo žulje, za zimske ture ne preozki, da noge ne ozebejo. Jezik bodi na obeh krajih prišit. Čevlje je še treba pridno mazati. Nogavice so najbolje volnene. Priporoča se, da se večkrat premenjavajo. Namesto dolgih no¬ gavic se rabijo golenice, včasih tudi gamaše. 40 Seznamek reči, ki so hribolazcu potrebne ali koristne. 1. Obleka: Kratke hlače (tanke dolge hlače), suknjič, te- ' lovnik ali sweater, jopič, srajce (tudi mrežaste), j spodnje hlače, nogavice, golenke, povoji, pas, fla- ( nelast pas, gorski čevlji, lahki čevlji, plezalke, na¬ domestni trakovi, podveze, klobuk, čepica, plašč j (najboljši iz Billrotovega batista), žepne rute, ro¬ kavice. 2. Različne reči: Nahrbtnik, gorska palica, cepin, širok trak za obešanje cepina na roko, dereze, vrv, svetilnica, j sveče, vžigalice, kompas, toplomer, aneroid, črni naočniki, daljnogled, fotografska priprava," vrvica, j šivanka, igle, sukanec, gumbi, glavnik, ogledalo, j pipa ali čedra, smodke, posoda za surovo maslo ali jajca, samovar, nož, vreča za čevlje, kozarec (iz papirja ali aluminija), ura, zemljevid, potni list, izkaznica, beležnica, svinčnik, mazilo za čevlje, žepna lekarna (Dr. Dessauerja »Touring«-lekarna) ali: obliži, šarpija, arnika, Hoffmannove kapljice, kognak in vazelin. 3. Brašno: Pečenka, surovo maslo, med, čaj, kruh, slad- ■ kor, sadje, špirit (žgalni), konserve (pain), jajca. Kadar se pripravljaš na pot, izberi si iz tega seznamka le potrebne reči, ako ti nosi nahrbtnik vodnik. Ako ga pa nosiš sam, preskrbi se samo z najpotrebnejšimi rečmi. 41 Znamenja v sili. (Notsignal.) Hribolazci, ki se nahajajo v sili in potrebujejo pomoči, dajo znamenja na ta-le način: v teku ene minute dado 6 krat v enakih presledkih neko znamenje, nato je prenehljaj ene mi¬ nute, na kar se zopet odda znamenje 6 krat v eni minuti, in tako naprej, dokler ni od¬ govora. Odgovarja se tako, da se v eni minuti da tri¬ krat znamenje v enakih presledkih. Način znamenja je zavisen od okolnosti; zna¬ menja so lahko vidljiva (optična) ali s 1 i š 1 j i v a (akustična). Za vidljiva znamenja se rabijo: 1. Zastavno znamenje (Flaggensignal) Na palico ali cepin se priveže ruta ali robec, plašč ali komad obleke in se s tem maha. Čim večji in čim bolj opozorljiv je predmet, tem ložje se zna¬ menje vidi. 2. Premenjalno vzdiganje ali spu¬ ščanje kakega očividnega predmeta, n. pr. deske ali izvešenih kočnih vrat. 3. Znamenje s s v et i 1 k o (v temi). Pre¬ menjalno vzdiganje in zakritje svetilnice ali ognja (baklje, goreče veje borovja, magnezijeva luč)). Čim večji je sveteč se plamen, tem bolje je. 4. Lesketajoča svetloba (Blitzlicht). flko je lesketajoč se predmet pri rokah, n. pr. ogledalo (žepno ogledalo v premeru 10—12 cm zadostuje) ali blesteča se kovinska površina, tedaj se podnevi z uporabo solnčne svetlobe in ponoči s svetilnico lahko dajejo taka znamenja. Paziti je, da padajo od zrcala odbijajoči se žarki 42 tja, kjer se naj vidijo. Ko je lesketajoč se pred¬ met prav postavljen, da se lahko vidi v dolini, tedaj se v omenjenih presledkih (6 krat v eni mi¬ nuti) svetloba zakrije (s pokrivanjem klobuka itd.) in potem napravi zopet vidna, Ako solčno stanje ni primerno, da bi odbijajoča se svetloba padala v zaželjeno smer, tedaj se to lahko doseže s po¬ močjo druzega ogledala. Slišljiva znamenja so : 1. Klicanje. Kratko glasno vpitje, vreščeči žvižgi v navedenih presledkih. 2. Znamenja s trobento ali drugim daleč slišnim inštrumentom v znanih presledkih. Katera znamenja se najbolj rabijo, to je od¬ visno od slučajne okolnosti. Pravilnost presledkov se določi ali po uri ali prosteje tako, da se počasi šteje od 1 do 20 — zdaj se da znamenje! — se zopet šteje od 1 do 20 in tako naprej. Po šestkratnem znamenju do¬ sežemo odmor minute s štetjem od 1 do 120, na kar zopet sledi 6 kratno znamenje. Pri odgovoru — trikratno znamenje v eni mi¬ nuti — se šteje med posameznimi znamenji od 1 do 40. Ta znamenja so sprejela vsa planinska društva. Slovensko Planinsko Društvo (S. P. D.) Društvene zadeve. A. Splošno. S. P. D. deluje po vseh slovenskih pokrajinah kot enotno društvo ter ima svoj sedež v Ljubljani; 'za podporo V planinskem delovanju se je ustano- 43 vilo za posamezne okraje 20 podružnic s 2101 člani; giavni odbor (»Osrednji odbor«) posluje v Ljubljani in šteje 1022 članov — skupaj šteje torej S. P. D. 3123 članov. 1. Članarina znaša na, leto 6 K, za dijake 3 K; ob pristopu se plača 2 K vpisnine, katere so dijaki prosti. Ustanovnina znaša 60 K. Članarina se mora plačati do 1 . aprila. 2. Pravila objavimo prihodnje leto. 3. Pravice članov. Vsak član dobiva »Pla¬ ninski Vestnik« zastonj, v društvenih kočah, pa ima pristojbine za polovico znižane- 4. Žene članov in rodbinski člani dru— štvenikov imajo v društvenih kočah enake ugod¬ nosti, ako pridejo v spremstvu društvenikov. 5. Izkaznica se dobiva od Osrednjega od¬ bora in podružnic po plačanju članarine. V oskr¬ bovanih kočah uživa znižane pristojbine samo tisti,. ki pokaže izkaznico istega leta. Častni člani do¬ bivajo izkaznice od Osrednjega odbora. 6. Dijaške izkaznice se dobivajo pri Osred¬ njem odboru in pri podružnicah proti plačilu 40 h. 7. Vstopnina se plača v vseh društvenih kočah 40 h od osebe brez izjeme. 8. Društvena znamenja dobivajo člani za 2 K pri Osrednjem odboru v Ljubljani, pri podruž- niških odborih, pri gospodih trgovcih: Ivanu Sok¬ liču (Pod Trančo), G. Čadežu (na Mestnem Trgu),. Pavlu Magdiču (v Prešernovih Ulicah), R. Krej- čiju (v Wolfovih Ulicah) v Ljubljani, Rafaelu Salmiču, urarju v Narodnem Domu v Celju in Goričar & Leskovšek, trgovina papirja in na¬ hrbtnikov v Celju. 9. Planinski Vestnik izhaja desetkrat na leto, vselej prvega dne vsakega mesca, izvzerrtši 44 avgust in september. Vsaka številka se zaključi s 25. dnem dotičnega mesca. Naročnina za nečlane je 5 K na leto; za dijake 3 K; dijaki naročniki dobe takoj tudi dijaške vstopnice. Posamezna šte¬ vilka stane 50 h. Urednik je dr. Josip Tomin¬ šek, c. kr. profesor v Ljubljani. B. Za podružnice. 10. Računski sklep za preteklo leto, poro¬ čilo o društvenem delovanju v minulem letu, pro¬ račun za bodoče leto in seznam članov, katerim naj se pošilja društveno glasilo »Planinski Vestnik«, je poslati Osrednjemu odboru meseca januarja. 11. Naznanjanje članov. Vstopivše in izsto- pivše člane je sproti naznaniti Osrednjemu odboru in ob enem uredništvu »Planinskega Vestnika.« 12. Prispevek za »Plan. Vestnik« mora plačati vsaka podružnica za člane 3 K naravnost Osrednjemu odboru vsaj do 1. marca. * Organizacija S. P. D. A. Osrednji odbor. Predsednik: dr. Fran Tominšek; namestnik: dr. Anton Švigelj; tajnik: Josip Hauptman; namestnik: dr. Fran Zupanc; blagajnik: Anton Šušteršič; namestnik: Oskar Skušek; gospodar: Ivan Korenčan; knjižničar: Janko Mlakar. Odborniki: inž. Viktor Skaberne in inž. Leo Mencinger, tehnična poročevalca: Ivan Macher, dr. Jos. Demšar; 45 namestniki: Leo Rogi, Franc Jesih in dr- Jak. Žmavc; urednik »Plan. V.«: dr. Josip Tominšek. Društvena soba: v Narodnem Domu, kjer se nahaja tudi društvena knjižnica. Odborova seja je vsako sredo v. Narodnem Domu. Koče: Orožnova Koča, Vodnikova Koča, Triglavski Dom in Aljažev dom; v najemu Koča v Bistriški Dolini. B. Podružnice: Ajdovsko - Vipavska podružnica, ustanov.. 1 . 1903 . Število članov: 33. Sedež: Ajdovščina. Odbor: načelnik: Franc Vidmar; namestnik: Artur Lokar; tajnik: Franc Čermelj; blagajnik: Rudolf Brajnik; odborniki: Mihael Malik, Anton Bianchi in Ivan Sapla. Delokrog: Sodna okraja: Ajdovščina in Vi¬ pava (Trnovski Gozd, Nanoško pogorje, Trstelj, severnovzhodni del Krasa). Češka podružnica (Českg odbor Slovinskeho alpskeho družstva), ustan. 1. 1897. Število članov: 42 ustan. in 490 rednih, skupaj 532. Sedež: Smichov (Praga). Odbor: načelnik: dr. Karol Chodounskg, vseučiliški profesor; namestnik: dr. Bohuslav Franta, svetnik dež. odbora; tajnik: Leopold Mareš, svetnik dež. odbora; blagajnik: dr. Sta- ni]slav*Prachen'sky, odvetnik; odbornik: dr. V- Riižička, c. kr. profesor. •46 Delokrog: Koroški del Savinjskih Alp okrog Gornjega jezerskega. Publikacije: »illpskjj Vestnik«, organ po¬ družnice, ki izhaja že 12. leto. Letos je izdala no- s vega vodnika po slovanskem jugu (Savinjske in Julske Alpe, Karavanke, Kras in Istra). Koče: Češka Koča (Češka chata) na Ravneh pod Grintavcem in Koča v Koritnici. Cerkljanska podružnica, ustan. 1. 1904. Število članov: 1 ustan. in 70 rednih = 71. j Sedež: Cerkno na Primorskem. Odbor: načelnik; Anton Stres, nadučitelj; j namestnik: Peter Brelih, tehnik; tajnik: janez Bonač, c. kr. davčni asistent; blagajnik: jernej Štravs, trgovec in gostilničar; odbornika: Vaclav j Tušar, pravnik in Franc Peternelj, podobar. — j Računska preglednika: Aleksander Golja, c. kr. davčni oficijal in Leopold Gorjuk, pis. oficijant. Poverjeniki: Anton Mauri, obč. tajnik v Hudijužni, Stefan Firm, nadučitelj v Podbrdem, Franc Štravs, restavrater v Podbrdem, Ivan Torkar, c. kr. poštar in gostilničar v Podbrdem. Delokrog: Cerkljanski okraj. Koče: na Poreznu. Idrijska podružnica, ustan. 1. 1904. Število članov: 1 častni in 59 rednih = 60. Sedež: Idrija. Odbor: načelnik: Vaclav Helmich, c. kr. poštar; namestnik: Fr. K s. Goli, trgovec; tajnik: Pavel Lapajne, trgovec; blagajnik: Rafael Gostiša, c. kr. učitelj; odbornik in poročevalec za društveno glasilo: Avguštin Sabec, c. kr. učitelj — vsi v Idriji. 47 Delokrog: Idrijski okraj. Koče’: Pirnatova Koča na Javorniku. Ilirsko-Bistriška podružnica, ustan. 1. 1907. Število članov: 40. Sedež: Ilirska Bistrica. Odbor: načelnik: Miroslav Martinčič, davkar v p.; tajnik: dr. Fran Goršič, sodnik; blagajnik: Vinko Šket, trgovec — vsi v Bistrici; pregledovalca računov: Albert Oraladiš, župan in trgovec in Fran Suša, not. kandidat. Delokrog: Snežnik, Črni Dol, Planinec. Kamniška podružnica, ustan. 1. 1903. Število članov: 64 rednih članov. Sedež: Kamnik. Odbor: načelnik: Karol Kummer, trgovec; tajnik: Fran Stele ml.; blagajnik: Jakob Ma¬ lovrh; gospodar: Anton Križman; odbornik: Fran Ahčin — vsi v Kamniku. Deloktog: Okrajno glavarstvo Kamnik. Koče: Kamniška Koča na Kamniškem Sedlu. Koroška podružnica, ustanov. 1. 1900. Število članov: 71 rednih in 1 častni član. Sedež: Celovec. Odbor: načelnik: Franc Grafenauer, drž. iti deželni poslanec na Brdu; namestnik in tajnik: Albin Novak, trgovec v Sinči Vesi; blagajnik: Ivan Koželj, tehnični vodja tiskarne družbe sv. Mohorja v Celovcu; odborniki: msg. Valentin Podgorc, tajnik družbe sv. Mohorja v Celovcu; Miloš Ivanjak, šolski vodja na Strojni; Albin Ehrlich, veleposestnik in trgovec v Žabnici; Anton Pesek, učitelj v Velikovcu. Delokrog: Slovenski del Koroške. 48 Zavetišča in posestva: Posestvo v Zajezeri vredno 3000 K. Planinska soba na Sv. Višarjah s 3 posteljami v najemu za leto 1911—1913; člani S. P. D. plačajo proti izkaznici polovico prenočnine. Kranjska podružnica, ustan. 1. 1899. Število članov: 168 rednih. Sedež: Kranj. Odbor: načelnik: Anton Zupan, c. kr. pro¬ fesor; namestnik: Ferd. Polak, trgovec in po¬ sestnik; tajnik: Josip Bučar, c. kr. profesor; blagajnik: Janko Rozman, občinski tajnik; od¬ borniki: dr. Josip Kušar, odvetnik; Josip Meden, knjigovodja in Fran Savnik, mag. pharm. Delokrog: Okraj Kranj. Koče: Prešernova Koča na Stolu. Kranjskogorska podružnica, ustan. 1. 1903. Število članov: 2 ustan. in 81 rednih = 83. Sedež: Kranjska Gora. Odbor: načelnik: dr. Josip Tičar, okrožni zdravnik in župan v Kranjski Gori; tajnik in bla¬ gajnik: Ivan Petrovčič, nadučitelj v Kranjski Gori; odbornika: Ivan Jalen, župan v Ratečah in Franc Hafner, trgovec in mesar v Mojstrani; odbornikova namestnika: Jakob Kozjek, trgovec v Mojstrani in Jakob Černe, hotelir v Kranjski Gori; računska pregledovalca: Janko Zupančič, nadučitelj v Ratečah in Gregor Klančnik, go¬ stilničar v Mojstrani. V Jesenicah ima svoja zaupnika in podružnična zastopnika, ki sta Ignac Hrovat, mesar in go¬ stilničar in Franc Kunaver, železniški uradnik. Delokrog: Radovljiški okraj in Kranjsko¬ gorski. 49 Koče: Kadilnikova Koča na Golici, katero upravlja poseben odbor. Litijska podružnica, ustan. 1. ? Število članov: 84 rednih. Sedež: Litija. Odbor: načelnik: Josip Modic, c. kr. poštar; tajnik: Ivan Demšar, c. kr. davčni oficijal; od¬ bornika: Fran Pernuš, c. kr. sodnik, Bernard Andoljšek, nadučitelj — vsi v Litiji. Delokrog: Litijski okraj. Istarsko planinsko društvo, ustan. 1. 1906. Število članov: 30 rednih. Sedež: Pazin. Odbor: načelnik: Luka Brolih; tajnik: Josip Molika-Sandar; blagajnik: Robert pl. Pre- merstein; odbornik: Ivan Medvedič. Delokrog: Istra. Opomba: Na Učki ima čian Peruč gostilno, kjer se vedno lahko dobe topla in mrzla jedila, dobro in ceneno vino ter prenočišče za 15 oseb a 1 K, na kar posebno opozarjamo vse slovanske turiste. Podravska podružnica, ustan. 1.1901. Število članov: 4 ustanovni in 142 rednih, skupaj 146. Sedež: Ruše pri Mariboru. Odbor: načelnik: Davorin Lesjak, učitelj v Rušah; namestnik: Alojz Bahovec, c. kr. poštni kontrolor v Mariboru; tajnik: Tom. Stani, učitelj v Rušah; blagajnik: Jože Lasbacher, nadučitelj v Rušah; odborniki: Giaser Friderik, posestnik v Smolniku; Giaser Viktor, velepo¬ sestnik v Rušah; Franc Grizold, posestnik na Smolniku; Franjo Irgolič, c. kr. poštni oficijal v 4 50 Mariboru; Franjo Pahernik, ing. in velepo¬ sestnik v Vuhredu; Ivan Robnik, učitelj pri Sv. Križu; Franc Sernc, skladišnik v Rušah; Mihael S er n c, trgovec v Rušah. Pregledovalca računov: Mat. Lichtenwallner, učitelj v Rušah in Hinko Pogačnik. Delokrog: Pohorje in Kozjak. Koče: Ruška Koča na Pohorju. Posavska podružnica, ustan. 1. 1900. Število članov: 30 rednih (in 10 podpornih). Sedež: Sevnica. Odbor: načelnik: Benjamin Kunej, knjigo¬ vodja v Žalcu; namestnik: Alojz Seliškar, c. kr. okr. sodnik v Sevnici; tajnik: Blaž Jurko, šol. voditelj v Razboru; blagajnik: Ignac Supan. Delokrog: Sevniški okraj in del Laškega. Koče: Jurkova Koča na Lisci. Savinjska podružnica, ustan. I. 1903. Število članov: 24 ustanovnikov, 127 rednih, skupaj 151. Sedež: Mozirje (oziroma Gornji Grad). O dbor: načelnik in blagajnik: Franc Kocbek, nadučitelj v Gornjem Gradu; namestnik: dr. Josip Vrečko, odvetnik v Celju; tajnik: Ignac Šijanec, učitelj v Gornjem Gradu; odbornik: Franc Pod- brežnik, posestnik v Gornjem Gradu. — Celjski odsek: predsednik: dr. Josip Vrečko, odbor- 1 niki: Josip Hočevar, Fran Krajnc, Rafko Salmič, iur. Dragotin Vrečko, I. Prekoršek in Brunon Rotter. Koče in zavetišča: Frischaufov Dom na Okrešlju, Kocbekova Koča na Molički Planini, Gornjegrajska Koča na Menini, Mozirska Koča na Golteh, Koča na Raduhi, Lučka 51 Koča na Koritih, zavetišče pri Planinšeku in Hausenbichlerjeva Koča na Mrzlici, veranda pri Slapu pod Rinko. Delokrog: Spodnja Savinjska dolina in ves Gornjegrajski okraj. Radovljiška podružnica, ustan. 1. 1904. Število članov: 65 rednih. Sedež: Radovljica. Odbor: načelnik: dr. Janko Vilfan; odbor¬ niki: za Radovljico I. Pogačnik, za Bled I. Pe¬ ternel, za Gorje I. Jensko, za Bohinj I. Berlic in I. Piber, za levi breg Savski I. Čop, za desni I. Dernič. Delokrog: Radovljiški okraj. Koče: Vilfanova Koča na Begunjščici. Selška podružnica, ustan. 1. 1907. j Število članov: 27 rednih. Sedež: Dražgoše, pošta Železniki. Odbor: načelnik: Anton Pfajfar, župnik v Dražgošah; namestnik: Josip Demšar; tajnik: Ivan Stupica; blagajnik: Franc Šmid; odbor¬ niki: Jurij Karlin, Fran Sever, Fran Demšar, Gabr. Thaler. Delokrog: Škofjeloški okraj. Soška podružnica, ustan. 1. 1902. Število: 202 članov. Sedež: Tolmin. Odbor: načelnik: dr. Rudolf Gruntar, od¬ vetnik; namestnik: Anton Prpar, c. kr. finančni tajnik; tajnik: Julij Pavliček, absol. jurist; bla¬ gajnik: Anton Kutin, c. kr. učitelj; gospodar: Fran G ate j, urar — vsi v Tolminu. Zunanji odbor¬ niki: Josip Rakovšček, nadučitelj pri Sv. Luciji, 4 * 52 Fran Zupančič, c. kr. profesor v Gorici in Alojzij Križnič, tovarnar v Kanalu. Delokrog: Goriška dežela. Koče: Prihodnje leto se na Krnu postavi Simon Gregorčičeva Koča. Šaleška podružnica, ustan. 1. 1904. Število članov: 21 rednih. Sedež: Šoštanj. Odbor: načelnik in blagajnik: Iv. Koropec, učitelj; tajnik: Ivan Lukman, učitelj; odbornika: Anton Kocuvan, trgovec in Jak. Volk, obrtnik, vsi v Šoštanju. Delokrog: Okraj Šoštanj in Slovenjigradec. Tržaška podružnica, ustan. 1. ? Število članov: 207 rednih. Sedež: Trst. Odbor: načelnik dr. Matej Pretner; na¬ mestnik: Jos. Hočevar; tajnik: Mirosl. Pretner; blagajnik: Jos. Zwitter; odbornik: Iv. Bandel. Delokrog: Tržaška okolica. Podzemeljske jame: »Divaška Vilenica« in »Dimnice« v Sturjah. Tržiška podružnica, ustan. 1. ? Število članov: 16. Sedež: Tržič. Odbor: načelnik: Matija Marinček, c. kr. notar; namestnik: Fran Ahačič, tovarnar; tajnik: Josip Šter, posestnik; blagajnik: Ivan Engels- berger, trgovec; odborniki: Karol Pollak, to¬ varnar, Josip Peharz, tovarnar; Albert Ross, c. kr. davčni oficijal. Delokrog: Tržiški okraj. 53 Razna druga planinska društva. A. Slovanska. a) Češka. 1. Klub Č e s k y c h Turistu (K. Č. T.) ima svoj sedež v Pragi ter izdaja že 22 letnik »Časopis Turistu« pod uredništvom dra. Jiri Guth. Pred¬ sednik je že dvajseto leto Vratislav Pasovskg, c. kr. stavbenski svetnik itd. K. Č. T. je imel 1. 1909 17 častnih, 43 ustanovnih, 3841 rednih in 51 aka- demiških, skupaj 3952 članov. Razen osrednjega odbora v Pragi ima 38 podružnic (odborov), med temi eno v Sarajevu. Zlasti mnogo ima dijaških pre¬ nočišč. 2. Pohorska Jednota Radhošt v FrenstatS. Podrobnosti neznane. b) Hrvaška in Srbska. 3. Hrvatsko Planinsko Društvo s sedežem V Zagrebu. Glasilo: »Hrvatski Planinar«. 4. Bosansko - hercegovinski turističhi klub v Sarajevu. Število članov neznano. Podpira S. P. D. 5. Primorsko planinsko hrvatsko društvo v Reki. Podrobnosti neznane. 6. Planinsko‘in turistovsko društvo »Liburnia« v Zadru. Predsednik: Lavoslav Golf. ima 170 članov. c) Poljska. 7. T o w a r z g s t w o T a t r z a n s k i e v Kra¬ kovu. Društvo izdaja vsako leto enkrat, P a m i ^ t n i k‘ z razno vsebino. Število članov neznano. b) Bolgarska. 8. Bolgarsko turističko družištvo v Sredcu. Podrobnosti neznane. 54 e) Ruska. 9. Rossijskoje občestvo turistov v Petrogradu. 10. Russkij gornoej Klub v Moskvi (Obuchow Perevlock 6). 11. Občestvo ljubitelej izugenih Črnomorske]' oblasti v Novorosijsk. i 12. Občestvo ljubiteljej izugenih Kobanskoj oblasti v Jekaterinodarn. 13. Krimskij gornoej Klub v Odesi (Go~ rodskoj Sad). 14. Kavkazkij gornoej Klub v Tati- goroku. 15. Kavkazkij gornoej Klub v Sogi. Število članov in publikacije neznano. B. Nemška. 1. flkademična društva v Berolinu, Inomostu, Lipsiji, Monakovem, StraBburgu, Curihu (Švica). 2. Avstrijski turistični klub = Osterr. Tou- risten-Klub (0 T. K.) na Dunaju ima 14.956 članov in 64 podružnic. Predsednik: vladni svetnik Josip Szombathg. Članarina 6 K, donesek za zgradbo koč 2 K. Izdaja »Osterreichisehe Touristenzeitung«, 24 številk, 30 letnik, urednik J. Rabi. Naročnina 8 K. — Na Slovenskem deluje podružnica :ŽeieznaKapla. 3. Osterreichischer Alpenklub na Dunaju ima 800 članov. Predsednik: Hans Biendl. Letnina 15 K.Izdaja: »Osterreichische fllpenzeitung«, 24 številk. Naročnina 12 K. 4. Osterreichischer Gebirgsverein na Du¬ naju ima 6200 članov. Predsednik: Karol Domenigg. Izdaja: »Der G ebirgsf reund«, 12 številk, urednik: Hugo Gerbers, naročnina 5 K. 55 5. Touristenverein »Naturfreunde« na Du¬ naju, 15./1.; Lohrgasse 16, ima 14.000 članov in 128 podružnic. Predsednik: Alojz Rohrauer. Izdaja: »De r Naturfreund«, 12 številk; naročnina 4 K. Na Slovanskem so podružnice: Jesenice, Borovlje, Ma¬ ribor, Sarajevo, Beljak, Celovec, Velikovec. To pla¬ ninsko društvo po dosedanjih poročilih ni nemško nacijonalno in je prijazno s S. P. D. 6. Steirischer Gebirgsverein v Gradcu ima okoli 1200 članov in izda vsako leto svoj »Jahr- buch« z raznimi članki in ilustracijami. 7. Siebenbiirgischer Karpathenverein v Sibinju ima 2200 članov v 11. podružnicah ter 18 planinskih koč. 8. Schweizer Alpenklub v Freiburgu ima 10.635 članov v 56 podružnicah in 2 pododborih. Izdaja: »Jahrbuch S. A. K.« (44. letnik), za ne¬ člane 12 frankov naročnine; »Alpina«, 24 številk, za nečlane 7’50 frankov, člani zastonj; »L’Echo des Alpes«, 12 številk v Genovi, 5 frankov na¬ ročnina. 9. Deutscher und Osterreichischer Alpen- verein s sedanjim sedežem v Monakovem je imel 15. februarja 1910 380 podružnic s 86.231 člani, od katerih je v Nemčiji 244 podružnic s 61.811 člani in v Avstriji 134 podružnic s 24.392 člani ter 2 podružnici drugod z 91 člani. — Na Slovenskem delujejo sledeče podružnice: 1. Celje, ustan. 1884. s 103 člani; 2. Zilska Dolina, ustan. 1884. v Šmohoru, 54 članov; 3. Celovec, ustan. 1872. s 307 člani; 4. Kranjsko, ustan. 1874. s 300 člani; 5. Primorsko, ustan. 1873. s 417 člani; 6. Ma¬ ribor, ustan. 1876. z 98 člani; 7. Beljak, ustan. 1870. s 411 člani. — Letnina znaša navadno 12 K. Člani dobijo: Zeitschrift (ali vezano ali nevezano) 56 enkrat na leto in »Mitteilungen«, 24 številk na leto. D. u. 0. A. V. je izdal sledeča dela: a) »Atlas der Alpenflora« s 500 barvanimi tablami v 5 zvezkih za 12 K. b) »Die ErschlieBung der Ostalpen« od prof. dr. E. Richter, 3 zvezki vezani 10'80 K. c) razne podrobne zemljevide za posamezne gorske skupine in panorame od slovitih vrhov. Društvo je nasprotno S. P. D. in opozarja člane na Slovenskem na nemške koče in gostilne. C. Laška. 1. Club Alpino Italiano v Turinu s 7100 člani v 34 podružnicah. Izdaja: »Rivista men- sile«, 12 številk na leto 6 frankov; »Bollettino d. C. A. I.«, letnik vsako drugo leto; »Guida delle Alpi Italiane«, tudi vsako drugo leto. 2. Societa Alpina Friulana v Vidmu izdaja »In Alto«, 12 številk, naročnina 4 franke. 3. Societa degli Alpinisti Tridentini; Societa Rhododendron, obe v Tridentu; Adria, Societa alpina delle Giulie, Club Touristi Triestini, v Trstu. D. Francoska. 1. Club Alpin F r a n 9 a i s v Parizu s 5900 člani v 46 podružnicah. Izdaja list »La ffion- tagne« (Revue mensuelle illustree), 12 številk. 2. Societe des Touristes du Dauphine v Grenoblu. Annuaire d. S. T. D. 3. Societe des Alpinistes Dauphinois v Grenoblu. Revue des Dauphinoises, 12 štev. 6'50 frankov. 57 E. Angleška. 1. Alpine Club v Londonu izdaja »Alpine Journal«, 12 številk, vsaka 2 marki. 2. Scotti s h Mountaineering Club v Edinburgu. F. Nizozemska. 1. Nederlandsche Alpen-Vereenigung v Leidenu ima 133 članov. c® Seznam planinskih koč in zavetišč. Društvene koče »Slovenskega Planin¬ skega Društva« so debelo tiskane; radi pregleda so omenjene tudi koče drugih planinskih društev. A) Prvotne Alpe. Pohorje. 1. Ruška Koča (1250 m). Zgrajena leta 1907. Lega: Na vzhodnem Pohorju sredi lepih je¬ lovih gozdov pri starodavni romarski cerkvi sv. Hreha. Pri koči je izvrstna voda. Razdelitev: Koča je 13 m dolga in 7 m ši¬ roka. Na desni je gostilniška soba, skozi isto se pride v prostrano moško spalnico, ki pa se rabi tudi za posebno gostilniško sobo. Poleg kuhinje, v kateri je hotelsko ognjišče (500 K), je soba za oskrbnico. V podstrešju je majhna društvena soba z 2 posteljema, ki se: odda v potrebi turistom. Zraven je prostrana damska spalnica (8*8 X 4‘4 m). V koči je razven matrac na tleh še 16 postelnjakov. Oskrba: Oskrbovana je od 1. junija do konca septembra iz Ruš. Oskrbnica: gospa Ivana Sernčeva 58 iz Ruš. Dobi se vsak dan goveja juha in meso z mnogimi zelenimi in sladkimi prikuhami, bržola in razna kuretina, dvojno pivo, dvojno vino na pipi, butelje in šampanjec. Dohod: a) iz Ruš mimo Čandra, od tam čez Glažuto ali čez flpnico, 3 ure; b) iz Maribora čez Bolfenk, 4 ure; c) iz Frama (postaja Račje), 4 ure; d) iz Slovenske Bistrice, 4 ure; e) iz Oplotnice, 6 ur; /) iz Ruš čez Smolnik, 5 ur; g) iz Ruš ob Lobnici, 5 ur; h) iz Klopnega Vrha, 3 ure; i) iz Velike Kope čez Klopni Vrh, 10 ur. Zavetišče pri »Samcu« pod Veliko Kopo. Lega: Hiša stoji eno pičlo uro od Velike Kope na severni strani. Tu stanuje poleti in zimi logar veleposestnika g. Pahernika, katerega last je zavetišče. Razdelitev: V hiši so 4 postelje, na senu pa ležišče za mnogo ljudi. Oskrba: Podravska podružnica ima tukaj le vino in pivo v steklenicah. Pri logarju pa se dobi mleko in druge domače reči. Dohod: a) od želez, postaje Vuhred, 4 ure. Izleti: L čez Veliko Kopo prijeten pot v Slovenj- gradec, 4 ure. 2. v Ribnico, 2 ure; 3. čez Kopo na Klopni Vrh in do Ruške Koče, 10 ur. 59 Klopni Vrh. Lega:' Grof Zabeo iz Fala si je tu zgradil lepo poslopje. Eden del je za logarja, ki stalno tukaj prebiva. Razdelitev: Tukaj je tudi krčma. Oskrba: Dobi se vino kava in čaj. Dohod: a) iz želez, postaje FaiO, 3 ure; b) iz Ruš, ‘i ure; c) čez Smolnik, 5 ur. Izlet: Do Ruške Koče, 3 ure. Poti rdečo zaznamovani. B) Južne flpneniške Alpe. I. Zilske Alpe. Beljaške Koče (Villacher Alpenhauser)2145m na Dobraču; 19 sob, 50 postelj; iz Beljaka 7 ur, iz Plajberka 3 ure, iz Sv. Duha 5 ur, iz Čajne 1 ure, iz Podkloštra 5 ur. II. Julijske Alpe. a) Zahodni del. 1. Skupina Kanina. Kaninska Koča (1810 m) D. u. O. R. V. Pri¬ morsko; na Kališci; 2 sobi, 2 postelji, 5 matracov; dohod iz Bovca 3% ure; koča ni oskrbovana. Ric. Canin (2008 m) Societa Alpina Friulana; 6 matracov, 9 ležišč (dostopna samo z laškimi vodniki); dohod z Rabla 5'/ 2 ure, iz Nevejske Koče 2 * i * / 2 ure; oskrbovana od 12. julija. 2. Skupina Montaža. Koča v Zajzeri (1010 m) D. u. 0. A. V. — Beljak; 2 sobi, 8 postelj; iz Ovčje Vasi l 3 * * 6 / 4 ure;, oskrbovana od 15. junija do 15. oktobra. 60 3. Skupina Viša. Findenegova Koča (1854 m) D. u. O. A. V. Beljak; na Visu; 3 sobe. 8 postelj; iz Rabla 3 ure; oskrbovana od 15. julija do konec septembra. Nevejska Koča (1152 m) Ric. Nevea, last Societa Alpina Friulana; 12 postelj (350 cent.), damska soba 3 postelje, 10 matracov; dohod iz Rabla 3 1 / 2 ure, iz Chiusaforte 4 ure; koča je oskrbo¬ vana od 15. junija do konca septembra. b) Vzhodni del. 1. Skupina Mangartova. 2. Koča v Koritnici 1350 m. Zgrajena 1. 1909. Lega: Koča stoji na južni strani Mangarta. Razdelitev: Ima kuhinjo, jedilnico, klet v pritličju, v podstrešju pa skupno spalnico s 6 po¬ steljami, prostor za vodnike in 2 ležišči za silo. Oskrba: Oskrbuje se od 1. julija do 15. sep¬ tembra; dobi se pivo, vino in konserve, tudi sveže meso, salata in drugo. Dohod: a) iz Trbiža do Rabelja na Predel do Strmca, kjer zapusti pot državno cesto (vozi tudi pošta); b) najboljši dohod je iz Loga na Goriškem, 2 uri. Izleti: 1. Mangart: a) po navadni poti čez Sedlo 3 1! 2 ure, b) po južni strani, 5 ur, c) po vzhodnem grebenu 6 ur; 2. Konc, 3 ure; 3. Vevnica 3'/ 2 ure; -4. Strugova Špica, 5—6 ur; 61 5. Jalovec: a) po navadni poti, 6 ur, b ) pO’ severnem grebenu, 5—6 ur, c) po zahodni steni, 6—7 ur. 6. čez Punco v Planico (v Rateče 5 ur); 7. čez Brežič v Bolšico ali Trento, 6—7 ur; 8. čez Punco in Veliki Kot v Trento, 6 ur; 9. čez Travnik ali Jezik na Klanska Jezera 4>/ 2 ure. Opomba: To kočo je zgradil akadeiniški krožek Češke podružnice. Po razpustu krožka je koča last Češke podružnice. Mangartova Koča (1919 m) D. u. 0. A. V. Beljak; 2 sobi, 6 postelj, 8 matracov, 5 ležišč; dohod iz Rabla, 3 ure, iz Bovca, 5 ur, in Bele Peči, 4 ure; koča je oskrbovana od 18. julija do 15. septembra. 2. Skupina Triglava. 3. Rijažev Dom v Vratih (1000 m). Turi- stovski hotel. Na novo zgrajen 1. 1909. Lega: Ob vznožju Triglava v romantični do¬ lini Vratih, 2 f / 2 ure od železniške postaje Dovje (Lengenfeld). Novi Aljažev Dom stoji na majhnem hribcu poleg struge Bistrice tik ob padnici, kjer je stal podrti Aljažev Dom. V krasnem kuloaru so gorski velikani: Triglav (2863 m), Begunski Vrh (2461 m), Cmir (2391), Stenar (2501 m), Rogica (2582 m), Škrlatica (2738 m). Kraj za planinsko letovišče. Temelj in celo pritličje je zidano iz lomljene opeke s cementno malto; prvo nadstropje in pod¬ strešje je deloma iz macesnovega, deloma iz smre¬ kovega lesa, streha je krita s cemetno opeko. Od. 62 močnega studenca izpod Cmira je napeljan vodovod. Razdelitev: V temelju posebna klet, ki ima vhod iz kuhinje. V pritličju je prostorna veža, zadej hodnik v dvojno stranišče, velika obednica, kuhinja, shramba, prostor za oskrbnika in mala obednica. V prvem nadstropju je 8 sobic po 1 in 2 postelji, kopalna soba in stranišče. V podstrešju je prostor za posle, 4 večje sobe za goste (po 3 in 4 postelje) in stranišče. V podstrešku je skupno ležišče in prostor za vodnike. Oskrba: Aljažev Dom se oskrbuje od 15. ju¬ nija do konca septembra. Dobi se: pivo, več vrst domačega vina, sveža jedila (vedno tudi sveže meso) kakor v pravi planinski restavraciji. Dohod: a) od železniške postaje Dovje 2'/ 2 ure; b) iz Trente čez Luknjo, 5 ur. Izleti (ture po zaznamovanih turistovskih potih: 1. Tominškova pot — Triglavski Dom na Kredarici 4'/ 2 ure — Triglav; 2. čez Prag — Triglavski Dom, 5 ur — Triglav; 3. Sedlo Luknja 2 >/ 2 ure — Trenta 2'/ 2 ure. 4. Kriški Podi (Kriška Jezera) 4 ure; od tod v Trento, na Razor, Stenar, Križ in Kranjsko Goro; 5. črez Dolek na Križ, Rogljico in Škrlatico (2738 m). Na Križ je hoda 4 ure, od tod prehod čez Kriško Steno v Pišnico in Kranjsko Goro. Na Škrlatico vodi pot do Dolka skupno z ono na Križ (to je po jarkih med odlomki Rogljiče in Stenarja), pod Rogljico zavije na desno v široki, pusti Srednji Dolek (tam je v zaznamovani kotlini studenec) in vodi potem po strmih 63 skalnatih grebenih na vrh Škrlatice, 6—7 ur. Pot v skalovju je s klini in žicami zava¬ rovana. Ključ: Mojstrana: Klinar po dom. Požgane, gostilničar. Aljaževa Koča (stara) stoji še na starem mestu in služi v skupno spalnico, posebno za vodnike. Koj poleg nje je lična vila dr. Slajmera. 4. Triglavski Dom na Kredarici (2515 m)- Zgrajen 1. 1896, povekšan 1. 1909. Lega: Na sedlu Kredarice tik nad Triglavskim ledenikom, eno pičlo uro pod vrhom Triglava. Razgled kakor z vrha Triglava (izvzemši na jugozahod). — Poleg koče kapelica za božjo službo. Razdelitev: Klet in shramba — kuhinja z modernim štedilnikom, velika obednica z lončeno pečjo, mala obednica, moško skupno ležišče (10 matracev) v pritličju; — damska spalnica s 6 posteljami, 9 posameznih sob (4 po 2 postelji, 5 po eno posteljo) v prvem nadstropju — ena spalnica s 3 posteljami, prostor za oskrbnika in vodnike v podstrešji. Oskrba: Dom se oskrbuje od 1. julija do 15. septembra. Dobi se pivo, več vrst domačega vina, konserve, sveža jedila (vedno tudi sveže meso). Dohod: a ) Dovje (Mojstrana) — Vrata (Aljažev Dom) Tominškova pot, ali pot čez Prag — Kre¬ darica, 7—7'/ 2 ure; b ) Dovje (Mojstrana) — skozi Kot — Peklo — Kredarica 7 ur; c) Dovje (Mojstrana) — skozi Krmo — Kre- 64 darica, 8 ur; d) Srednja Vas (v Bohinju) — Konjščica — Velopolje, 6 'l 2 ure — Kredarica 2 uri; e) Srednja Vas (v Bohinju) — Trstje — Velo¬ polje 5 ‘/ 2 ure — Kredarica 2 ure; /) Stare Fužine (v Bohinju) — Voje — Velo¬ polje 5 ur — Kredarica 2 uri; o) Bled — Pokluka — Konjščica — Velopolje 11 ur — Kredarica 2 uri; h) Trenta — pot čez Komar — Dolič — vrh Triglava 7 ur — Kredarica 1 uro. Izlet: Po malem Triglavu na vrhTriglava, 1 uro. Ključ: Mojstrana: Klinar, p. d. Požgane, gostilničar. Staničevo zavetišče se nahaja pod vrhom Triglava; tam se lahko vedri ob nenadno nastopli nevihti. 5. Vodnikova Koča. Zgrajena 1. 1895, prestavljena 1. 1908. Lega: Koča stoji sedajtik nad Velikim Poljem v kotu med Toscem in Vernarjem, to je pod sedlom Mala Vratca, kjer je prehod v Krmo. V bližini močen, stalen studenec; od koče je lep razgled na Triglavsko pogorje (tudi na Triglav) in na Bo¬ hinjsko stran. Od Velega polja (pastirske koče) je 1 4 ure hoda. Razdelitev: Koča ima kuhinjo, majhno klet in obednico v pritličju — dve spalnici za 10 oseb in prostor za oskrbnico v podstrešju. Oskrba: Oskrbuje se od 1. julija do 15. sep¬ tembra. Dobi se pivo, vino, tople pijače, konserve, tudi sveža jedila, ne pa sveže meso. Dohod: a ) Srednja Vas (v Bohinju) — Konjščica, 6‘/ 2 ure; 65 b) Srednja Vas — Trstje, 5'/ 2 ure. c) Stžrre Fužine — Voje, 5 ur. Izlet: Triglav in Triglavski Dom. Ključ: Bohinjska Bistrica: hotel »Triglav«. 6. Zavetišče na Konjščici (1440 m). Lega: Na planini Konjščici ob potu iz Bohinja in Bleda na Triglav; provizorično prirejeno kot prehodna postojanka. Razdelitev: Soba s 3 posteljami. Oskrba: Oskrbovana od 1. julija do 15. sep¬ tembra; vino, pivo, konserve. Baumbachova Koča (600 m) D. u. 0. A. V. Primorsko; v Trenti; 2 sobi, 10 matracov; dohod iz Bovca 4 ure; koča ni oskrbovana. Dežmanova Koča (2332 m) D. u. O. A. V. Kranjsko ob Triglavskem ledniku; 7 sob, 8 postelj, damska soba s 3 posteljami, 9 matracov, 10 ležišč; je oskrbovana. Marija Terezije Koča (2404 m) 0. T. K., oskrbuje sekcija Kranjska D. u. 0. A. V., 5 matracov, je oskrbovana. Koča ob Triglavskih Jezerih (1683 m) O. T. K., oskrbuje sekcija Kranjska D. u. 0. A. V. Lega ob jezeru; 6 matracov; je oskrbovana. 3. Bohinjsko pogorje. 7. Orožnova Koča na Črni Prsti (1346 m). Zgrajena 1. 1894. Lega: Na planini Lisci na severni strani Črne Prsti, 2 uri na železniško postajo Bo¬ hinjsko Bistrico, s krasnim razgledom na Bohinj in Triglavsko pogorje. Razdelitev: Koča ima kuhinjo, obednico, moško spalnico in damsko spalnico (12 matracev). 5 66 Oskrba: Od 1. julija do konca septembra. Dobi se: pivo, več vrst vina, konserve in tudi sveža jedila. Dohod: a) iz Bohinjske Bistrice ali iz vasi Polje, 2 uri; b) od Bohinjskega Jezera čez Gradico (1964 m) in po turistovski poti po grebenih čez vrh Črne Prsti (1845 m) 8 ur; c) iz Podbrda (železniška postaja) čez vrh Črne Prsti, 5 ur; d) iz Hudejužine (žel. postaja) čez vrh Črne Prsti 5y 2 ure. Izlet: Na vrh Črne Prsti, kjer je krasna flora, l‘/ 2 ure. Ključ: Hudajužina: Anton Mavri, občinski tajnik. Podbrdo: gostilničar Štravs. Bohinjska Bistrica: hotel Triglav. 8. Koča na Poreznu (1631 m). Zgrajena 1. 1907. Lega: Zidana koča leži na vrhu Porezna, lepe razgledne gore. Razdelitev: Koča ima kuhinjo, obednico in skupno ležišče (8 matracev) ter podstrešje. Oskrba: Oskrbuje se od 1. julija do konca septembra. Dobi se: vino, pivo in konserve. Dohod: a) iz postaje Podbrdo, 4 ure; b) iz Cerknega, 4 ure; c) iz Hudejužne, 4 ure. Last: Cerkniška podružnica. Ključi se dobe: gostilna Iv. Štravs v Podbrdu in Antonu Mauriju v Hudijužni. 67 9. Pirnatova Koča na Javorniku (1200m). Zgrajena I. 1907. Lega: Koča leži ob vrhu Javornika nad Idrijo. Razdelitev: Mala turistovska koča 2 skup¬ nimi ležišči. Oskrb: Oskrbovana je celo leto. Zraven koče je gostilna Ivana Medved. Dohod: a) iz Idrije — Črni Vrh, 3 ure; b ) iz Vipave, 4 ure; c) in Logatca, 4 ure. Izlet: Na Medvedov Vrh, y 4 ure. Last: Idrijske podružnice S. P. D., vrednost 1200 kron. Ključi: pri I. Medvedu in v Črnem Vrhu. Mallnerjeva Koča (1343 m) na Črni Prsti; 0. T. K-; 2 sobi, 6 postelj; iz Bohinjske Bistrice 2'/' 4 ure. III. Karavanke. 10. Kadilnikova Koča vrh Golice (1836 m). Zgrajena 1. 1905. Lega: Prostorna koča leži prav na vrhu Go¬ lice, ki je znana po svojem razsežnem razgledu, enem najlepših v naših Alpah, in po svoji flori. Razdelitev: Klet, kuhinja, obednica, moško skupno ležišče (10 matracev), damska spalnica (6 postelj), veranda v pritličju; v prvem nadstropju 5 sob (z 2—4 posteljami). Oskrba: Koča se oskrbuje od binkoštij do konca septembra. Dobi se: pivo, več vrst vina, konserve in vsa sveža jedila (tudi sveže meso). Dohod: o) iz Jesenic (najboljši), 4 ure: b ) iz Podrožčice, 5 ur. Pristop lahek. 5 * 68 11. Vilfanova Koča na Begunjščici (1550 m). Zgrajena 1. 1909. Lega: Na južnem pobočju Begunjščice na dokaj prostorni ravnici, od koder je prekrasen razgled. Razdelitev: Koča ima kuhinjo, obednico, damsko spalnico (3 postelje), moško spalnico (4 po¬ stelje), klet in podstrešje. Oskrba: Oskrbuje se od 1. junija dokonča septembra. Dobi se: pivo, vino, konserve, pa tudi sveža jedila. V planšariji na Planici (neposredna bližina) se dobi mleko. Dohod: a) Begunje pri Radovljici čez Medvode, 3 ure; b ) Begunje čez Luknjo, 4 ure. c) Poljče pri Begunjah, 3 ure. Izlet: Na vrh Begunjščice (2063 m), 1 , / 2 ure. 12. Prešernova Koča na Stolu (2193 m). Zgrajena 1. 1910. Lega: Na Malem Stolu, '/., ure pod vrhom Stola. Razdelitev: Koča je solidno zgrajena iz lesa, ima podzidek in je krita na vseh štirih straneh z eternitom ter ima klet, kuhinjo in eno sobo v pritličju, eno pa v podstrešju. Na razpolago je 8 postelj in skupno ležišče z 8 matraci. Oskrba: Koča se oskrbuje od 1. julija do konca oktobra. Dobi se: vino, pivo, čaj, konserve in sveža jedila. Dohod: a) najpripravnejši iz železniške postaje Žir o Vi¬ nica, 4 ure; b) iz Javornika 5 ur; 69 c) iz Begunj, 6 ur; d) iz ■ Bistrice na Koroškem čez Mačevsko planino, 4 ure. Izleti: 1. Stol (2239 m), od koče 1 * * * 5 * * * * 10 4 ure; 2. Golica (1836 m), z vrha Stola po robeh, 6 ur; 3. Zelenica (2159 m) 5 ur; 4. Begunjščica (2001 m) 5 ur; 5. v Bistrico na Koroškem, 4 ure. -••• Z vrha Stola po melih dokaj zložno do Mačevske planine; od tam lepa in senčnata pot do Bistrice. Bertina Koča (1610 m) D. u. 0. R. V. Beljak na planini Jepica pod Kepo; 6 postelj; iz Dovjega 3 ure, iz Koroškega 2—3 ure; koča je oskrbovana. Kahlkogelhutte (1582 m) D. u. O. R. V. Kranjsko stoji pod Golico (katero so Nemci pre¬ krstili v Kahlkogel); 3 sobe, 6 postelj, skupno ležišče 10 postelj in 10 matracov; iz Jesenic 3 ure, iz Dovjega 4>/ 2 ure in iz Koroškega 5 ur; koča je oskrbovana. Celovška Koča (Klagenfurterhutte) 1660 m D. u. O. R. V. Celovec stoji na severni strani Stola; 5 sob, 10 postelj, 19 matracov in 8 ležišč; iz Bi¬ strice 4 ure; koča je oskrbovana. Valvasorjeva Koča (1180 m) na južni strani Stola, D. u. O. A. V. Kranjsko; 3 sobe, 8 postelj, 4 ležišča; iz Žirovnice 2 uri, iz Javornika 2'/ 2 ure; koča je oskrbovana celo leto. Rainerjeva Koča (2047 m) na Obiru O. T. K. Železna Kapla; 6 sob, 12 postelj, 18 matracov, 10 ležišč; meteorološka opazovalnica; telefon v Kaplo; iz Železne Kaple 4 ure, iz Galicije 4*/ 2 ure; koča je oskrbovana celo leto. 70 Rudarska hiša Kolša na Peci (1373 m) O. T. K. Železna Kapla; 1 soba, 4 postelje; iz Bi¬ strice 2 ure, iz Pliberka (kolodvor) 2 1 / 4 ure. IV. Kamniške ali Savinjske Alpe. 13. Češka Koča na Ravneh (1543 m). Zgrajena i. 1900. Lega: Na zeleni terasi pod masivom Grintavca in Kočne, nudi krasen pogled po grebenih Kočne, Grintavca, Dolgega Hrbta, Skute, Rinke, Babe, Jenkovo Planino in na sever razsežen razgled po koroški deželi. Kraj za planinsko letovišče. Razdelitev: Klet in shramba — kuhinja, prostorna obednica, 2 posamezni spalnici (s 5—4 posteljami) in soba za oskrbnika v pritličju; v podstrešju skupno ležišče (8 matracev) in ena po¬ samezna soba. Koča je zgrajena in opremljena v slogu češke kmečke hiše. — Blizu na vzhod je studenec. Oskrba: Koča je oskrbovana od 1. julija do 15. septembra. Oskrbnik: I. Krč. Dobi se: vino, pivo, konserve in sveža jedila, tudi sveže meso. Lekarna, sestavil dr. Chodounskij. Dohod: a) najboljši dohod je iz Zgornjega Jezerskega na Koroškem, 2 — 2'/ 1 ure. Do Jezerskega je poštna zveza iz Kranja in Bele na Koroškem; b ) iz Okrešlja čez Savinjsko Sedlo in Žrelo 4 — 4 j 2 ure; c) od Zoisove Koče čez Mlinarsko Sedlo, 5 ur. Izleti: 1. Kočna (2539 m), 2 pota (bolj težavna), 5— 6 ur; 71 2. Grintavec (2558 m), čez Mlinarsko Sedlo ali. po Kremžarjevem potu na Dolsko Sedlo, 4—4'/ 2 ure; 3. Dolgi Hrbat (2454 m), čez Mlinarsko Sedlo, 4 ure; N 4. Skuta (2532 m), čez Mlinarsko Sedlo, 5 ur. Tudi naravnost iz Vodin, težka tura, ne¬ zaznamovana ; 5. Rinka (2460 m), ali naravnost od Vodin ali od Jezerskega Sedla, 5 ur; pot neza¬ znamovana ; 6. Frischaufov Dom, skozi Žrelo, preko Jezerskega in Savinjskega Sedla 4'/ 2 —5 ur; 7. Baba (2123 m), 4 ure; 8. Zoisova Koča (1791 m), čez Mlinarsko Sedlo in Pode na Kokrsko Sedlo, 5 ur. Ključ: Gornje Jezersko: Fran Muri, gostilničar. 14. Kocbekova Koča (1744 m). Zgrajena 1. 1904. Lega: Na Molički planini v sedlu med Ojstrico in Velikim Vrhom s pogledom na ta dva vrhova, Robanov Kot, Dleskovec, Žvižgovec, Črni Vrh in Beli Vrh. Od koče vodi krasno nadelani turistovski pot S. P. D. v 1 1 / 2 —2 uri na vrh Ojstrice. Razdelitev: Koča ima kuhinjo za pastirja, eno sobo z ognjiščem in skupnim ležiščem za 6 oseb, v podstrešju matraci za 10 oseb. Klet v skali blizu koče. Meteorološko opazovanje Oskrba: Oskrbuje se od 15. julija do 15. sep¬ tembra. Oskrbnik: Juri Planinšek, p. d. Krašovec iz Luč. Dobe se razne konserve, žganci, vino, pivo, čaj in kava. Dohod: a) iz Luč preko Lučke koče, 4'l 2 —5 ur; 72 b ) iz Luč preko Planinšeka, 5 ur; c) iz Luč in skozi Robanov Kot, 5*/ 2 —6 ur; tf) iz Logarske Doline čez Škarje in Korošico, 7 ur; e) iz Bistriške doline ob Beli na Presedljej in Korošico, 4'/3—5 ur; /) od Kamniške Koče čez Planjavo in Oj¬ strico, 6 ur. Izleti; 1. Ojstrica (2349 m): a) po novem potu čez Malo Ojstrico, l'/ 2 —2 uri; 6) čez Korošico po starem potu, 2—2'/ 2 nre; 2. Planjava (2399 m); a) na Ojstrico, Škarje in Planjava, 5 ur; b) preko Korošica, Škarje in Planjava, 4V2 ure; 3. Veliki Vrh (2111 m), od koče po Molički planini, 1 uro; 4. Dedec (2023) pri Korošici, 1 */ 3 ure. Razen tega so nižji vrhovi: Črni Vrh, Beii Vrh, Lovnjak in Koroški Vrh. Ključ: Luče: vodniki in gostilna pri Raduhi. Solčava: Krist. Germel. Opomba: V koči je lekarna, darilo gosp. H. Roblek v Radovljici in druga obvezila. Poleg koče stoji lepo zidana »Jubilejna Kapelica«. Iz skale pod kapelico proti Robanovem kotu teče studenec. 15. Kamniška Koča (1884 m). Zgrajena 1. 1906. Lega: Na vrhu Kamniškega Sedla, kjer je glavni prehod iz Kranjskega na Štajersko (Solčavo). Koča ima krasen razgled po Savinjskih Alpah in Logarsko Dolino ter na jug po ravninah proti Ljubljani. 73 Razdelitev: Klet in shramba, kuhinja, velika obednica, moška spalnica (7 postelj), damska spal¬ nica (4 postelje) v pritličju; skupno ležišče za 7 oseb in soba za oskrbnico (2 postelji). Oskrba: Koča sa oskrbuje od 1. julija do 15. septembra. Dobi se: pivo, vino, konserve in sveža jedila. Dohod: a) iz Bistriške Doline od turistovske koče 3 ure; b ) iz Okrešlja od Frischaufovega Doma po krasno izvedeni turistovski poti, 1 ‘/ 2 ure. c) od Kocbekove Koče čez Ojstrico in Plan¬ javo, 6—7 ur. Izleti: 1. Brana (2253 m), vzhodno po lagotnem potu, 1 uro; 2. Okrešelj po krasnem potu, 1 uro; 3. Planjavo (2399 m) vzhodno po strmem potu in snežišče (cepin potreben), 2 uri; 4. Ojstrica (2349 m), na Planjavo 2 uri, na Škarje 1 */ 2 ure in na vrh Ojstrice '/ 2 ure; odhod lahko v Kocbekovo Kočo, l'/ 4 ure; 5. Turska Gora (2187 m), pod Brano v Bo- štjanico po novo napravljenem potu v Kotliče in na vrh, 2'/ 2 —3 ure; 6. Skuta (2532 m) po potu na Tursko Goro, naprej do Turskega Žleba in po zazname- novanem potu na vrh, 6 ur. Ključ: Stahovica: Karol Prelesnik, gostilničar. Lastnik: Kamniška podružnica, oskrbuje jo pa osrednji odbor. 74 16. Frischaufov Dom na Okrešlju (1400 m). Zgrajen 1. 1908. Lega: Na prijazni planini Okrešelj, ki leži približno y 2 ure nad slovitim slapom Savinje v vznožju Rinke; tukaj je križišče potov na Kamniško Sedlo (1 1 / 2 ure), čez Turski Žleb na Skuto (4'\ ure) in čez Savinjsko Sedlo na Koroško (v kopališče Belo ali na Jezersko ali v Češko Kočo). V krasnem kuloaru so vrhovi) Štajerska Rinka (2256 m), Mrzla Gora (2202 m), Turska Gora (2187 m), Brana (2253 m), Planjava (2399 m) in Ojstrica (2349 m). Kraj za planinsko letovišče. Razdelitev: Hiša je 15 m dolga, 7 m široka in ima eno nadstropje. Ena tretjina je zidana, dve tretjini pa leseni. V pritličju ste 2 obednici velika in mala, kuhinja, oskrbnikova soba in klet. V prvem nadstropju 6 sob (z 1—4 posteljami). V podstrešju so tri skupna ležišča z 18 matraci. Oskrba: Oskrbuje se od 1. julija do konca septembra. Oskrbnik: Fortunat Herle iz Solčave. Dobi se: pivo, več vrst vino, butelje, razne kon^ serve in sveža jedila. Vodovod. Dohod: a) iz Solčave, 4 ure; b) od Piskernika v Logarski dolini, 2—2'/ 2 ure; c) od Kamniške Koče, 1 uro; d) od Češke Koče, 3V 2 —4 ure. Izleti: 1. Brana (2253 m). Na Kamniško Sedlo 1 Y 2 -—2 uri, na desno navkreber 1 uro. Krasen, po- učljiv razgled za vso gorsko skupino. 2. Turska Gora (2187 m). Po potu kakor na Kamniško Sedlo 1 uro; pod skalo, kjer se začne v skalo nadelan pot, na desno v 75 Kotliče (sedlo med Brano in Tursko Goro) in desno po rdeče zaznamenovanem potu; 2 1 ',—3 ure hoda. — Z Okrešlja po Turskem Žlebu in levo na vrh, 2'\ 2 — 3 ure hoda; 3. Rinka (2460 m). Skozi Turski Žleb 2 uri, na desno 15 min. do razpotja na Skuto; tu. desno 3 / 4 ure; hoda 3 ure; 4. Skuta (2532). Skozi Turski Žleb 2 ure, do vznožja Skute 3 / 4 ure, potem strmo 1 ‘/ 2 —2 uri na vrh; skupaj 4—5 ur hoda. o. Grintavec (2558 m). Skozi Turski Žleb 2 uri, skupen pot na Skuto i j 2 ure, pod Skuto na Velike Pode; 6—7 ur hoda; 6. Mrzla Gora (2202 m) za izurjene turiste. Po Mrzlem .Dolu proti Savinjskemu Sedlu (2095 m) l'/ 4 ure, potem desno po rdeče zaznamenovanem potu; 4—5 ur hoda; 7. Planjava (2399 m). Na Kamniško Sedlo 2 uri, po rdeče zaznamenovanem potu 2—2V 4 ure. Radi snežišča je potreben cepin; 8. Ojstrica (2349 m). Kakor na Planjavo,, samo pod vrhom po rdeče zaznamenovanem potu na Babo (2314 m) 1 uro, Škarje (2135 m) 30 min. in na vrh; l 1 / 2 ure; skupaj 7—8 ur; od tam v Kocbekovo Kočo 1 '\ 2 ure. 9. Slap pod Rinko */ 2 ure po romantičnem potu S. P. D. naravnost ob potoku modra barva; 10. Češka Koča (1543 m). Na Savinjsko Sedlo 2 uri, dalje Jezersko Sedlo, na Vodine,. skozi Žrelo; 4—4 li 2 ure hoda. Ključ: Fortunat Herle v Solčavi. Turistovska hiša v Kamniški Bistrici. Lega: V Bistriški Dolini blizu vira Bistrice; zelo romantično; letovišče. Razdelitev: Kuhinja z jedilno shrambo, obednica, soba za gospode (7 postelj) in damska spalnica (5 postelj); v podstrešju ležišče (14 ma- tracov). Pred kočo stoji pokrita veranda, v bližini kapelica. Oskrba: Koča se oskrbuje od 1. julija do konca septembra. Dobi se: pivo, vino več vrst, konserve in vsak dan sveža jedila. Dohod: a) iz Kamnika čez Stahovico, 4 ure; b ) iz Zoisove Koče, 2’/< ure; c) iz Kamniške Koče, 2‘/ 4 ure; d) iz Kocbekove Koče čez Presedljej, 3 '/ 2 ure. Izleti: 1. Na Kamniško Sedlo, 3 '/ 2 ure; 2. Na Ko krško Sedlo, 3 l / 2 ure; 3. V Kocbekovo Kočo, 4*/ 2 ure. Opomba: Ta koča je last Kamniške korpo¬ racije in jo ima od leta 1909 v najemu osrednji odbor S. P. D. Sedaj je koča zelo dobro obisko¬ vana. Pozimi jo oskrbuje najemnik Uršičeve kmetije. 17. Gornjegrajska Koča (1457 m). Zgrajena 1. 1898. Lega: Na planoti Menine blizu Leg, od koder je krasen razgled naokrog in se vidi tudi v Celje. Razdelitev: Koča je 6 m dolga in 5 m ši¬ roka. V sobi, ki je obenem kuhinja, obednica in spalnica, je skupno ležišče s 6 matraci. V pod¬ strešju ste dve skupni ležišči z 10 slamnicami. 77 Vhod od zunaj na severni strani. — Drvarnica v bližini. —Proti jugu kakih 40 korakov čez travnik, studenec blizu mlake, kateri ima oklep iz cementa. Oskrba: Koča je neoskrbovana, včasih ima zalogo vina in konserve. Savinjska podružnica v Gornjem Gradu preskrbi pijačo in drugo, ako se ji pravočasno poroča. Pri ovčarjih — zahodno 10 min. — se dobi ovčje mleko. Lekarna z obvezili. Dohod: a) iz Gornjega Grada čez Florjana ali Borov¬ nico ali Strmčnika, 3 ure; b ) iz Bočne na Bočko trato, 2 'j 2 ure; c) iz Bočne na Ščavnico, 3—4 ure; d) iz Vranskega na Pikina in Ščavnico; e) iz Motnika, 2’/ 2 ure; /) iz Špitaliča, 2“/ 2 ure; g) iz Šmartnega v Tuhinjski Dolini, 3 ure; h) iz Šmartnega (Zadrečka Dolina) na Ščav¬ nico, 3—4 ure; Izleti: 1. na Ščavnico, skoraj vedno ravnem, po lepem travniku, 1 uro, vzhodno od koče; 2. na Lege 1498 m (od koder je krasen raz¬ gled) severno za kočo, 5 minut; 3. na Vivodnik (1508 m) je trikotišče prve vrste, od koče proti jugu čez grič, '/ 4 ure;. 4. k razgledu v Ljubljano, 30 min.; 5. k Jespi (globoka vdrtina z ledom) 20 min. Ključ: Gornji Grad: Savinjska podružnica. — Bočna: P. Ručigaj. — Šmartno: Šola. — Motnik:: učitelj Konjar in trgovec Fr. Senica. — Špitalič:. Miha Podbevšek, gostilničar. 78 18. Mozirska Koča (1344 m). Zgrajena 1. 1896. Lega: Na Golteh nad Mozirjem. Razdelitev: Koča je 5 m dolga in 4 m široka, ob zahodni strani je drvarnica in stranišče. V sobi s štedilnim ognjiščem je skupno ležišče s 4 matraci. Znotraj vhod v podstrešje, kjer je 5 matracov. — Studenec z oklepom iz cementa je proti zahodu 20 min. oddaljen, modra barva. Oskrba: Koča je neoskrbovana. Pri pastirjih na Hlevišču severno 5 min. — se dobi navadno mleko. Dohod: a) iz Mozirja na Šmihel, 3 ure; b) iz Mozirja čez Radegundo, 3 ure; c) iz Rečice na Goličnika, 2'U —3 ure; d) iz Sv. Frančiška — Gradčenca, 3 ure; e) iz Ljubnega — Radmirje — Gradčenca, 3'/ 2 ure. Izleti: 1. na Medvedjak (1566 m), 'j 2 — 3 / 4 ure; 2. k Ledenici (jama s snegom), 20 min.; 3. na Boskovec (1690 ni), 3 / 4 ure. Ključ: Mozirje: hotel pri Pošti, Šmihel: nad¬ učitelj I. Pušenjak, Rečica: Zdravko Deleja. 19. Lučka Koča (1614 m). Zgrajena 1. 1898. Lega: Na Koritih ob potu iz Luč na Ojstrico, kjer neha gozd in se začne planinska trata. Razdelitev: Koča je 4 m dolga 4 m široka, ima železno ognjišče in skupno ležišče s 4 slam- nicami. Koča je predvsem namenjena za počivanje in vedrenje v slabem vremenu. — V bližini včasih voda. 79 ,Oskrba: Koča ni oskrbovana in in nima provijanta.' Dohod: iz Luč 3 ure. Planinšek (1087 m) je zadnji kmet ob starem potu iz Luč — Planinšek — Vodole — Kocbekova Koča. Tam je v podstrešju turistovska soba s 3 posteljami in najpotrebnejšo posodo in drugo pri¬ pravo. Oprava je last Savinjske podružnice S. P. D. Dobi se mleko. 20. Koča na Raduhi (1470 m). Zgrajena 1. 1909. Lega: Koča stoji v lepi dolinici Loka. Razdelitev: Kuhinja s 3 matraci, soba s 6 matraci. Oskrba: Koča ni oskrbovana; studenec blizu proti severu. Dohod: a ) iz Luč na Nadlučnika — Huda Ravan — Loka, 3‘/ 2 —4 ure; b) iz Ljubnega — Struge — Radušnik — Loka, 3 'l 2 ure. Izlet: Vrh Raduhe IV 4 ure. Ključ: Luče: gostilna pri Raduhi in pri vodnikih. Korošica (1807 m) D. u. 6 . A. V. — Celje; soba s 3 matraci; 1 / 2 ure od Kocbekove Koče od¬ daljena. Zoisova Koča (1792 m) D. u. 6 . A. V. Kranjsko na Kokrskem Sedlu; 1 soba 4 postelje, damska soba 4 postelje, 8 ležišč; dohod od Poljšnarja 3 1 / 2 ure, iz Kamnika 5 ur; koča je oskrbovana. Piskernikovo zavetišče v Logarski Dolini je last celjske sekcije D. u. O. A. V., zemlja pa zadruge »Rinka« v Celju. Pri Piskerniku ste 80 dve obednici, kuhinja in 3 spalnice z 9 posteljami in z 12 ležišči. Koča je vse leto po znanem nek¬ danjem vodniku Janezu Piskernik oskrbovana. Vstopnina 40 v; člani S. P. D. nimajo nobene znižane cene. Koča za silo na Okrešlju je postavljena iz razvalin prejšnje koče sekcija Celje D. u. O. R. V. in ima 3 ležišča na tleh. V. Celjsko Gorovje. 21. Hausenbichlerjeva Koča (1100 m). Zgrajena 1. 1899. Lega: Na lepi zeleni trati blizu vrha Mrzlice. Razdelitev: Skupna soba z ognjiščem, 4 matraci. Oskrba: Koča ni oskrbovana in nima zaloge provijanta. Dohod: a) iz Žalca 3'l 2 —4 ure; b ) iz Griž, 3 ure; c) iz Trbovelj, 3 ure; d) iz Hrastnika, 3 '/ 2 ure. Izlet: na vrh Mrzlice par minut; lep razgled. Ključ: gg. Br. Rotter v Celju, R. Wudler v Grižah, R. Petriček v Žalcu, B. Schmidt v Št. Pavlu, F. Roš v Hrastniku, R. Plavšak v Trbovljah in pri kmetu Šlosarju pod Mrzlico. 22. Jurkova Koča. Zgrajena 1. 1902. Lega: Blizu vrha Lisce. Razdelitev: V sobi je 10 ležišč za ženske, v podstrešju 30 ležišč za moške. 81 Oskrba: Koča je oskrbovana skozi celo leto po cerkovnici Mariji Bukovec pri Sv. Joštu. Dohod: a) iz Zidanega Mosta 3 ‘/2 ure; b) iz Sevnice 3'/s ure; c) iz Rimskih Toplic 3‘/ 2 ure. Izleti: Na Veliko Kozje, Zidan Most, Ješivec, Planino, Bohor (Orlica). 23. Koča na Boču stoji na vrhu Boča in je samo zavetišče brez ležišč. Frohlichova Koča na vrhu Rogaške Gore (Donati) je tudi samo zavetišče brez ležišč.O. T. K. VI. Kras. Koča v Črnem Dolu leži 1100 m v smeri dostopa iz Ilirske Bistrice na Snežnik in Planinec, 3 ure hoda, zaznameno- vana pot. Zasilna koča je last gozdnih upravičencev v II. Bistrici in imajo vstop člani S. P. D. Koča ima kuhinjo, 3 sobe in ležišče za 7 oseb. Slovenski turisti obiskujte slovenske koče v Triglavskem pogorju, v Karavankah in Kamniških ali Savinjskih Alpah! 6 82 Seznam markiranih potov. Tu bodemo navajali vse one na novo marki¬ rane pote, ki niso v knjižici »Seznamek markiranih potov«. Pri nekaterih potih ni podatkov o času. P. n. podružnice naj o tem poročajo uredniku. 83 6 * 84 85 86 Seznam vodnikov S. P. D. I. Za Julijske Hipe in Karavanke. Begunje pri Radovljici (za Begunjščico — Stol in sploh Karavanke): Franc Pogačar, p. d. Starček, suknar št. 63. Bled (za Triglavsko pogorje — Bohinjsko gorovje — Karavanke): Blaž Jan, p. d. Turčič, tesar na Mlinem št. 2; J o ž e Z i ra a, p. d. Klemen- čak v Radovini pri Bledu štev. 21; Anton Vovk, p. d. Šimnovec. Bohinjska Bistrica (za Bohinjsko pogorje): Lo¬ rene Logar, p. d. Ozebek, posestnikov sin, štev. 11; Valentin Rozman, p. d. Rožan, posestnikov sin, št. 49; Jože Ravnik, p. d. Koder, krojač, št. 91. Srednja Vas v Bohinju (za Triglavsko in Bohinj¬ sko pogorje): Anton Grm, p. d. Mežnar, posestnikov sin, št. 65; Martin Langus, p. d. Kovačič, posestnik v Češnjici; Valen¬ tin Stare, p. d. Močilnikov, občinski sluga v Češnjici. Mojstrana (za Julijske Alpe in Karavanke): Va- lentin Brtoncelj, čevljar, št. 16; Janez Košir st., posestnik, št. 12; Janez Košir ml., posestnikov sin, št. 12; Gregor Lah, p. d. Preckin, posestnik, št. 51; K1 e m e n in Jože Hlebajna; Franc Skumavec, p. d. Šmerc; Franc Urbas. Kranjska Gora (za Julijske Alpe): Gregor Žer¬ jav, p. d. Kravanja, posestnik, št. 23; Janez Žerjav, p. d. Černe, posestnik, št. 24. Rateče (za Julijske Alpe): Janez Kuri, posest¬ nikov sin, št. 57; Janez Petraš, posestni¬ kov sin, št. 57. 87 Trenta (Primorsko — za Julijske Hipe): Anton Tožba r, p. d. Špik, posestnik v Trenti pri cerkvi (zaupnik). Spodnji Log (za Julijske Hipe): Janez Črnula. Srednji Log (pod Predelom): Anton Štrukelj, p. d. Švajc. Stara Fužina (v Bohinju): Lovro Jelar. Bovec: Ivan, Jože in Andrej Mrakič. Zatolmin pri Tolminu: Andrej Perdič, p. d. Mataja. II. Za Savinjske ali Kamniške Hipe. Stahovica pri Kamniku: Franc Prelesnik, gostilničarjev sin, p. d. pri Korelnu, št. 7; L o- vro Potočnik v Kamniški Bistrici. Luče : Jakob Pečovnik, posestn. sin, št. 41; Anton Pečovnik, p. d. Pečnik. Solčava: Blaž Plaznik, p. d. Blaž, posestnik’ Martin Oše p, p. d. Martin, gostač; For- tunat Herle. Jezersko (Koroško): Jernej Krč, oskrbnik Če¬ ške Koče. Ljubno: Alojzij Klemenšek, posestnik. Mozirje: Franc Paher, zasebnik. Opomba: V vseh krajih, ki so izhodišča turam, preskrbijo vodniki ali gostilničarji nosače. Ta¬ rife za razne ture glej »S e z n a m e k marki¬ ranih potov S. P. D.« str. 79—94 in »Vod¬ nik po Savinjskih planinah« str. 85. nasl. Po zimi Sankališče »Belvedere« v Bohinjski Bistrici. Priporočata svojo bogato zalogo storjene moške in ženske obleke ter priznano najboljše perilo in zavratnice. Zlasti opozarjata na nepremočljiva lodnasta oblačila in plašče za turiste. Naročila po meri se izvršujejo točno in ceno na Dunaju. Ilustrovani ceniki franko in zastonj. Turistom se priporoča proti solnem opeklini Kosmetična krema po predpisih strokovnjaka dr. Demšarja. Cena tube K 1'—. Mr. R. Sušnik lekarna pri »Zlatem jelenu v Ljubljani, Marijin Trg Zaloga žepnih lekarn od K 2'— Vzorna vinska Met. Potrošno obrtno gospod, društvo v Buzetu (Istra) r. z. z o. z. priporoča fina bela in črna istrijanska namizna vina, fini sladki refošk in muškat. Ceniki zastonj in franko. Na posebno zahtevo tudi vzorci. Tujcem, ki pridejo v Buzet, priporoča svojo dobro gostilno z zelo udobnim prenočiščem. Seznam slovenskih hotelov in gostilnic. Kratica: soba. = s; postelja p. Z * so označeni člani »Slov. Plan. Društva«. I. Koroško. Apače: J. Božič. Bela (kopališče); Anton Mubi, p. d. Skalar (brez stanovanj). Kopališče Gross (žena Slovenka). Bistrica ob Žili: j. Janah. Bistrica v Rožu: Kramar. Borovlje: Schwarz, p. d. Miklič. Derveša Mas: Fr. Potočnik. Dobrava: Peter Mišič, p. d. pri Tončku. Dobrla Ves: Restavracija Josip Wedenig, Na^ rodni Dom. Dob pri Prevaljih: Anton Leimuš. 92 Dol: Sablačan ali pri Neuwirtu. Dolinciče pri Rožeku: Rutar. Spodnji Dravograd: Narodni Dom, Walter. Celovec: Liza Tomažič (Schulhausgasse 5), Be¬ nediktinska klet, Tratnik (Šolska Ulica). Čače-. Šimen Mihor (Slovencem prijazen). Črna: Fr. Kruleč, Janez Hobel, Ivana Mlinar* Fara pri Prevaljih: Anton Stermic, Franc Kristan. Glinje: Lovro Zablačan, p. d. Dreml. Globasnica: Krajgar. Goseljna Vas: Simon Eberwein. Gozdanje: Neuwirt. Grebinj: Narodni Dom. Guštanj: »Pri Kroni« (lastnik O. Ploj*, c. kr. notar), vino iz Zavrča, dobra kuhinja in soba za tujce. Št. Ilj: Pri Lederhasu. Javorje pri Črni: Franc Stopar. Št. Jakob v Rožni Dolini: Narodni Dom, Jakob Zwiter, pri »Lipi« (Fr. Šušteršič). Jezersko (Gornje): Kazino (Fr. Muri). Češko letovišče in izhodišče za ture v Savinjske Alpe. Pošta v Kranj in Železno Kaplo. Češka Koča 2 */ 2 ure. Kokra: Pri Mežnarju (Peter Zunder). Kot: Jože Božič. Koprivna: Jakob Kurnik, p. d. Mežnar, Primož <3olob, p. d. Jelen. Krčanje nad Grebinjem: Nedved, Gole. Št. Lenart ob staj. meji: Vinc. Karničar. Lese: Janez Sitar (pri Kompanju). Loga Vas (pri Vrbskem Jezeru): Šlajhar. Malenice: J. Resman. Možica : Juri Igerc. Naborjet: Errat. Podgora: Hotel Pošta. Podgorje: Klemenjak, pri P-odlipniku. 93 Podljubelj: Pri Kajzerju. Pliberk: Narodni dom; F. Plešivčnik (mesarija,, žena Slovenka). Poljana (pri Prevaljah): Andrej Hrast. Pontabelj: J. Cerošek. Prevalje: Peregrin Gostenčnik. Podgora v Rožu: Restavracija Janc. Podrožčica: Rosman, p. d. Pauše. Ture: Golica in Kepa. Podsinja Kas v Rožu: Gašpar. Ravne: Janez Fuger. Reberca-. Kopun, p. d. Grajner. Rebuja: Ferdo Krajger. Reka: Pri Prizniku (A. Dobernik). Resnica pri Borovljah: Mlinar. Rožek: Pri Košetu (I. Kranina). Sele: F. Olip; Gregec; Maži. Sinča Vas: Konzumno društvo. Strmec (nad Vrbskim jezerom): Mežnarija. Šmarjeta: J. Ibovnik. Šmarjeta v Rožu: Kramar. Šmihelj nad Pliberkom: Šercer. Šmihel pod Peco: Šercar, Litgeb. Trata pri Glinjah: Cingelc (last posojilnice v Glinjah). Ukve: Jos. Ehrlich (Slovencem prijazen). Velikovec: Narodni Dom. Zahomec (Ziljska Dolina): J. Milonik. Železna Kapla: J. Kolar in Weitzer (sta Slo¬ vencem prijazna). Žabnice: Albin Ehrlich*. II. Štajersko. Bistrica nad Mariborom: Rotner. Bizeljsko: Janez Pečnik. 94 Bočna: I. Purnat*, p. d. Feržem in A. Žmavc, p. d. Šek. Tura: Menina (Gornjegrajska Koča) 2'/ 3 h. Braslovče: Plaskan Ant. (stanovanja). Brežice: Narodni Dom. Buče: Ivan Bah. Celje: Narodni Dom; Sokolski Dom; Beli vol (stanovanja); Stadt Graz (Fr. Stelzer); Skalna klet (Egid Vihar*). Čadram: Anton Klinc. Družmirje: »Pri basistu«. Dobrna: Hotel Orosel, Koren (dobro vino). Dol: Fr. Peklar. Sv. Duh na Ostrem Vrhu: »Pri Ropiču«. Fram: Pri Turnerju. — Tura: Pohorje (Ruška Koča). Frankolovo: Dominik Bezenšek. Gornji Grad: »Stara Pošta« (Fr. Šarb* — 3 s, 7 p); » Pri Zvezdi« (F. Trobej* — 3 s, 4 p); M. Mikuš (3 s, 5 p); M. Fischer (3 s, 5 p); Franc Spenda (3 s, 6 p). — Ture: Menina (Gornjegrajska Koča 3 h) in Veliki Rogatec. Grobelno: Franc Vuga* (2 s, 4 p) in trgovina. Hoče: Jos. Rojko. Hrastnik: Ferdo Roš* (2 s, 2 p). Ture: Mrzlica (Hausenbichlerjeva Koča) in Kum. Št. Ilj ob Mislinji: Anton Spiihal in Franc Rozman. Št.Janž na Vinski Gori: Štajnerjeva gostilna .(Delakorda). Št. Jurij ob juž. žel.: Nendl. Kamnica pri Mariboru: Vogrinc. Kapele pri Brežicah: Zorčič. Kaplja ( 802 m): Strablek. Konjice: Narodni Dom. Kozje: Pri Pirhu (2 s, 3 p). 95 Krakov o : Trupi. Sv. Križ na Kozjaku: N. Hauptmanovi dediči; Fr. Verdenik; Karl Harih na potu proti Sv. Duhu. Kokarje: Josip Praznik. Št. Lenart v Slov. Goricah: Vek. Arnuš Laško: Restavracija Delniške pivovarne. Laznica: Nace Rotner. Lembah: Franc Robič in Julij Robič. Letuš: N. Zanier & Sin* (tudi trgovina). Loka: J. Jenčič. Loka pri Žusmu: Ivan Gajšek. Ljubno: Fr. Ks. Petek* (6 s, 15 p); Franc Papež* (6 s, 10 p); Janez Ermenc, p. d. Ledeničar (2 s, 2 p); Alojz Klemenšek*, p. d. Režal (2 s, 4 p); —■ vodnik S. P. D. Turistične potrebe se dobe v trgovinah Karol Druškovič* in Fr. Ks. Petek*, pri zadnjem 1udi vozovi na vse strani, a iste je treba naprej naročiti (lahko tudi brzojavno). Ture: Čez Hlipovec v Črno, na Veliki Travnik in v Mozirsko Kočo. Ljutomer: Franc Seršen, Jan. Vaupotič. Luče: »Pri Raduhi«, tudi trgovina s turisti¬ čnimi potrebščinami N. Zanier & Sin* (3 s, 9 p). Trgovina R. Bratanič*. Mežnija (Ana Planinšek — 1 s, 4 p). Ture: Ojstrica in Raduha. Vodniki in nosači. Vozovi: Bratanič in Juvan. Makole: Muršec. Maribor: Narodni Dorn; Pri Pošti nasproti južnemu kolodvoru (gospa J. Meden). Mozirje: Hotel Avstrija (R. Tribuč* — 3 s, 5 p); Hotel pri Pošti (A. Goričar* — 5 s, 7 p); Pri Kroni (J. Steremšek — 2 s, 3 p). — Trgovine: M. Šuster* (dobe se tudi vozovi), R. Pevec*. — Ture: Golti (Mozirska Koča). Mestinje: A. Smeh (pri Ciganu). 96 Nazarje: Anton Turnšek* (3 s, 6 p; tudi trgovina). Nova Cerkev: Marija Klinc. Nova Štifta : Pri Slonu (Jakob Sem — 1 s, 4 p); pri Golobu (Jakob Sovinšek — 1 s, 1 p). Oplotnica: Štef. Založnik. Ormož : Marija Gomzi. Št. Pavel pri Preboldu: Vedenik (3 s, 3 p), mesarija. Št. Peter pod Sv. Gorami: Kraner J., J. Drofenik. Št. Peter v Savinjski Dolini: Restavracija Šribar pri kolodvoru. Petrovče: Ježovnik, p. d. Šantl. Podčetrtek: Staroveski (3 s, 4 p). Podsreda: Preskar (1 s, 1 p). Poljčane (občina Peklo): vse nemško. Zgornje Poljčane: »Pod Bočem« (pri cerkvi). Spodnje Poljčane: Vodenik (ob cesti proti Stu¬ denicam, gostilna in trgovina). Polzela: J. Cimperman. Spodnja Polskava: Hrastnik. Ponkva: Zdolšek. Ptuj: Narodni dom. Račje pri Mariboru: Pri Grizoldu. Gornja Radgona: Jos. Škrlec. Radmirje: Alojz Rojec (1 s, 2 p); posta. Tura: Mozirska Koča. Rajhenburg: Unschuld (5 s, 7 p). Razbor: Namloh. Razpoka pri Kamnici: R. Vodenik. Rečica (trg); Jože Štiglic, p. d. Čuješ (3 s, 4 p). Tura: Mozirska Koča. Rečica na Paki: Pri Pošti in J. Steblovnik (pri kolodvoru). Rimske Toplice: Wanžura. 97 Rogatec: Vse nemške. Ruše : Anton Novak*, Jože Mule*, Alojz Mule* in J. Pintarič. Sevnica: Simončič*, Starki, Cimperšek in Kurent. Slovenska Bistrica: Hotel Austria (2 s, 3 p), najemnik Rud. Starovašnik; pri Petru. Slovenjgradec: Narodni dom (2 p). — Ture: Sv. Uršula in Pohorje. Solčava: Krist. Germel*, p. d. Sturm (4 s, 8 p); Henrik Herle*, p. d. Vitezič (3 s, 6 p). Vodniki in nosači. Ture: Logarska Dolina, Robanov Kot, Olševa, Raduha, prehodi v Belo, Železno Kaplo in Črno. Središče: Josip Šinko. Studenice: Koropec. Šmarje pri Jelšah: Ivan Habjan (10 s, 14 p); Maks Grad (2 s, 2 p). Šmartno pri Gornjem Gradu: Franc Remic, p. d. Žehel (1 s, 3 p). Šmartno pri Slovenj gradcu: Ferdinand Kac (2 p) in restavracija pri kolodvoru. Šoštanj: Hotel Austria (16 s, 80 p in vozovi); Miha Cerovšek (8 p, mesar, voz). Teharje: Cajhen, Šušterič. Trbovlje: Rozalija Plavšak. Sv. Urban na Kozjaku: U. Hauptmanovi dediči. Velenje: Ježovnik, J. Skaza. Vitanje: Vse nemške. Vojnik: Josip Vrečer st. Vransko: Slovan* (T. Šentak, 3 s, 6 p), Ko¬ šenina (2 s, 2 p), Ivan Brinovec (1 s, 2 p). Vuhred: Marija Pahernik, Franc Zgerm. Vuzenica: Mravljak. Zidan Most: A. Juvančič za kolodvorom. 7 98 Žalec-. E. Hausenbichler, Fr. Roblek, Fr. Hodnik, restavracija Delniške Pivovarne. III. Kranjsko. Bela Peč-. Gostilne vse nemške. Bistrica pri Tržiču-. Lovrencij Kljančič. Bled-. Hotel Triglav (F. Peternel). Bohinjska Bistrica: Hotel Triglav. Bohinjsko Jezero: Hotel Zlatorog, Jos. Rav- hekar* (33 s, 40 p, gorke kopeli, čolni). Blizu slapa Savice. Cerklje: »Pri Pošti« (1. Vavken). Črni Vrh: Rudolf Dominik*. Dovje: Ivan Janša*, p. d. Železnik (8 s, 14 p, vozovi); Ivan Dolžan*, Josip Zupan (3 s, 7 p, vozovi, poleg kolodvora. Spodnje Duplje pri Tržiču: Josip Štuler. Godovič: I. Kaukelj. Gozd pri Kranjski gori: Ivan Oman*, Pavel Blenkuš. Idrija: Hotel Didič* (14 s, 20 p, vozovi), Josip Kos*. Ilirska Bistrica: Hotel Ilirija (Jos. Vilic*, 6 p), Hotel Tomšič« (6 s, 8 p, vozovi), Andrej Uršič*, Jožefa Samsa, »Pri novem svetu« ( R. Stegu). Di¬ jaki imajo 20—30% popusta. Javornik pri Kranju: I. Kristan. Javornik: I. Noč. Jelični vrh: Ivan Gruden*, Kajetan plemeniti Premerstein *. Jesenice: Hotel Triglav (12 s, 18 p), Hotel Kolodvor (12 s, 20 p), Hotel pri Pošti (b s, 10 p, vozovi. — Gostilne: Karol Višnar, Ig. Hrovat, Jos. Klinar, posestnik in trgovec z lesom (4 s, 7 p) in 99 Jakob Mesar poleg kolodvora. Vozovi se dobe pri Viktorju Zpveljčina. Kamnik: Jos. Kenda* (20 p), R. Debevc*, F, Michl*, P. Žerovnik* (»Pri Sokolu«) in I. Trpine. Mesto je priljubljeno letovišče in izhodišče turam v Kamniške ali Savinjske Alpe. — Ob sobotah in predpražnikih čaka na kolodvoru pri popoldanskem in večernem vlaku voz (za 5 oseb), ki vozi v Stahovico do Prelesnika. Ob nedeljah in praznikih popoldne se dobi voz v Stahovici. Cena za osebo (ako je voz poln) 60 v, sem in tja V20 K. Vožnjo je prevzel Jakob Malovrh*, gostilničar na Grabnu pri »Levičniku«. Komenda pri Kamniku: R. Mejačin* in F. Vode*. Kranj-. Hotel »Nova pošta«* in »Stara pošta«*, Mar. Magrjeva*, Mavrila Mayrja*, »Pri Jelenu« (Kuralt*), Jezeršek*, »Pri Joštarju« (Benedik*), Pogačnik*, »Pri Zlati ribi« (Marenčič*), »Pri Pie- montezarju« (Šumi*), «Pri Zvezdi«*, »Pri Kolo¬ dvoru« (Magda Rant*), Kummer*, Matija Golob*, »Pri Fidru«*. — Kavarne: Geiger*, Jager* in v Zvezdi*. Kranjska Gora: Hotel Sazor, p. d. Urbani, lastnik Jakob Černe* (17 s, 30 p), R. Slavec, lastnik Leopold Zore (2 s, 4 p, vozovi). Nemška gostilna Košir. — Vozovi: Juri Jakelj. Lesce: Hotel Triglav, restavracija Legat, pri Kankerci. Ljubljana: Narodni Dom (shajališče planincev ob sredah), »Pri belem volku« (se shajajo planinci ob pondeljkih zvečer), hotel Tivoli [Ivan Kenda* (30 s, 48 p)]. V mestu je mnogo gostilničarjev, ki so člani S. P. D., a niso inserirali ali se oglasili za koledar. Lom pri Tržiču: Fran Slapar, p. d. Robež. 7 * 100 Mojstrana-. Hote! Triglav*, Rabič* (15 s, 30 p, vozovi, spom. knjiga), »Pri Šmercu«* (6 s, 14 p, spom. knjiga), I. Požgane, Gregor Klančnik*. Vozovi: Hafner. Motnik: I. Fleger. Podbrezje: Pavlin. Podkoren: Fric Razinger* (2 s, 4 p, spom. knjiga). Poljče pri Lescah: Letovišče Valentin Sturm* (45 s, 60 p). Postojna: Narodni hote! (I. Paternost). Preddvor-. Pri Selanu (I. Majdič). Pristava pri Tržiču: Josip Primožič. Radovljica: Hotel Bastl Ijanc), restavracija Hudovernik in Rud. Kunstel. Rakovca pri Kranju: Valjavec. Rateče: Hotel Mangart, last Ivan Jalen*, poleg kolodvora (11 s, 19 p, vozovi, spom, knjiga), Ivan Petrič (1 s, 2 p), Ivan Kavalar (1 s, 2 p, vozovi). Sava pri Jesenicah: Mat. Vergles* (1 s, 4 p), 1. Jelen, F. Ferjan. Selce: Fr. Tavčar*. Sele pri Žirovnici: Jeglič. Stahovica: K. Prelesnik*, p. d. Kori (sin vodnik Slov. Plan. Društva). Stražišče: Benedik. Sv. Ana pri Tržiču: Ivan flnkelet. Sv. Jošt: gostilničar (spom. knjiga). Špitalič: V gradu (grajščinar). Štorje pri Ajdovščini: Hotel Ivan Sapla*. Tržič: Matevž Lončar* (12 s), Josip Šter* (2 s). Ukance (konec Bohinjskega Jezera): Hotel Zlatorog, lastnik Jos. Ravhekar* (33 s, 40 p, gorke kopelji, čolni). Vipava-. Hotel VVassmager in gostilna Hrovatin. Vojsko: Jakob Likar (spom. knjiga). 101 Zabreznica-. Zupan. Žabnicp pri Kranju : Cegnar. Železniki-. Gab. Thaler*. IV. Goriško. Ajdovščina: Fran Bratina, J. Čermelj* (pri kolo¬ dvoru), Josip Hrovat. Bovec: Hotel Jonko; hotel pri »Pošti« (Sorč). Ture: Rombon 3 ure, Kanin, Trenta. Cerkno: Jernej Štravs* (5 s, 8 p); Josip Kaučič (4 s, 8 p); Pavel Obid (1 s, 2 p); Franc Obid (3 s, 3 p); Peter Jurman (1 s, 1 p); Franc Makuc (1 s, 2 p); Valentin Jež (3 s, 5 p). — Vsak dan se od¬ pelje ob 3 uri 30 min. zjutraj voz (za 8 oseb) na postajo Sv. Lucija, kamor dospe ob 7. uri zjutraj; cena za osebo K 2'40. — Pri Štravsu se dobe ključi S. P. D. in vsakovrstne planinske informacije. Dol-Otlice-. Andrej Polanc (prenočišča). Grahovo: Josip Lapanja (pri postaji). Gorica: Hotel pri Jelenu; pri »Petelinčku« (Ivan Gleščič, 1—2 p, dobra kuhinja); Josip Gorjanc (pri- prosta); «Pri Zvezdi* (na Trgu sv. Antona); go¬ stilna J. Jeras (nasproti južnemu kolodvoru); Ali’uni- versita (Figelj) na Glavnem Trgu (dobro vino), J. Fon na Solkanski Cesti blizu državnega kolo¬ dvora ob periferiji Gorice. Hudajužna: Simon Kemperle* (6 s, 10 p); Anton Mavri*; Franc Kovač. Kobarid: »Pri Žganu«, »Pri Podseljanu«, »Pri Fedrigu« in »Pri Kotlarju«. Kromberg: Jernej Komel. Sv. Lucija: Anton Mikuž (10 s, 14 p); F. Vuga. Vsak dan pelje ob 4. uri popoldne voz v Cerkno, drugi pa v Tolmin. 102 Podbrdo-. Ivan Štravs* (10 s, 20 p), se dobe tudi vozovi. Ivan Torkar* (5 s, 8 p; voz z eno- prežnim konjem). Predel-. Andrej Baumgartner. Tolmin: Hotel Modrijan, »Pri Kranjcu«, »Pri Pošti« in I. Premerstein. Trenta-. »Zlatorog« (Cuder) in Zorč. Tribuša: Anton Klemenčič (2 s, 3 p). Žaga: M. Braz, Jos. Žagar in Alojz Žagar. V. Trst z okolico. (Tudi nekaj Sežanskega okraja). Barkovlje-. Narodni Dom. Bazovica: Restavracija pri »Pošti«, I. Urbančič, društvena gostilna. — Pošta, mesarija in preno¬ čišča v gostilni. Boršt: Restavracija »Mocco« na hribu s pre¬ nočišči ; v vasi pošta. Branica: Pri Čehovinu; spomenik barona Če¬ hovina (slov. junaka). Dekani: Piciga; mesarija, pošta v vasi. Divača: Vstopnice in vodnik za »Cesarjevič Rudolfovo Jamo« pri vratarju na postaji. Člani S. P. D. plačajo proti društveni izkaznici polovico vstopnine. Doline: Pangerc; pošta. Sv. Ivan: Narodni Dom. Konkonel: Št. Ferluga. Sv. Križ: Restavracija Ipavec; Magajna; pošta, mesarija. Loka: Pri Dujcu. Lokev: Muha; v vasi pošta in mesarija. Lonjer: Pri županu (A. Čok); društv. gostilna. Materija: Kastelic; v vasi pošta. 103 Nabrežina-. I. Cemec; I. Tanče; pošta, mesarija. Opčine/. Malalan; pri Mičelu; društvena go¬ stilna; v vasi pošta, telefon, mesarija; vzpenjača v Trst. Osp-. Slavec. Prosek-. M. Luxa; pošta, mesarija. Repnic-. Restavracija M. Milič s prenočišči. Ricmanje: Narodni Dom; Švar. Rocoi: Konsumno društvo. Rojan: Konsumno društvo. Sežana-. Štolfa; restavracija Mahorčič; pošta, mesarija. Slivje (pri jami Dimnici): Bubnič, kjer se dobi ključ in vodnik za jamo. Skedenj: Gospodarsko društvo in konsumno društvo. Trebče: Društvena gostilna. Trst: Hotel Balkan (Narodni Dom); gostilna Narodne delavske organizacije; V Gheza. VI Istra. Boijun-Vranja: Buzetič. Buzet: Narodni Dom; Potrošno obrtno gospo¬ darsko društvo. Lupoglav: gostilna Sandalj, gostilna Ribarič. Opatija: Maglica, Runtič. Pazin: Narodni Dom. Učka: Peruč (prenočišča za 15 oseb). Volosko: Narodni Dom. Frischaufov Dom na Okrešlju priporočamo obiskovalcem Logarske Doline. 104 Zapisnik za ture. 105 Zapisnik za ture. I 106 Zapisnik za ture. 107 Zapisnik za ture. ' 108 Zapisnik za ture. 109 Zapisnik za ture. 110 Zapisnik za ture. Zapisnik za ture. 112 specijalnih zemljevidov po Slovenskem v merilu 1 :75.000. 113 8 114 Trst- _8 j 40 1 , 11 j 12-21 1-26 1-34 2'27 5'40 7'20 7'31 740 7- 51 8 - 02 811 8-22 8'29 8- 36 8'45 8'55 9- 06 9-17 9-30 9’34 9'42 9-52 9- 58 10- 06 10-32 10-44 10-54 10- 59 1110 11- 14 11-20 11-30 12’55 1-05 1-16 1-22 1- 25 2'35 2- 45 4-04 8-351 I. Bonač, knjigovez v Ljubljani priporoča originalne platnice za »Planinski Vestnik*. 115 Dunaj. £dino narodno kamnoseško podjetje u Celju izuršuje razna staubena dela: altarje, prižnice,’kropilnike, krstne kamene itd. 8 * 116 Dunaj- Opombe: Vlak št. 41 vozi iz Brucka v Maribor, Trst, št. 43 iz Murzzuschlaga ob 6*25 zjutraj do Gradca, od tam do Mari¬ bora št. 61 in iz Maribora v Zagorje št. 75, št. 39 vozi iz Miirz- (*) Vozi od 12- do 17. maja in od 3. julija do 17. septembra. 117 Trst. zuschlaga ob 12*06 op. Potniki III. razr. lahko gredo brez do¬ plačila v jedilni voz pri vlaku št. 1 na progi Murzzuschlag- Gradec k običajnem kosilu. Drugače se mora doplačati za II. razr. na Trst drž. kol.-Gorica-Jesenice- Postaje Brzovlaki 1 2 Osebna vlaka 502 I, II, III Trst drž. kol. o Rocol .... Verdelj . . . Opčina . . . Repentabor p. Dutovlje-Skopo Stanj el~Kobdilj Rihemberg . . Prvačina . . Volčjadraga . Gorica drž. kol. P Plave .... Kanal .... Avče .... Sv. Lucija Tolm Podmelec . . Grahovo . . . Hudajužna . . Podbrdo . . . Bohinj. Bistrica Nomenj . . . Soteska . . . Bohinjska Bela Bled .... Dobrava . . . Jesenice . . J Podrožčica . . Podgorje . . Bistrica v Rožu St. Janž v Rožu Svetnavas . . Žihpolje . . . Kotmara Ves . Vetrinje . . . Celovec gl. kol. P Celovec drž. kol Anabichi . . Gospasveta Willersdorf Glinjc ... p 8-33 8-37 8 43 8-50 8 50 9*06 Po zimi Sankališče «Belvedere» v Bohinjski Bistrici. 119 Celovcc-Glinje. Restavracija Narodni Dom v Celju 120 Glinjc-Cclovec glavni kol. Edina narodna steklarska trgovina FRAN STRUPI v CELJU. 121 Jesenice-Gorica-Trst drž. kol. 11*56 12*01 12 08 1219 12 34 12*40 12*49 1*01 1*37 1*55 2*13 2*21 2*30 2*37 2 44 2*52 3*01 3*13 3*22 3*33 3*40 3*53 4*05 4*14 4-23 4 40 4 56 5 11 5*18 5.32 5 55 604! 6*13 6*20 6*32 6 38 6*45 1*16 1*23 1 33 1*40 1*47 1*50 2*02 2 07 2 15 2*23 2*33 2*38 2.46 2 59 312 3*14 3*21 3 31 3*37 3 44 3 47 4.20 4 25 4*33 4*41 4 55 5*00 5 08 5.19 5*45 6*03 6*47 6.55 7*05 7*12 7*19 7 27 7*36 7*51 7*59 8*09 8*16 8*25 8 36 8 44 8*52 9*09 9 24 9 35 9*42 10 00 10*22 10 30 10*39 10*46 10 58 11 03 11-10 6 24 6*31 6.41 6*47 6*54 6*57 7*32 7 39 7 47 755 8 06 8 12 8*21 8- 34 9*08 9- 26 9*32 9*40 9 46 -i*2 8-55 9*02 9*12 9*18 9*25 9*28 11:00 11 05 11 20 11*32 11*36 11*44 11*55 12-35 12*53 1.25 1 33 1 41 1 48 1*54 2*01 208 2 19 2-28 2*38 2 45 2*57 3*08 3*16 3-24 3- 40 4*00 4.12 4- 19 4*32 4*54 5- 03 5 12 5-20 5*32 5*38 5 45 Zvezna knjigoveznica v Celju prevzema vsa v svojo stroko spadajoča dela. — Cene nizke. 122 Ljubljana-Trbiž. Vlak št. 1722 vozi od 29. maja ob nedeljah in praznikih, od 1. julija proga Ljubljana-Jesenice vsak dan, proga Jesenice-Trbiž samo ob nedeljah J. Korenčan, L i ub| j ana Velika izber nahrbtnikov od K 2'— do K 9'—, kakor tudi vseh vrst gor¬ skih palic in cepinov. 123 Trbiž-L j ubij ana. Postaje Osebni vlaki 1721 1713 1715 17231711 1719 in praznikih. Vlak št. 1927 vozi od 29. maja do vštevši 25. septembra samo ob nedeljah in praz¬ nikih. 1 JdK hjubljarta Dunajsko cesta Siualni stroji, kolesa in pisalni stroji. Celje « Zeltweg. 124 O'trH(Nr 0 NC^ 00 inr-Lnr-G' Or-Ol^rt-inOr-CSirO^-U-UA 000000 - t>« i>» t'— r— c^~ Ln Ln 7 - (N 60 60 O^r-OltOt^-CNOOLOT- ogtp^Lrip-pCvJc^cfip -t i- ^-^"TLr l LOLni/iinLn - Od (N CN >3 CM CM omMro-tG^tONrooort ^•iriOr-MfO^pOr-rn^Tj- t^t^ooooGcajčooooooo co o a> CS 'M CA O A w o 'S ■§ Uft oj o) u a la >’ 'N c /5 > . o 15 c/? S 03 -§ J§ OJ >C/5 O OJ aw o o. c/5 O >1 . ■Sl." >C/5 K/5 C/5 ca o oj CVC /3 a ca iy , &, Jg 'O oj ca 3 md-K o o OJ ‘STcT *- o; O c/5 »S 00000 CO^OOOO I I 00 o 00000 LTi IT\ O OOI^r-Mf T-« T- ^ «T* T- Čl '. 0 r-cs \cpcp^uMf\(p(p(prp o O O O O O O r— t— čm čo rOr-inWO^OlTiO^ = ! Tfini^ 99 yc^w «9 0 j o ‘O 00 u OJ S—i Tj O-cd oo • CJ . s u O • D) O • > ca ‘Q ‘ o-jj .00 • do’ d 03 O > .S o a ►r * > P -n O 5 D ffc^ fl ^ ca 'S *0 ca o h >n >£ c c ~ *- i > C ^ ^>c /5 O os>oo >4 jg a oj Q H oo oo oo oo>oo O ia N 10 ~o -J LU U > < Z < z in H < j IU o < •u o "O < Q < D_ (/> O £ O oc H i/> O -9 O > 10 < Z N IU > N > < 10 > OJ “9 D to ftS > N Zeli weg - Cel i e. 126 !>• fONfOr-OOLn^^) (N Ln in i/uh in ih md o o o V «d X o A c & rt i -•-» ^*S - _ „ Cc o^ssi; ,M>N s^coco O m oo oo oo>oo e-Q^NKo-oo > OT O TD isS ^ 3 02 0)3 ca CJ o ooooo ooooooo oo ,- co co co lo m , n O'r-co o oo MQ i i M o_o o o o o T- LT, um> oo o u ’ II M I O O O T— ■'tf' l>> | o o o I r-rf0° - ca č\j 03 čvi c Jat ONO-tiOCOO^^^tOr-vD OOr-r-^r-CSlOlOlfOrO^^ 127 Lnrt-c^co-tf-c^T-T—r-o^o Tt-OOyCp(^)Lr^O-r- ,i_> “ CQ .SčiSJSs ČŽT >C /3 >00 >CJ o ca a> o Q ca > u> ^ CQ r 5 03 . . a> Ol Q. O N # 01 'o > 13 aw>N a 'S au i o o o o o o o I T— I LTi 00 O' t- 03 if\ 03 03 03 03 Č O 00 o CL . W 5 “ c fi PQ (\j -=e s s« E“ rt ca E- saa >ta 4 ) :o cm J* "S +-> 3 A 01 s u o s N >ZSJ rss Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah. Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskušajo! Obiščite naše kleti v Gaberju pri Celju (Sokolski Dom), kjer so Vam poskušnje na razpolago! NARODNI DOM - LJUBLJANA Shajališče „Slov. Plan. Društva". — Vsako sredo seja. 128 3 "O p N 3 ' 5 C y<- S ? ^ S n ^ Sc 3 3 }" 3 n o g; 3 O) ^ N< 3 C oj 31 ^ P rx P D- to< in uan O'o O' oj-f^LnO^COOO-^- On -P* -^- k 0 4^(j' pppppppp 4^ 6 6 tO 4^ 4^ Lri OnOnonOnOnOnOnp O*-^—‘■tOCOOnOn-^- otoooooin^ooo pppopppp tO 04 CO 4^- On 4oj O to 00 ->J OJ 00 O kilom. o W 5 Ljubljana - Kamnik, 129 Ljubljana«Novo Mesto. Grosuplje - Kočevje. 9 130 Ljubljana - Vrhnika. .. " " 11 g R. DI£HL 9 Celje | n žganjarna priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinjevca, vinskega žganja in domačega štajerskega kognaka. c c c e c- c c c o Podbrdo. Restavracija Ivana Štravs pri kolodvoru. Iz Podbrda najugodnejši izhod na Črno Prst In Porezen, čez Baško Sedlo v Bohinj, Prva slovenska pivovarniška i Delniška družba Minili pomen Met ii boi Trs e Wij priporoča svoje marčno, dvojemarčno, termalno 5 in granatno pivo. Zidani Most-Zagreb 131 9 * Ljubljana, Pre šernova Ulica št. 5«, Zaloga prtslnili gojzersMti gorsKih čevljev. 127 Celovec. 412; 6 54 1010 2*15 7 26 7 061 12 05 h 66 Beljak. 5i1 8-20 11-531 420 9'25 18'05| 142 202 Spital. 5-53! 9’18 12‘59; 5 21 10'38 242 377 Franzensfeste . . . p. 10-08 ! 2 32 6-19|j 10-38J 343 : 8.16 132 Ol 4= JO to -e -± OlOlOlOlO^O-^Ol C/5 ■d o a d a n P < O CQ ►t P a 1 to % ?Ir S 3 2 n o o ?■“ < » te«« »33 g 3 o- 0 ta 2 . cr n c ^ C/2< P P) 2. »n g - ; Ol Ol SO Ol Ol 4=; 45 45 45 45 45 Ol Ol Ol Ol Ol O dl Ol Ol tO ^ O Ol 45 Ol to to Cnjs>— t -Q''C^45^-tOOlO s ' O co-vi-^-si-oc^oiOicrtCriOtCriOi ^dioi^6oi45Ctfto^qooi ^^OlOOOOiOO^Ol-l o o ^.^^.^-.t-A-appOOOO -^odi^oi — odi^oioato^ VOOlSD450ia'itO“-‘-tOOi04545 CT\4^4^4^4^4^4^0lOlOlOlO»Ol ) Ol 4^ Ol tO tO )0^4=OtOOl Ol Ol Ol Ol 45 45 -O Ol Ol 45 45 45 Ol 45 00 kococosokpoocococpoocpcp 00i450lt00dl450lt0t07^p -~1 to CTt — k O-JQlOl45->JtOOl—4 ?r 3 tJ o Cfl r+ p rt> | DO 15 w Vlak štev. 407 vozi samo ob nedeljah in praznikih in dan pred temi. Navedeni so na tej progi le oni vlaki, ki vozijo tudi po Štajerskem. Iz Celovca itd. naprej vozijo še razni drugi vlaki. Maribor - Franzensfeste. Franzensf este - Maribor 133 CQ ; CQ i OJ cd cc o A LO t— GO O lO to lO CN tO t— tO CN CN O T- (N (Sl co to CN to CN CN IOMOM^CNCOO^OMNIOIO^t-IOOI^- ^^^"ptptptpo^tocrtpor^oi^ O^IO^MOM^OOOOOr-T-T-r-r- in^^o^ootooooc^voocoto lOtOCNCSOr-r-tO^T-tp^šf^Otpv* šfocNCNtbsir^^^ibibibibibvbvbvb O to O- CN to r-OOlr-r- T- VO CN CN N-lOOt^MCOcrvO^CNCNr-COtOr-VD ^f-r—CNtOOOCNtO^O-rpCNCNtO-^f^f VOOOOOCNCNCNC^CNi— t--t—t— r— r—r- 0^tOvD(NcM^OOg}^)T-OiO r-i ? ,l P l Pr9 ,t P l P99r^ t P , P &\bt~v~oooodo6oč\č\c?\& HrWCQU> o > S> O ' o -i -a ca * 03 O > ca ti P ••h ca O) s- cy X3 c § £ N 5 £ •ElSj ca )c/) JJ s cy ‘C te OJ U. r- >—I _, _ 3-§l >l’S.2.s >> KC/}U«C£CQ J oo ;Q03 'C u ca ^ VO CN O VO tO sfCNCN-r-CO=tCOO=tt-- ttr-lOr^ CNtO^lOLOvOvOI-'^-^; CN CN CN tO tOtOtOtOtOtOtOtOCOtO Vlak štev. 408 vozi po nedeljah in praznikih in dan po istih. Navedeni so na tej progi le oni vlaki, ki vozijo tudi pa Štajerskem. Od tod poštna zveza z Gleichenbergom. 134 T Jl « « ■« * s* a * r Ml S M © 9 135 Grobelno - Rogatec. Vlak 2903a vozi po delavnikih, 2902/3 pa po nedeljah in praznikih. Poličane - Konjice. Hko hočete štediti z denarjem, kupujte, kar rabite v narodni veletrgovski hiši R. STEEMECKI V CELJU. Vzorci franko. Aljažev Dom v Vratih pod Triglavom je prvi slovenski planinski hotel s krasnim raz¬ gledom in lepimi turami. 136 Pragersko - Budimpešta. Budimpešta - Pragersko. Slovenski turi sti obiskujte slovenske koče v Triglavskem pogorju, v Karavankah in Kamniških ali Savinjskih Alpah. 138 Slov. Bistrica. Kolodvor. Mesto Slov. Bistrica. Mesto Slov Bistrica. - Slov. Bistrica. Kolodvor. Vlaka štev. 3201 in 3202 vozita samo ob sejmnih dnevih. Km 1*1 in km 2*5 je postajališče. Vlak stoji le, če je potreba. Rajmund Bralanič priporoča svojo trgovino in postrvi iz Savinje. Gorski čevlji. Voz v Solčavo in na Ljubno. P. Ručigaj Bočna pri Gornjem Gradu priporoča razne vrste žganja in strd. Kamnik Hoie * I° S *P Kenda 1VC11 IJJJliis Izborna kuhinja, prenočišča (20 postelj). Maribor - Ptuj. (Direktni vlak.) 139 c N ca s- a. c o TJ -Q O O S ca £ cd 0 1 *“H O M >N u *0 co »H H cm p- r-ioo (M to O CM sr ^ o d do p- kb i2 ^_ir_ > O^-ZEjd Ul S gg p^go ,5 ot-cono LO O T- C'! CM vb kb ep tb bi k£> CM Ok Ok P- to >p 9 T" r 1 tb bi d bi b- ca .S N O Ok O CM GO O to o o io p • 6k 6o kb b ib P- kQ go p- to to io ko cm &, CM CM to T- to . o TJ GO Ck O ' to ^ Go c- 2 ep o to to CM c IQ kO t-- 00 Ok to ep 'ZBJd Ul Č^-P 311 go 00 to 00 CM to SO" to CM CM to to to Ok 0^0 ■ o £ o a ib kb t"- tj - 0 CO t-< lO t—< o r-y ib kb t 4 - 6o Ok cd u *s 0 a 1 cd a >N lil u 43 cd z 140 N B-sS •v* N""*« K N s® g > < o K Nrrf C ^®39j 3 > S* K H > & &< i & z S © < $3 Sg » s» >$ se (ON K-* O < S J» N3 ?> 15 Št. Peter-Reka. Kranj - 141 >U >N U O o. lOr-OCOOOO do r- ib b> ib ib I^thOXCOO T-T-O^iOtO ir tb tb čn cn cn o io io to to io CN tO CN r— O t— bi eri bi bi bi On T-H o GO 00 ČD OC^rHinvt'^ r- ib ib ib ib ib qX- ■— 1 r - ^ ^ ^ >U -§ §■* §-.’g *>n .bv »-> ca 3 j -. d 3»->d OOICO^OU^ to ^r io o -r- 1 9* tb ir ir ib ib ib G) cT *Q H i >N S cd m io IO 00 CN CN O tO tO O CN tO ^ ib r- do do do do O oo to t— r- io =r to io o —. cm O tO C0 CN CS O O O n to =f IO r- do do do do do o a t— ai co t- io io io o cn o p ip sr to dib ib ib ibib tb ai ai go T-* in io io io r- ip ip sr to cn cn ai oc o __ ITilOlO ' IO IO sT tO CN CO io IO LO LO IO IO d.*<- g s o ~ ■g 2 03 “ d G > tu •■—' u »- U-«' ^ 2 rZ >I 5-1 ^ W .o .a cd;^ g — s oj .b .o .2*^. • m _^ ^-T 0)0 >cL o O n r- sr ^ r to tp ^r r- o o o o CN CN tO Oi lO tO O CN CN tO it* ir ir ir CN IO UNO sr t > — sr io ir ir IO IO IO CN ai CN io t-< CN CN hoičoo o to LO o o Vozi samo ob nedeljah in praznikih. Vozi od maja do konec septembra, 142 H O ►t i O 0 >-» H** n P 1 B3 er ►* 3 3 I H ►t 60 Trst ~ Nabrežina - Gorica - Kormin. Trst drž. kol.-Poreč, 143 samo ob nedeljah in praznikih. 6'48 | 7‘47 1045 1 42 10'20 o. Tržič.p. I 949 i 9'58 6'20 T14 540 6*59 | 1T06 T57 10 30 ; ¥ Pieris-Turriaco . . . . f l| 1946 5"57 1.00 5’24 7 06 | 8 06 11'20 2‘05 1048 1 i Villa Vicentina . . . . ^ , 9’32 I 940 542 12'52 5 16 | 7 12 8 12 11-30 2-14 10'57 ! p, Cervinjan.o, 1 426 9’33 5’25 12'40 5'06 144 o o cc x ; 4-1 45 05 to - 00 c» o: : O 00 -1 po 00 00 00 • o cji o; oo c» -*■ o 05 O OOOOOT o« 4 Š CO 00 to OSIO^JŠIOH p co cc c a: r x a o o oo cc O Ul Ul 4- 05 tč •— 31 O O ' 1 ^ o: CC tu Q1 Ul Ol 00 4= CC —»• C5 Ob nedeljah in praznikih 4^ W tO i- 1 O O Ul Ul Ul 4^ 04 tO O OJ O O O O' 4=>- G' —>• 04 ■p -<-—c P P P C O ^aC^a^CCO“0HX)< goo 'S. < o C0 £O3m5 o, ' +o H O -H ^ g E. 3 B a US- < D- £> O. a » «> 03 ^ C/3< m • /T) tO 3 "1 3 p" s<. grv < 3 »- N, §?- n< c o S' o -o ' I.!o. 2.. «2. £‘ . b. ro o ►t 2. -*♦ B. M B p »->P p o UiUiUlUlCJU/lUls30'0'O s O N —1 •—!■ tO 04 4^ Ul Ur to O tO OJ 4=1 O O 4^- O —i Ul OUlO-^O -p-f-tOtOtOtOtOtOts-^-f-^ 4 luiOOt 0040 J 04 lo-^tO 00 00 04 OO" 1 tO GO 00 4^- Ul 4^ UlUipC^lpC^CpvlO^vlOO 4 Č Ul O C0 tO 04 04 Ul 4 I O >-* tO Ul O"' tO O tO 4^ OO OO — 1 tO 4" Ob nedeljah in praznikih OOCOOOOOOOO—‘•040400 04 4!- 4I Ul o >—l >—1 to 4I Ul O tO — ^ O tO 04 Q4 O Ul o — ^ o Gorica - Ajdovščina. Beljak juž. kol. - Podrožčica. 145 10 * Se ustavijo samo od 1. junija do 30. septembra. -j- Meseca maja ob nedeljah in praznikih, od 1. junija vsak dan. 146 co N 3 PT Hr H •n r4- l X K> >1 ■o ro M * a' i « o M M * 3 'sO^OOCpOOOpOp-^ \OCOC7\00450l450 LOtOtOlO^-f-^* didltO'-‘-di45dlC ~j o Ol en vo Gm 3 N C vovpvpvDvcOpOOOO 45 dl td ^ 6 ^n*tlč ro to Oi to -* O v<- C/>C0 TJ O C/J C/>n-r* . oj n< p r-t- 0< X* 2. *T> 2. n« o i- ^ 03 ° PnCQ 3 C: i ro P er v_< i s g-g » 1 c 2 (Q O ii S 2 O 3 n< ^ to 3 TO n< -< to >V OiOiOiOioncrcrcr'* -ltdtddidiOto45 toogipi^ ■-*■ o o isDVCVD^pOOOO dldl45diO-^d3dl LOVOOl^OOOOtO-*- Do 25. junija OlOlOlOl4^454545 tOOl4iOlO-^lO^ vo-JOitocrcrcrcri Od 26. junija 45 45 45 4^0l0iqi0l 014^4^01-^tOOldl Ol.Ol.VO 00 IO t© tO tO Podklošter - Šmohor. 147 cd a cfl 03 C N « O) *N i c« o > 03 >U S *p-f 00 8 ic to CN O 6 o 8 .^ to CN O ko ib tb o. OJ o TD vJ 0\ CE CN E — > ^ S ° '3 sz :e/e c N -o ca ' ja o. o ca ca c c — - -E : _e_ ssz "3 •e 73 >*3 c/o OJ o> >oj ca > > c e ca n >“3 3 K§>n o “■ O o; £> ca E5 73 CN CT\ =? l-SfTH T—' T—I CN 85 to co to to 00 ON o> T-rHh T—I LO r—< to tb ^ O 85 to CN 5f >CJ ** • ca . 00 LO > T-H ca ca n ‘n o o >> T- CN to to do do do ° o o tb tb tb vo t- o 'r- O O O T- to o o\ d e- to co o to =t E ^ E c o 1 ’> iz oj o OJE !h > o o c-o a ca KO LO CN tOsftn CO 00 to to ^ to CN CN CN E5 OJ E XI O O S E c/o E 53 ♦iH > 0 H 1 u cd 53 cd <4* 53 cd M - N to to O o CN tO stf« > go oo do oo t— t- cn to 10 * 148 Vozne cene c. kr. priv. južne železnice za avstrijske proge. vinarj i, vračunjen davek na vožne listke. Prevažanje prtljage. Za vsakih 10 kg prtljage ter za vsak kilo¬ meter plača se za daljavo od 1 do 300km 0'4 v, pri razdalji čez 300 km za vsak km nad 300 km 0'3 v. 149 Vozne cene c. kr. drž. železnic. QJ .5 o Q a I O _o fl ra > > ° o =£ .2 SS C0 Vi U4 ca >u o s— o CL cJ Koča v Bistriški Dolini je izborno oskrbovana; od tam so krasni izleti v Kamniške ali Savinjske Alp 150 Vozni red pošt: Tu so navedene za sedaj le posamezne pošte, ki vodijo v planinske kraje. Rečiška Vas — Gornji Grad. Savinjska pošta. OOIOVO 151 Kamnik Vransko. Kranj — Jezersko Železna Kapla. 8'40 9-45 1155 1-30 5-10 5-25 12-45 o. Kranj p. Tupaliče Kokra P' Gornje Jezersko Bela p. Železna Kapla o. 6-35 5- 35 3-30 2T5 f4‘00| 6- 25 7- 25 Vozi: * 16. septembra do 14. junija. *7'00 9-25 10-25 Vozi: f 15. junija do 15. septembra. 4-30 4- 45 5- 00 6 - 10 640 7'20 7- 50 8- 50 Sv. Peter v Savinjski Dolini — Vransko. 152 Sv. Lucija — Predel — Trbiž. R\) ažev Dom v Vratih pod Triglavom je prvi slovenski planinski hotel s krasnim razgledom in lepimi turami. 153 Splošne določbe c. kr. pošte. g = gram, kg = kilogram. Pisma. Pri frankiranju pisma se pritisne znamka na gorenjem desnem oglu sprednje strani pisma, nikakor pa ne na zadnji strani. Čez pismeno znamko se sme pisati naslov, Ako se pa nanjo pritisne privatna štampiija, ni veljavna. Za frankiranje se ne smejo rabiti s pismenih ku- vertov izrezane znamke in koleki, ravno tako tudi ne poškodovane znamke, n. pr. take, katerim se je okrog odrezal beli rob. Znamke, ki so se že rabile, rabiti se tudi ne smejo več za frankiranje pisem. Priporočena pisma se morajo frankirati. Pri¬ stojbina priporočnine je 25 v. Za domače in ino¬ zemske dežele zadošča, ako se pismo navadno zapre. V Nemčijo se priporočena pisma lahko po¬ šiljajo tudi nefrankirana. Povpraševalna pisma (pristojbina 25 v) napra- pravijo se lahko za vsako, tudi nepriporočeno, pisemsko poštno pošiljatev, ki ni prišla na dolo¬ čeni kraj. Tiskovinam, ako se kot take pod križnim ve- zom (Kreuzband) pošiljajo, ne sme se priložiti no¬ benih pisem izven popravkov dotične tiskovine. Posetnice (vizitke) pod kuvertam, ako ni na njih pisano več kakor 5 besed, se lahko pošiljajo pod istimi pogoji kakor tiskovine. 154 155 Lestvica za pristojbine kolekov. Lestvica I. itd. za vsakih 3000 K 2 K več, pri čemer se ostanek manj nego 3000 K smatra za celih 3000 K. Lestvica II. Za pravna pisma. Do 40 K . ..K —'14 čez 40 » 80 ........ . » —'26 » 80 » 120 ».» —'38 » 120 » 200 » . . .» —'64 » 200 » 400 ».. » 1 '26 » 400 » 600 » . ....... . » 1-88- » 600 » 800 » ... » 2'50 » 800 » 1600 ».» 5'— » 1600 » 2400 ».» 7'50 » 2400 » 3200 ». ...» 10'— 156 Čez 16000 K se za vsakih 800 K plača 2 K 50 v, pri čemur se ostanek, ki ne znaša 800 K, smatra -za polnega. Lestvica III. Za pravne posle. Do 20 K.K —‘14 Čez 8000 K se plača za vsakih 400 K 2 K 50 v, pri čemur se znesek, ki ne znaša 400 K, smatra .za polnega. 3101A> 157 Mednarodni brzojavni ključ za hotele je sestavila zveza hotelirjev, ki je znan v vseh večjih hotelih in brzojavnih uradih. Naročilo za sobe vsebuje: število sob in postelj, dan in dnevni čas prihoda, čas bivanja. Pri popolnem podpisu naj se nahaja tudi stalni naslov naročnika. Značilne besede so: 1 soba z 1 posteljo: alba. 1 soba z 2 posteljema: albaduo. 2 sobi z 2 posteljema: belab. 2 sobi s 3 posteljami: birac. Prihod med polnočjo in 7. uro zjutraj: granmatin. Prihod med 7. — 12. uro: malin. Prihod med 12.— 7. uro: sera. Prihod med 7. uro do polnoči: gransera. Bivanje eno noč: pass. Bivanje več dni: stop. Odpoved: Cancel. Zgled: »Naročim za zjutraj eno sobo z dvema posteljema za eno noč, prihod ob 3. uri popoldne«, se brzojavi: »morgen albaduo sera pass«. Aljažev Dom v Vratih pod Triglavom je prvi slovenski planinski hotel s krasnim razgledom in lepimi turami. 158 Pregled inseratov. Cepini: I. Korenčan v Ljubljani (str. 122). Denarni zavodi: Južnoštajerska hranilnica v Celju (ovitek); Lastni Dom v Celju (str. 28); Ljub¬ ljanska kreditna banka in Mestna hranilnica v Ljubljani (ovitek); Posojilnica v Celju (str. 27). Dežniki: L. Mikusch v Ljubljani (str. 90). Gostilne: Buzet (Istra); Vzorna vinska klet (str. 91); Kamnik: Jos. Kenda (str. 138); Ljubno: Fr. Ks. Petek (str. 88); Podbrdo: Iv. Štravs (str. 130); Luče: »pri Raduhi« (str. 89); Letuš: Žani er (str. 89); Narodni Dom v Ljubljani (str. 128); Narodni Dom v Celju (str. 119). Juha: Maggijeve kocke. Kolesa: I. Jax v Ljubljani (str. 123). Kosmetična krema (proti solnčni opeklini): Lekarna »Zlati jelen« v Ljubljani (str. 90). 159 Čevlji: Julija Štor v Ljubljani (str. 131). Kamnoseštvo-. Edino narodno kamnoseško podjetje v C.elju (str. 115). Knjigovezi: Zvezna knjigoveznica v Celju (str. 121); I. Bonač v Ljubljani (str. 114). Nahrbtniki: Goričar & Leskovšek v Celju (str. 28); I. Korenčan v Ljubljani (str. 122); Fr. Ks. Petek v Ljubnem (str. 88). Obleka: Gričar & Mejač v Ljubljani (str. 89); Josip Hočevar v Celju (str. 88). Palice, gorske: I. Korenčan v Ljubljani (str. 122). Papir: Zvezna trgovina v Celju (str. 140); Goričar & Leskovšek v Celju (str. 28). Pisalni stroji: I. Jax v Ljubljani (str. 123). Pivo: Delniška pivovarna Žalec in Laški trg (str. 130). Razglednice: Goričar & Leskovšek v Celju (str. 28). Steklo: Fran Strupi v Celju (str. 120). Strd: P. Ručigaj v Bočni pri Gornjem Gradu (str. 138). Šivalni stroji: I. Jax v Ljubljani (str. 123). Tiskovine: Zvezna tiskarna v Celju (str. 125). Trgovine: R. Stermecki v Celju (str. 135); Ivan Wiegele & Komp. v Trstu (str. 88); N. Zanier & sin v St. Pavlu (str. 89). Vino: Vzorna vinska klet v Buzetu [Istra] (str. 91); N. Zanier & sin v St. Pavlu (str. 89); Prva južnoštaj. vinarska zadruga v Celju (str. 127). Vozovi: Rajmund Bratanič v Lučah (str. 138); Fr. Ks. Petek v Ljubnem (str. 88). Žepne lekarne: Lekarna »Zlati jelen« (ovitek); dr. Dessauerjeva »To ur in g« -lekarna v raznih lekarnah ali pri W. Natterer, fabrika pharm. preparatov v Monakovem. Žganje: R. Diehl v Celju (str. 130); »Florijan«, Ed. Kavčič v Ljubljani (str. 88); P. Ručigaj v Bočni (str. 138). Vsebina. Stran Predgovor. 3 Koledar. 4 Blagajnik. 10 Fotografični posnetki. 19 Profilaksa bolezni na gorah in njihovo zdra¬ vljenje. Dr. Demšar . 29 Vremenska napoved. 35 Turistova oprava. 38 Seznam reči. 40 Znamenja v sili. 41 Slovensko Planinsko Društvo. 42 Druga planinska društva. 53 Seznam planinskih koč. 57 Seznam markiranih potov. 82 Seznam vodnikov. 86 Seznam slov. hotelov in gostilnic. 91 Zapisnik za ture.104 Pregled špecijalnih zemljevidov.112 Vozni red železnic. 114 Vozne cene železnic.148 Vozni red pošt .150 Poštne določbe.153 Kolkovne pristojbine.155 Brzojavni ključ .157 Pregled inseratov.158 o ■ 5ooooooooooooooooooooooooae9aeeda9 0©@aoee090«0 © o o o e o o ©e ©©©©ouooouoooo o o o o o © o v> © o u o © o 0 i'3 o o • ■< \, « €■ S C © Vendar enkrat praktična žepna lekarna. Turistom neogibno potrebna. D^Dessauerš fll er* . " APOT/iCKC FABR/K PHARM • PRA6PARATF- WUHFLM JVATFFR(R,Mll//fCHFN/3- */2 navadne velikosti, Cena na Avstrijsko-Ogrskem K 6"—. Dobi se v vseh lekarnah, če ne pa pri izdelovatelju: