Leto IV., štev. 229
lehala o«» « g|utr«|.
Stane mesečno 12-50 Din za inozemstvo 25-— „ neobvezno
Oglasi po tarifo.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta st 16/1. Telefon št. 72.
v Uubllanf, četrtek dne 27. septembra 1923
flrttaflM parfsRraiUb

cena 1*30 Din
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnlttvoi
Ljubljana, Prešernova ul. it M. Telef. it 36.
Podružnico:
Maribor, Barvarska uL 1.
TeL St 22. Cel|e, Aleksandrova a.
Račun pri poštn. čekov«, zavodu štev. 11,812.
Fyrrhova zmaga vlade. — S pomočjo Nemcev ia Turkov. — Žalostne
izjave odgovornih državnikov.
Beograd, 26. septembra, d. Današnja seja parlamenta je Imela obiležje velikega dne. Vse tribune so bilo prenapolnjene, v diplomatskih ložah so Hi vsi poslaniki ter celokupno osobje Italijanskega poslaništva. Vlada je s svojimi izjavami javnost globoko raz-ofaraia. Perič, Pašič in Ninčič niso na-511 niti ene jasne besede. Splošen žalosten utis je, da so v reškem vprašanju godi, kar Mussolini hoče. Glasovanje je bilo za vlado prava Pvrrhova r.naga. Le s pomočjo nemških in turških glasov, katere si je v zadnjem trenutku kupila z velikimi koncesijami, je mogla dobiti majhno večino, ki pa tera bolj kaže, kako nesigurua je •sa njena pozicija. Na podlagi današnjega votlima zbornice vlada nima več moralične avtoritete, da pristale
reškem vprašanju na kakršnekoli koncesije in kompromise.
Beograd, 26. septembra, rp. V narodni skupščini jo bil danes na dnevnem redu odgovor vlade na Interpelacijo demokratskega kluba glede Reko.
Interpelacijo je utemeljeval poslanec dr. G r i s o g o n o, ki je ostro kritiziral delo vlado in njeno pasivnost elede reškega vprašanja. Značilno je, da jo Italija štiri dni po ratifikaciji rapailske pogodbe pri Zvezi narodov vzela upravo Reko v svoje rokel Dr. Grisogono vpraša, zakaj vlada r.i dala registrilail tudi anekse rapailske pogodbe, osobito Storzino pismo. Poudarja, da proti takemu načinu vladine zunanje politike ni le vsa opozicija, temveč tudi del vladine večine. Mi bi te morali poslužiti vseh pravic, ki nam jih daje rapallska pogodba in sant«v margheritske konvencije. Po okupaci-Reko in postavitvi guvernerja Giardina, katerega akta Italija nc more z ničemur pravno utemeljiti, bi se morali pritožiti pri Zvozi narodov, ter zahtevati njeno zaščito. Govornik so boji, da jo vlada opustila važne prilike in obtožuje vlado, da jo zanemarila bitne intereso naroda in države. (Ponovno občo odobravanje v zbornici.)
Prvi odgovor vlade.
Na interpelacijo je odgovoril zastopnik zunanjega ministra minister
svojo ekspanzije in poskuša italijanl-zirati naš narod.
ir. Perič z izjavo, ki je ponovno izlivala ostre proteste v zbornici.
Dr. Perič je izvajal, da jo registracija rapailske pogodbe pri Zvezi narodov pokazala vladi pot, po kateri treba da gre. Naša vlada je pokazala pripravljenost, da nadaljuje pogajanja. Ona ni takoj zahtevala arbitraže predsednika švicarske republike, istotako ne posredovanja Zveze narodov, a to ne znači, da se naša vlada odreka po-kodbe. Mi smatramo za oportuno, da poskušamo vsa mirna sredstva, ki so oam na razpolago, in da šele potem, ko so pokaže, da je sporazum nemo-UoS, kar pa vlada ne veruje, nastopimo pot, ki nam jo daje rapallska pogodba. Naša vlada se je odzvala poti™ italijanske vlade za nova pogajanja, da se uredi reško vprašanje, hlada je nastopila pot, ki jo zaliteva-Iio interesi države in naroda.
Debata.
Opozicija je često vpadala v govor It Perida in glasno kazala svojo nezadovoljnost z izjavo vlade. Predsednik je moral večkrat opominjati po-plance in neprestano zvoniti, da na-| Pravi red. Po dr. Peridu je zavzel besedo posl. Ljuba D a v i d o v i d. Konštatiral je, da zastopnik zunanjega ministra s svojim govorom ni prav ničesar povedal, da njogov od-pvor sploh ni odgovor. Danes v tem Kprašanju niso samo demokrati, tern-jveg tudi vse ostale stranke opozicije, lftcdtem ko so na strani vlade edino po Nemci in džemijet. Gosp. Davido-ri6 poudarja, da je Mussolini prisili! vlado, da poda današnjo izjavo. Naša pinanja politika vedno zakasneva. Vso postopanje Italije kaže, da hoče samo osvajati.' Proti diplomaciji Pašiča je pissoliniju zmaga lahka!
Davidovid.cv govor je vlndino veči-Ijo zelo razburil. Ponovno je vpadala p v parlamentu je zavladala ostra na-Inotost. Predsednik je ob 12. sejo prekinil tor odredil nadaljevanje za 4. uro ppoldne.
POPOLDANSKA SEJA Na popoldanski seji je prvi govoril klerikalec H o h n j o c, ki je v kratkem tovoru nokazal. kako Italiia vrši
GOVOR MIN. PREDSED. PAŠIČA.
Med splošno pozornostjo so je nato dvignil ministrski predsednik Pašič, ki je v obširnem govoru skušal popraviti porazen vtis dopoldanske službene izjavo vlade. Pašič jo izvajal:
Naši zavezniki so žo prej hoteli sporazum med našo državo in Italijo, toda naša država tega ni hotela. Mi
nismo hoteli usvojiti znanega ultimata Clomenceaua in Llo^d Georgea. Po tem predlogu hi mi mnogo boljo prošli, ker se približuje znani Wil-sonovi liniji. Ta predlog so je glasil na zamenjavo Reko za Skadcr ter se jo mislilo, da smo s tem Eeko žo izgubili. To-daj smo šli
po napačni poti in smo So ranili zaveznike, da se ne brigajo niti za nas, niti za Iicko. Ko io potem klicali meno v Knpalla na razgovore, sem rekel naj gredo oni, ki so to dosedaj delali! (Burni klici v zboi niči.) Bli od izvršitve rapailske pogodbe no odstopimo, toda prej jo lička bila naša, mi smo jo sedaj izgubili. D' Anunnziu jo bil tam, pa so jo uklonil na temelju to pogodbe, toda ostali so fašisti tor smo morali zahtevati, da so ltcka organizira. Po dolgih pogajanjih so oni pristali na naš predlog tor jo bila izvoljena skupščina, ki pa je bila razgnan«. (Opozicija: Kdo jo jo razgnal?) Pašič: Oni, ki so tam ostali. Potem so so delegati začeli pregovarjati o rešitvi pogodbe. Nato jo prišla parltot-na komisija in t fasu njenih razgovorov so evakuacija ozemlja ni popolnoma izvršila. Pozneje so bo zopet razgovnrjali a do sporazuma ni prišlo, ker smo so mi držali pogodbe in jo branili. Tako jc prišlo do toga, da smo registrirali pogodbo in ona je sedaj zadeva Zvozo narodov. Mi smo sedaj izjavili, da smo priprovljo-ni nadaljevati pogajanja na podlagi te pogodbo. No vemo, ali bo mogočo priti do sporazuma, ali pa
bomo morali iti pred razsodišče. Ako no bomo mogli priti do sporazuma, (klici: Na kateri osnovi?!) bomo šli na razsodišče, ker nočemo vojne. Odločbo Zvezo narodov smo dolžni sprejeti, kdor pa jo nečo sprejeti, mora v vojno, to pa bi bila vojna zaveznikn ln vsej Zvezi narodov. No veljajo ugovori, da so nismo
brigali za brato Slovencc. Mi smo radi njih zahtevali VVilsona kot razsodnika, Italija pa na to ni pristala. Za Koroško smo storili, kar smo mogli, toda narod je drugače glasoval. Žal mi jo, da bo nam ogovarja, da smo so brigali
za Solun bolj nogo za Roko, dasi bi morali t Solunu glasom pogodbe dobiti več. Mi no puščamo enega dela države, da bi dobili več na drugi strani. Ml bi prej dali nekaj našega, kakor da bi vzeli nekaj Vašega. (Glasni klici: Kaj je to? Kaj jc cVašo? Hrup.) Tako trnu mi leta 1915. na intervencijo zaveznikom pristali na to, da damo nekaj Bolgarom samo, da so no odrečemo Hrvatski in Sloveniji. Ako nismo sedaj dobro prošli, jo to
krivda londonsko pogodbo, ki pa jo bila napravljena brez nas. Sedaj jo treba, da se scstnno in dela paritetna komisija, in ako se bo zedinila, so bost« Vi tukaj o tem posvetovali. V nasprotnem slučaju pa pojdemo pred Zvezo narodov. Ako nobena odločba no bo veljala
naj pride vojna. (Minister Simonovič ironično: Potem Izvolite Vi!) Pašič: Potem bo javito VI. ki to hočete. (Glasni protesti.)
Rapallska pogodba So obstoji. Ako so zgodi nesreča pri raz sodišču Zvozi narodov, da odpade kak del našo države, potem smatramo, da jc to krivica. Toda prišel bo čas, da so to popravi.
Pašidu so radikali ploskali, opozicija pa kliče: Ali zato ploskate, ker on že naprej odobrava, da so zadeva Reke reši. kakor drugi hočejo?
Za Pašičem je v imenu zemljoradni-kov govoril dr. Joca Jovanovid, «Ninčič prinaša Reko.» V tem momentu je vstopil v dvorano zunanji minister dr. Ninčič. Opozicija ga jo sprejela z vzkliki: »Evo ga, Ninčid nam prinaša Reko!* Nato jo govoril imenom socijalistov
posl. Nedeljko Divac, Za Uzunovidem je govoril demokratski poslanec
dr. šumenkovld, ki je Izvajal: Usodno je bilo, da meseca januar ia 1920 nismo soreieli ulti-
mata zaveznikov. Takrat jo bil ministrski predsodnik Davidovid, v Parizu pa jo bil prvi delegat Pašič. Davidovid jo zahteval mnenje gosp. Pašida, ker jo bilo treba na ultimat odgovoriti z da ali no. Pašid jo takrat odgovoril: »Smatram, da jo manj škodljivo sprejeti ultimatum, kakor vojno.* Vlada je tedaj usvojila mnenje Pašidovo in mu javila, da sprejme ultimat, ako se Bprojmcjo pogoji, katere je stavila. Skrajni čas je, da so ugotovi odgovornost. Edini odgovoren jo Pašid, on pa je danes hotol prevaliti pred Vami, ki sto neobveščeni, krivdo na drugega. Pašid je imel potem 25. aprila sestanek na Vrhovnem svetu v San Remu, ko je bil za nas najugodnejši moment za rešitev reškega vprašanja. Tedaj jo bil v Beogradu ministrski predsednik Stojan Protid, v Parizu pa prvi delegat gosp. Pašid. Wilson jo takrat za-pretil, da no bo podpisal pogodbe, ako so no sprejme memorandum zaveznikov od decembra 1919. Italijanski delegat Scialoja je tedaj v San Remu sprejel ta Wilsonov memorandum, ki po njegovem smislu določa naše mejo, ter nam daje Zader. Toda tedaj gosp. Pašida ni bilo v San Remu . . . Izgovarjal se je, da nima instrukcij. Pozneje jo toke! za Scialojo v Italijo, toda bilo je prepozno: rimska vlada je padla. Šanremsko perijodo imonuje Gio-litti v svoji knjigi najhujšo za Italijo. Pašideva zasluga jo, da si jo Italija popravila položaj na našo škodo. Pašideva krivda je, da je paritetna komisija delala počasi, ker jo dopustil, da jc Italija pogajanja zavlačevala. Pašid in Ninčid sta imela različno mišljenje, pri tem pa sta bila popolnoma ne-obveščena. Na dan, ko je dospel na Reko general Giardini, so radikalske novine pisale optimistično o Pašidevem in Ninčidcvem diplomatskem uspehu. Unikum jo naš rimski poslanik gosp. Antonijevid. Svoj čas je javil, da je italijanski kralj zavrnil Mussolinija in dal vlado Salandri, v istem trenotku pa jo Mussolini prisegel pri kralju. Ta žalostni poslanik v Rimu jo nekega dno sporočil vladi, da so je v Rimu razgovarjal s Zanello, oni čas pa je bil Zaneilo v Beogradu. Ako ima vlada takega poslanika, potem ni čudno, kar se danes dogaja. Ministrski predsednik misli, da more s frazami prikriti neuspehe ter je celo dosegel aplavz od svojo večine v trenotku, ko je rokel: »Kdor hoče vojno, naj se javil* Žalostna taka politika. (Burno odobravanje.)
Govor ministra Nlnčiča.
Ko ie še govoril musliman BaKč, je dobil besedo zunanji minister dr. Ninčič. Njegov govor !e globoko razočaral. Zdi se, da je g. Ninčič z drugimi člani vlade danes popolnoma Izgubil glavo. Dr. Ninčič je začel govoriti tako: «Da Vam po pravici povem, som se pomišijal, ali nal Vam govorim, ker ako primerjate drug: parlamente, vidite, da sc pri nas največ1 govori in poroča.* (Pri opoziciji nastane velik hrup in smeh. Čujejo se vskliki: »Zakaj ta parodija! To je labudova pesem ministra! Odgovorni državniki morajo gledati v bodočnost! Opozicija lahko vse govori vlada pa nc! Demokrat Kujundžlč: «To je govor za goske...*) Dr. Ninčič nadaljuje: Nihče od Vas nc pove, v čem obstoji za vlado neugodnost. (Opozicija kliče: »V Vašem neznanju!«) Dr. Ninčič: Hočem Vam govoriti o pro-šlostl radikalske stranke. Zato nastane velik hrup in vzkliki: «Radikalno stranko lahko pošljete v muzej! Govorite nam o Reki.* Ilrup se nadaljuje, radikalni poslanci molčijo, ministri se smejejo.) Vidi sc kako predsednik Jovanovid namiguje dr. Ninčiču naj skrajša govori Ninčid končuje: »V San Rcmo Pašid ni šel, ker je bil bolan, drugi delegati pa niso šli, dasiravno so imeli naročilo. V Rappalc nisem šel ker sem kot radikalcc najprej vprašal Pašida ali naj grem. On mi jc odgovoril: »Ni treba da greš! Kar sc bo tam izvršilo, jc grdo, toda Ti nisi kriv, nego drugi! (Burni klici: »Torej Vaš osebni ugled Vam je bil več kakor interes države!) V velikem hrupu zaključuje Ninčid z besedami: »Rapallska pogodba obstoji, In je dolžnost obeh vlad, da sc izvrši. Vrhtcga mora blt| politika vlade, da obdrži dobre odnošaje z vsemi.* (Ironični klici. Molk v vladni večini.)
Končno jc demokrat Srdjan BudisavUe-vič konštatiral, da se
x Italijo no moremo dalje pregovarjati
narodov. V Imenu celokupne opozicije Je predlagal nastopni
prehod na dnevni red: Narodna skupščina po pretresu povodom lntorpelacijc Ljubo Davidovima in tovariši o incidentu na Reki od 17. septembra konstatira, da kraljova vlada v jadranskem vprašanju nI vodilu politike s potrebno odločnostjo, niti ■ zadostnim poznavanjem stvarnih prilik ter i neobhodno enodušnostjo gledo vseh merodaj-nih faktorjev;
da je vlada posebno t reškem vprašanju opustila vse, kar jo bilo treba storiti, da so ohrani svoboda in neodvisnost Reke, ia katero sta se naša država in kraljevina Italija t rapallski pogodbi slovesno obvezali, da jo bosta vestno spoštovali;
da je i enostranskim aktom kraljevine Italije bila kršena rapallska pogodba ter zahteva, da se takoj storijo vsi koraki, do katerih imamo pravico po rapillski po-
godbi in pakta Zvoie narodov v cilju, da( so povrno status qao ante in končna reško vprašanje t duliu obstoječih p<x godb uredi.
Izjavljajoč nezaupanje vladi, skufščliul prehaja na dnovni rod.
GLASOVANJE.
Vlada jo izjavila, da predlaga prosi prehod na dnevni red. Ta predlog Jo prišel prvi na glasovanje z: vstajanjem hi sedenjem. Kor so je pri pr« vem glasovanju zdelo, da jo večina proti vladi, je odredil predsednik šteljo Klasov. Ker jo tudi to glasova, nje bilo dvomljivo, jo moral predsednik odredili poimensko glasovanje« Za vlado so glasovali: radikali, džemijet. Ncmel in dva bivša Rndlčev« ca, Kordič in Mllnarlč, vsi ostali poslanci so glasovali proti. Za vlado Jo glasovalo 113 poslancev, proti pa 92. seja Jo bila končana ob pol 12. url.
Temni dnevi Nemčiie
DANES JE KRITIČEN DAN. - BEG IZ RERLINA. — PRED UVEDBO DIKTATURE. - ALARMANTNE VESTI IZ VSEH KRAJEV.
nost preti vsekakor lz Južna Nem čile, predvsem seveda iz Bavarske. Tkzv. «Patriotske zveze stole sedal pod vodi
Berlin, 26. septembra, s. Jutrišnji dan se smatra kot kritičen dan prve vrste. Razširjene so nalboll divje vesti, da bodo jutri nastopili desni radlkalel s svojimi prevratnimi nameni. Del berlinskega prebivalstva je že pričel bežati. Vlaki na Holandslio, v Avstrijo in Češkoslovaško so zadnje dni prenapoljnlenl. Verižnlki so z veliko prtllago nastopili potovanja v inozemstvo. Bančni ravnatelji pošilja-jo svole rodbine v druge države. Govorica, da le znani bivši socialistični volni minister Noske dobil nalog naj uduši pro-tirevolucljo, se označuje kot napačna. Važno je, da se tudi v nemški ljudski stranki opaža močno gibanje pridružiti se nemškim nacionalcem, ki zahtevajo odstop Stresemanna ter nacionalno diktaturo. Stališče državne brambe ni absolutno sigurno. Razne tule misije se pripravljalo za slučaj, ako bi jim nemške oblasti na bi mogle nuditi potrebnega varstva. Z druge strani se govori, da je vlada pripravljena na vse možnosti in da bo na vsak način skušala obdržati državno oblast v svojih rokah. Ako bi se poskusilo strmoglaviti vlado, bo državni kabinet takoj dobil diktatorična pooblastila ln sicer na podlagi sklepa državnega zbora, ki bi se nato odgodil. Ako bo potrebno bo državni predsednik Ebert odredil razpust državnega zbora in imenoval tričlenskl direktorij. Največja nevar-\
stvom dr. Heima ter zasledujejo separatistične tendence, dočim so «bojne zvezo pod Ludendorllom in Hltlcrlem orl-jentirane črno-bclo-rdcče t. /. monarhl-stično. Časopisje dr. Heima Ijuto napada Ludendorlla, o katerem trdi, da je zopet izgubil živce, in da namerava pet Ijatl nemški narod zopet nasproti ttovei mu trpljenju.
Monakovo, 20. septembra. J. Bavari ska vlada je z ozirom na to, da groza nemiri, ukrenila izjemne odredbe tef je državnega predsednika dr. Kaarta imenovnla za generalnega državnegal komisarja, kar je v posebni prokla-macijl sporočila prebivalstvu. Nadalje je sklenila, da se ukinejo členi držav-, ne in bavarske ustave glede meščanske svobode, glede svobode osebe la tiska ter pros.ega izražanja mišljenja. Nadalje glede varstva tajnosti pisem, brzojavk in telefonskih pogovorov ter pravice izvrševati hišne preisknve. Vlada si Je pridržala nadaljne omejit-* ve osebnih in meščanskih svoboščin.
Berlin, 26. septembra, s. Politična po« llclja .ie zadn.io noč aretirala več desno* radikalnlh politikov. Pričakujejo se šd nadaljnjo aretacije.
Nove vznemirljive vesfi iz
I«
REVOLUCIJA V SEVERNI BOLGARIJI ZMAGUJE? - SOFIJA JE OGROŽENA. - ZVEZA MED UPORNIKI IN BOLJŠEV1ŠKO RUSIJO.
pa polkovniki in podpolkovniki, ki so
temveč moramo iti na razsodišče Zveze
Beograd, 26. septembra, r. Položaj v Bolgariji ima še vedno popolnoma kaotičen značaj. Vladi se le sicer posrečilo udušiti upor v južnem delu države, v severnem in zapadnem delu pa se nadaljujejo boji. Danes popoldne je prispela iz Bukarešte vest, da so združeni komunisti in zemlloradniki po hudem boju zavzeli Varno in Burgas. Tako so dobili revolucionarji direktno zvezo z Rusijo, odkoder pričakujejo nadaljne pomoči. Po najnovejših poročilih so že prispele v Varno velike količine orožja iz Rušile.
Beograd, 26. septembra, r. Danes so prispeli sofijski listi, ki so močno cenzurirani. Iz njih je razvidno, da so imele vladne čete uspeh le v iužnem delu države, dočim divja povsod drugje huda državljanska vojna. Vladna poročila o bojih z revolucionarji so razdeljena na posamezne okraje. Tako govore včerajšnja poročila o spopadih z revolucionarji na 200 krajih In navaja tudi mesta, kjer so revolucionarji proglasili sovjetsko republiko. Uradno poročilo pa Istočasno tudi pristavlja, da so vladi zveste čete povsod vzpostavile red.
Beograd, 26. septembra, p. Od 9. ure dalje je vsak brzojavni promet s Solijo popolnoma prekinjen In ni odtlej prispela od tam nobena depeša več. Misli se, da je mesto popolnoma odrezano od okolice.
Beograd, 26. septembra, p. Zjutraj jc prispel iz Sofije zadnji ku-ir našega poslaništva. Kurir izjavlja, da je položaj v Sofiji obupen, prebivalstva se loteva panika. Mestu preti glad. Kurir je osebno mnenja, da utegne Sofija pasti tekom dveh dni.
Carlbrod, 28. septembra, r. Po vesteh iz Sofijo so zemljoradniki po včerajšnjem trenutnem neuspehu pobili vladno čete pri Vakarevu no daleč od Sofije. Komunisti in zemljoradniki so formirali pet armad, ki jim poveljujejo sami višji aktivni oficirji. Komandanti posameznih armad so: Kolarov, Dimitrov, major Jankov. Liudskanov m Takov, pomočniki
zadnje dni prestopili na stran rovolucio-narjev. Kakor so zatrjuje, jo major Jankov po uspehu pri Vakarevu udaril naravnost na Sofijo, ki jo je po dosedaj ša ne potrjenih vesteh ob 10. url zvečer ža popolnoma obkolil. Nekatera poročila govoro tudi žo o padcu bolgarsko pro« stolice. Sinoči jo izdal notranji minister ukaz, s katerim piopovcdujo vsak izhod iz mosta in v mesto brez logitimacijo od vojnih oblasti. Enak ukaz bo dobilo tudi železniške blagajne.
ttalSienski glade Rek«
Rim, 26. Septembra, j. Med sklepi, ki jih jo včerajšnji ministr. svet storil gledo Reko, jo tudi ta, da so dovolita dva milijona lir za potrebe mosta. General Giar-dino se je vrnil na Reko. Razširjene so estl, da se bo prihodnje dni sestal v obmejnem kraju z Jugoslovansko osebnostjo, da so določijo nadaljnjo provizoma odredbe. Vesti o težkem notranjem položaju v Jugoslaviji, so zasledujejo tukaj z volikim interesom. Vendar pa na povzročajo posebno vznemirjenosti. Prevladuje prepričanje, da med obema državama ns bo prišlo do sporazuma. Listi, ki zadnji čas niso proveč ostro pisali proti Jugoslaviji, trdijo enostavno, Ca nova odložitev zadevo nc more imeti nobeno izpremembo v korist 'Jugoslaviji.
O predlogih, ki jih je Italija stavila Jugoslaviji se do/.nava: 1.) Aneksija Reke od strani Italije ter priznanje jugo. slovenske suvercnltete nad baroško bi. ko in Dc!*.o. 2.) Korekturo meje pri Ka-stvu ln pri Zirch v korist JugoslnvijL 3.) Svobodna cona za Jugoslavijo v re. šltl lukl. 4.) Trgovski dogovor med I ta. lijo In Jugoslavijo, da se delinitlvno uro-dijo trgovski odnošajl med obema drža«-
vanin.
Nemška proklamacija
o kapitulaciji
Bdrliu, 20. septembra, s. Državna tlada je danes izdala proklamacijo na harod, v kateri se naznanja ukinjenjo pasivnega odpora. Proklamacija dajo najprej pregled o trpljenju rukrskega prebivalstva za časa zasedbe po tujih četah ter izraža prebivalstvu za njegovo zvestobo in nepopustljivost zahvalo vsega naroda. Nato omenja bremena, ki so nastala za državo iz pasivnega odpora. Poudarja, da bi podpore za Porenje in Porulirje, ki so zadnji teden doseglo višino treh in pol biljonov, v tem tednu narastlo najmanj za ee enkrat toliko. Z grozno resnostjo proti nevarnost, da bi se s sedanjim postopanjem onemogočila ustvaritev urejeno valute vzdrževanje gospodarskega življenja in s tem jamstvo za gol obstoj sploh. Ta nevarnost se mora odvrniti v interesu bodočnosti Nemčije kot v interesu Poruhrja in Porenja samega. Da vzdrž.imo našemu naredu ln državi življenje, stojimo danes pred grenko potrebo prekiniti boj. Vemo, da zahtevamo s tem od prebivalcev zasedenih ozemelj žo večje duševne žrtve kot dosedaj. Ilcroi-cen je bil njihov boj brez primera njihovo samozatajevanje. Nikoli ne bomo pozabili, kar so preživeli oni, ki so trpeli na zasedenem ozemlju. Nikoli ue bomo pozabili, kar so izgubili oni, lci so rajši zapustili domovino, kakor da bi ji postali nezvesti. Najplemeni-trjša naloga državne vlado bo, da se vjetniki osvobodijo in da se bodo mogli izgnanci vrniti na svoje domove. Pred vsemi gospodarskimi in matori-jelnhni skrbmi stoji boj za elementarne pravice človeštva. Nemčija se izjavlja pripravljeno, prevzeti najhujše materijelne žrtve za svobodo nemškega naroda in nemških dežel. Ta svo-
boda pa nam na more biti objekt sa pogajanja. Državni predsednik in državna vlada izjavljata svečano pred nemškim narodom in pred vsem svetom, da no bosta sklepali nobenih dogovorov, ki bl odtrgal od nemške državo le najmanjSi del. V rokah zased-benih držav in njenih zaveznikov jo, ali hočejo s priznanjem tega stališča vrniti Nemčiji mir, ali pa s tem, da onemogočijo ta mir povzročiti v3e one posledice, iu morajo iz tega nastati za odnošaje med narodi. Nemški narod poživljamo, naj v Času najhujših duševnih skušenj složno drži skupaj. Tako se bodo izjalovile vse namere, da bl se razdelila država in mi bomo zopet pridobili svobodo, ki je naSa neoporečna pravica.
Proklamacija jo podpisana od predsednika države Eberta in vsega kabineta.
Berlin, 26. septembra, s. Po poročilu »Vossische Zeitung* iz Gelsenkirchna, se je sprejel sklep državne vlade o ukinjonju pasivnega odpora v Poruhr-ju brez posebnega vznemirjenja. List piše celo, da se opaža nekako pone-hanje napetosti, ki jo jo povzročila osvoboditov prebivalstva od mučne negotovosti zadnjih dni. Komunisti razširjajo letake, v katerih pozivlje-jo k nadaljevanju pasivnega odpora ter ustanovitvi delavske vlade.
Diisseldorf, 26. septembra, s. 600 nameščencev brzojavno in telefonske centrale v Wiesbadnti je danes pod vodstvom obratnih voditeljev sporočilo francoskim oblastem, da hočejo brezpogojno zopet pričeti z delom.
Berlin, 26. septembra, r. Sinoči je prišlo v Berlinu do ogorčenih demonstracij, vendar ni bilo spopadov.
S0 mSil?©^©^ m evakuasiio GMa
Pariz, 20. septembra, n. Veleposlanica konferenca je na Janašnj seji priznala Italiji 50 milijonov Ur, ki lih je založila grška vlada pri švicarski Narodni banki. Popoldne se le vršila v tajništvu seja, na kateri so se določile modalilete za prevoz navedene vsote, ki znaša v grški valuti 150 milijonov drahem. Italija )e dolžna, da takoj uvakuira Kri.
Ponesrečena saroSa
Bukarešta, 26. septembra, d. O ponesrečenem prevratnem poskusu na Rumunskem javlja Agene. I.ux sledeče podrobnosti: Rumunsld fašisti so imeli po celi državi razpredeno tajno organizacijo, s katere pomočjo so nameravali uvesti vojaško diktaturo. Vlada bi bila sestavljena iz generalov, ki so bili preje ministri in bivšega rektorja bukareške univerze. Cen trum prevratnega gibanja je bil na Sedmo-graškem kjer sedaj vodi minister pravde s številnimi sodnimi funkcionarji osebno preiskavo proti upornikom.
Glavni tabor prevratnikov v Bukarešti je bil pri generalu Holbanu, poveljniku armadnega zbora, ki je že odstavljen. Revolucionarnega gibanja eo se udeležili številni aktivni in rezervni oficirji.
Nameravani pug ni bil naperjen proti dinastiji. Opozicijonalno časopisje očita vladi, da jo sama izzvala te dogodke, ker izrablja vojsko za svoje politično namene. Vlada namerava z najstrožjimi ukrepi vzpostaviti normalno stanje, čuje se, da bo imenovana civilna osebnost za vojnega ministra, in kot kandidat se imenuje Floria Kostinescu. Po časopisnih vesteh pride do rekonstrukcijo vlade že v prihodnjih dneh.
tnorac* RUJe ambicioznemu zagrcjiške-
mu gospodu: Ne revizija ustave, temveč revizija možgani MoTda pa c. Tomlje-novič akceptira ta predlog?
+ O rekonstrukciji bolgarske vla-<Je, ki so je te dni izvršila poročajo lz Sofije: Demlslja Cankova je bila čisto formalna z edinim namenom, da se odstrani justičnl minister Smilov, ki pripada nacionalno-llberalnl stranki. Ker so socijalnl demokrati vedno energičnejše zahtevali odstranitev Smllova, se je moral Cankov, kot šef vlade In demokratske skupine odločiti za nacionalno liberalce alf socijalno demokrat« In on se jc odločil zato, da ostane v vladi socialni demokrat, minister žolcznic Kazasov. To je Cankov sporočil na seji ministrskega sveta Smilovu in ker ta nI hotel odstopiti, le podal Cankov demisijo celokupne vlade, ki |o le potem znova sestavil tako, da jc ostal portfelj Justlčncga ministrstva nezaseden. Smilov lo seda) poslal Cankovu pismo, v katerem pravi, da stopa v opozicijo proti vladi. Iz katere jo izločena naclonalno-llberalna stranka.
Inozemske borce
2C>. septembra: PURITt: Berlin 0.0000046, Ncw-York 500, Lor.dcn 2o53, Pariz 3490, Milan 25.65, Praga 1C.773, Budimpešta 0.0297, Bukarešta 2.60, Beograd G.C5, Sofija 5.40, Varšava 0.0017, Dunaj 0.0079, avstrijsko krone 0.007950.
TRST, devize: Beograd 25 — 25.50, Ncwyork 21.65 — 21.60, Praga 64.75 — 65.25, Dunaj 0.C3 — 0.0310, Pariz 136.75
—	137.25. Valute: dinar 25.20 — 25.50 dolar 21.C5 — 21.80, carinski franki 06.50
—	87, avstr. krcr.e 0.03 — 0.0315. DUNAJ: Devize: Beograd 820 do 824,
Berila C.5-15 do 0.505, Budimpešta 305 do 375, Bukarešta 824 do 829, London 822.900 do 1,28.900, Milan 8214 do 8228, New-York 70X35 do 71.185, Pariz 4302 do 44C3, Praga 2127 do 2137, Sofija 603 do 667, Vr.ršava 0.105 do 0.205, Curih 12.683 do 12.085. Valuto: dolarji 70.500 do 7.).S>C9, kvi C-il do 049, nemška morks 0.545 do C.535, funti 321.1(7) do 822.700, francsrM franki 43!j do 4375, lire 8190 da £.210, dLirrjl 809 do C15, poljsko marko 0.19 c'.o 0.21, leji £18 do 322, švicarski franki 12.021 <Jo 12.GCC, Češke ltrcno 2109 d i 2125, madžarske krono 2.15 do 2.35.
??.AGA: r uuaj 4.58, Berlin 0.285, Rim 1r,7.2j, Budimpešta 17.15, Pariz 214.25, London 154.50, New-York 84, Curih 010.75, Beograd 4C.50.
niP.U": Dunaj 1770.55, Milan 5 milijonov 053.750, Frcsga 5,750.500, Pariš 7 milijonov 520.50:, Lcr.doi 573,562.500, i'sv7-Ycrk 12S.685.000, Curih 32-543.500. Beograd 1.476.m
PolItifBB bBlBikB
+ Klerikalne perlldije. V projekt zakona o dvanajstinah je radikalska vlada vstavila dve določbi, ki sta zadeli na hud odpor opozicijo, osobito demokratov. Prva določba prepoveduje prodajo zemljišč v obmejnih vojvodinskih okrajih brez odobritve ministrstva, druga pripušča, da se smejo zakupniki zemljišč, ki pripadajo veleposestvom ter Imajo pravico do zemlje po zakonu o agrarni reformi slobodno sporazumevati z veleposestniki za nakup to zemlje. Tcndcnca prve določbe Je v jodru upravičena: gre za to, da so v obmejnih okrajih prepreči nakupovanje zemlje s strani tujerodnih elementov. Način, kako se naj to zgodi, pa pušča korupciji otvorjena vrata In radi tega so demokrati proti določbi v tej obliki ostro nastopili. Druga določba je pa očitno Izigravanje agrarne reformo. Latifundlstom naj sc da možnost, da upravičence opeharijo za zemljo odnosuo jih gospodarsko izkoristijo. To določbo so demokrati gladko odklonili. »Slovenec«, ki v posebni notici označuje prvo zgoraj omenjeno določbo kot »divjaško« ter krili z rokami nad kurijoznim pravnim čutom, ki se njej razodeva, pa je v posebnem članku iz Beograda odpor demokratov proglasil kot pomožno akcijo za radikale! Demokrati da so namreč s svojo ostro kritiko dali vladi priložnost, da Je umaknila obe določbi in Je s tem osigurala absenco Nemca Krafta sebi pa večino! Klerikalec je perfiden, kadar zine.
Ali nimate boljšega posla? O.
Aleksander Žcleznikar v »Kmetijskem listu« kar tri kolone posveča pranju zamorca. Dokazati namreč hoče, da ni nemoralno, če je poslanec urednik »Kmetijskega lista«. G. Zeleznikarja zanima, ali Jo imel dr. Žerjav kaj opraviti z ustanovitvijo bivše SKS. Dr. Žerjav ima pametnejše posle, kakor prerekati sc z uredniki »Kmetijskega lista«. Ima pa tudi ob-zirc in ni objavljal nikoli stvari, ki bi bile neprijetne drugi napredni stranki, če nI bil do tega do skrajnosti izzvan. Tako tudi sedaj. Ce je gg. od zemljoradnlškc stranko prijetno, da zataje zasluge dr. Žerjava za SKS, blagor jim. Dr. Žerjav jc že hujše reči prestal, in dobro ve, da je nchvaiežnost plačilo sveta. G. Zelezni-kar marsičesa ne ve in še ni bil »Ktncti-jac«, ko je dr. Žerjav pripravljal že leta 1919 volitve za ustavotvorno skupščino. Od takrat ima dr. Žerjav v roki pismene Izjave oziroma potrdila o svojih ukrepih zelo dejanskega značaja za ustanavljajo-čo sc SKS. Tedaj jo bil g. Pucclj še podpredsednik JDS. — Gg. zemljoradniki, ali jo tega treba? Ali nimate boljšega posla nogo metati polena naprednjakom?
+ Markov protokol št. 2. Iz Som-bora sta sa vrnila gg. Marko Gjuričič in Voja Janjlč, kjer sta so pogajala z Madžari radi skupnega nastopa pri občinskih volitvah v Vojvodini. Tudi protokol so podpisali v Somboru in pravijo, da se bo Tazlikoval od zagrebškega protokola le po številki. Zval se bo namreč Markov protokol št. 2.
+ Nov podvig zagrebških kongre-slstov. Bivši hrvatski ban dr. Tomljeno-vlč, ed^n Izmed sklicateljev zagrebškega kongresa, pripravlja kakor poročajo listi, «oživIjenje» kongresističnega programa ter ustanavlja novo (o Bog!) »Jugoslovansko mrredno stranko«, ki bl Inieln za program »revizijo ustave« ter dosledno temu tudi revizij zaključkov zagrebškega -kongresa. Tcmljenovičcva akcija je bila v Javnosti sprejeta večinoma kot fiečasovno šalo in clrkvcniSkl tednik »Pri-
Po svetu
—	Italijanski senat je sklican na dan 8., zbornica pa na 24. november. Mussolini se je žo dogovoril o delu v senatu ln parlamentu z obema predsednikoma.
—	Turčija se bo proglasila u republiko? Po poročilih iz Carigrada je zaključila kemalisličnn stranka, da so razpravlja načrt državne ustavo na tajni seji parlamenta. Turčija bi imela biti proglašena za ropubliko. Sef državo bi nosil naslov predsednika republike. Prvi predsednik bi bil gotovo Kemal-paša.
—	Radič na Dunaja? <Pragor Presse* beleži vest, da so je Radij iz Londona preselil na Dunaj, odkoder namerava iti v Gradec ter so tam nastaniti.
—	Novi grb sovjetske Rusijo. Sovjetska Rusija jo uvedla nov grb in si nadela novo ime. Grb obstoja iz venca klasja, v katoroga zgornjem delu bo nahaja peterokraka zvezda, v spodnjem pa vzhajajočo solnce. Sredi venca jo zemeljska obla, preko katere Bta naslikana kladivo in srp. Venec je ovit s trakovi, na katerih so nahaja v raznih jezikih napis: »Zveza sovjetskih republik«. Ime »Rusija* jo izpadlo.
—	Težak položaj Holandlje. Dne 24. septembra j« kraljica Viljelmina otvorila zasedanjo inozemskega parlamenta b pro-stolnim govorom, v katerem pravi mod drugim: Bog naj nam da moči, da no gromo broz upanja proti bodočnosti, ki jo v vsakem oziru temna. Težak jo pritisk časa. Trgovina, industrija, poljedelstvo in brodarstvo propadajo zaradi razmer, katerim bo ne more nasprotovati niti z vztrajnostjo niti b pridnostjo. Brez-delr.03t jo prav resno vprašanje. Finančni in gospodarski položaj dežele jo vznemirljiv. Podvzeti so morajo energični ukrepi, da so izenačijo izdatki in prejemki. Naši odnošaji nasproti drugim državam so prijateljski in dajo povoda za zadovoljstvo. Mednarodni položaj je nesiguron in politični kakor tudi gospodarski razkroj, ki ga jo zapustila svetovna vojna, traja dalje. Interes celega človeštva zahteva, da nastane preokret in opravičuje željo,, da bo najdejo za nerešeno probleme rešitve, ki bodo otvo: rile pot k obnovitvi, za katero obstoja kakor v idealnem, tako tudi v material: nem ozira velika potTcba,
LAHKOATLETSKI MITING ZA PRVENSTVO SLOVENIJE.
Pri včerajšnjem nadaljevanju moških lahkoatletlčnlh tekem so se dosegli nastopni rezultati:
Troskok: (4 tekm.) 1. Perpar (Pr.) 11.70, 2. Jančigaj (Pr.) 11.10, 3. Vidmajer (II.) 11.05.
Skok ob palici: (4 tekm.) Bencš (II.), Skodlar (II.) In Dolenc (J.) so vsi dosegli 2.63. Zreb je določil nastopni vrstni red:
1.	Beneš, 2. Skodlar, 3. Dolenc.
Olimpijska štafeta: Vsekakor najzanimivejša točka dneva. Predtek: 1. Pri-morje, 2. Jadran, 3. Lask. Finale: 1. Jadran 3.56, 2. Primorje, 3. Lask. Zanimiv je bil predvsem boj na zadnji progi, na kateri je Kregel) (J) v lepem stilu ln lahko premagal Perparja.
Dosedanje stanje: 1. Primorje 89 točk,
2.	Jadran 38, 3. Ilirija 29, 4. Lask 6.
Damr-ka tekmovanja.
Dnčim smo pri moških tekmah opazili, da so bili doseženi rezultati v splošnem slabši kot lanski, lahko trdimo o tekmovanju dam, da so naše sportistinje po izidih včerajšnjega prvega dne od lani napredovale. Mogoče leži to v tem, da so sportistinje tudi v treningih bolj marljive kot moški. Včerajšnji izidi so:
Tek na 100 m: Za finale se kvalificirajo: Šantcl, Preveč, Ahčin (vse Pr.), Širca (11.). Najboljši čas Je dosegla Preveč (Pr.) s 13.4 (dosed. jugoslov. 13.8). Finale: 1. Preveč 13.8, 2. Širca, 3. Ahčin.
Tek na 200 m: (6 tekm.) Za semiflnale se kvalificirajo: ViJer, Širca, Oman (vse II.), Preveč (Pr.). Najboljši čas Sirca 29. V finale pridejo Širca, Oman, Preveč.
Slaleta 4 X 69 m: (4 štafete): 1. Ilirija, 2. Primorje.
Metanje diska: i. Clmperman (II.) 20.S7, 2. Preveč 19.88, 3. Bloudck 18.
Tek na 60 m: Po pTcdteklh pridejo v finale Aličin, Šantcl, Preveč (vso Pr.), I.cgan (II.). Finale: t. Preveč 8.4, 2. Legali, 3. Ahčin.
Metanje kroglic: (4 tekm.) 1. Clmpcr-man (II.) 7.08 (nov Jugoslov. Tckord), 2.
Perpar A*. (Fr.) 6.55, 3. Vkfer (II.) 6.52.
Skok v višino se radi teme 5e nI dokončal. Cimpermanova (II.) Je dosegla 1.32 In pol (nov Jugoslov. rekord), Bloudck (II.) ln Preveč (Pr.) sta skočili 1.24. To tekmovanje se poleg finala na 200 m, skoka v daljavo z zaletom In metanjem kopja nadaljuje dar.es popoldne.
Finale štafete 4 X 60 m se vrši v nedeljo v odmoru med nogometno tekmo Hašk : Ilirija.
IIAŠK (Zagreb) igra V nedeljo 30. t. m. v Ljubljani prijateljsko tekmo s SK Ilirijo. Hrvatski akademski športni klub, ki uživa širom cele državo največje simpatije, ie tudi nam dobrodošel in mil gost, katerega Je sprejela naša publika vedno z velikim navdušenjem. Hašk Je proslavil nedavno dvajsetletnico svojega obstoja. Predstavlja torej enega najstarej ših klubov v državi in velja povsem upravičeno za utemeljitelja vsega Jugoslovanskega športa. — Njegovo nogometno moštvo, ki nastopi v nedeljo v LJubljani, je bilo z dvema kratkima presledkoma nepretrgano prvak Zagreba. Letos Jo doseglo lepe uspehe tudi proti lnternacijo-nalnim prvorazrednim protivnikom doma In v inozemstvu, osobito v Pragi.
Hašk : Ilirija, — Predprodaja vstopnic za nogoin. tekmo Ilašk : Ilirija se vrši od petka naprel pri tvrdkl J. Goreč na Dunajski cestL Sedeži I. vrste so nu-merlranl, tako da si v predprodajl oskrbi lahko vsakdo določen prostor. Članske in znižane dijaške In vojaške karte se bodo dobivale le v predprodajl. Brez vstopnice Je vstop na igrišče nedovoljen; aktivni člani nogometne sekcije morejo dvigniti proste vstopnice v predprodajl.
Obfavc
X čechoslovžcll ZždSme všcchny pfisiušniky Ceškoslovenskčho niroda zdržujici se v Sloveniji, aby se pfihldsili za členy bud k Ccškosloveoskž obci v Ljubljani, Narodni dom, aneb Ceskčmu klubu v Mariboru. Prokažte svoji druž-nost krajanskou a podporu češkosloven-skč veci za hranicemi, pfispevky |sou ne-patrnfi. Ceski obec v Ljubljani sučastnl se 60 lete oslavy Sokola Lublan, dile dne 6. fijna večer pof£d4 v N4r. dome Sv. Viclavskč posvlceni s bohatfm pro-gramein a dne 7. fijna o 10. hod. dopo-ledne se otevirS slavnostne čechosloven-skd školka v Mladice. Sučastnete se všlchni!
X Koncert ljubljanske Glasbene Matico v Krškem. Pevski zbor Glasbene Matico v Ljubljani priredi pod osebnim vod-Btvom ravnatelja Mateja Flubada v nedeljo dne 7. oktobra 1923. ob 4. uri popoldne v Krškem Bvoj koncert. Občinstvo lz krške okolice opozarjamo na priliko, ki bo mu nudi, da čuje pevski zbor Glasbene Malico v svojem kraju. Koncert se vrši v Sokolski dvorani. Sedoži bo v predprodaji r trgovini PtOger v Krškem.
X Učiteljska podružnica Fer. Savcza za kranjski okraj. Učitcljstvo so jo že daljo časa zanimalo za F. S. in bo se zato ustanovile učiteljsko podružnice F. S., ki štejejo žo nad tisoč članov. Mnogi izmed njih so letos kot potovalni člani vživali udobnosti na potu po naši domovini. Maja meseca se jo ustanovila tudi učiteljska podružnica F. S. za kranjski okraj. Tovariši in tovarišico se poživljajo, da pristopijo k podružnici. Članarina ta mesec 15 Din, z vsakim prihodnjim mesecem več. Prijavo sprejema tajnica Mici Malenškova, učiteljica v Predosliah prt K'anju.
X Slovensko planinsko društvo naznanja svojim članom, da eo Aljažev dom v Vratih danes zapre.
X Komercljalnl tečaji na trgovski akademiji v Ljubljani. Priglasi se sprejemajo do dno 1. oktobra. Pojasnila pri ravnateljstvu trgovsko akademije.
X «Enakost» v Ljubljani. V petek dne 28. septembra ob 20. uri v društvenem lokalu pri »Lovu« predavanje brata Iva^ na Sedlarja o zanimivostih Beograda in Zagreba.
X Cercle Franeais. S poukom 'c francoščini bo prično dne 1. oktobra in neha koncem aprila. Pouk se bo vršil v pritličju I. drž. gimn. (pri Nar. domu), in sicer za začetnike v I. kurzu po 3 ure na teden, 6l> pondeljkih in sredah od 18. do 19.1/2 (poučuje prof. dr. Novak), v II. kurzu za obiskovalce lanskega I. kurza po dve uri na teden, ob torkih in petkih od 18. do 19. (prof. dr. Novak); za obiskovalce lanskega II. kurza so uvede II. b kurz, v katerem bo istotako nadaljeval pouk po Pichonovi knjigi dr. Novak v četrtkih od 18. do 19., v IU. kurzu bo predavala Mme. Jeras o francoski literaturi ob pondeljkih od 18. do 19, ob sredah in polkih od 18. do 19. bo pa vodil družabno pogovore baron Knor-ring. Obiskovalci I. kurza bodo smeli obiskovati tudi II. kurz, oni II. kurza bodo pa lahko obiskovali tudi III. kurz ter fc udeleževali literarnih ur ln pa družabnih pogovorov. Kdor so hočo udeleževati pouka, naj bo ustno ali pismeno priglasi pri šolskem slugi I. drž. gimn. Schottu. Učnlno, ki znaša mesečno 5 Din, on bo plačevala potom poštnih čekovnih položnic, ki jih jo dobiti pri imenovanem šol skem slugi. Ker bo pouk prvovrsten tudi letos, pričakuje društvo obilne udeležbe. Ce so priglasi zadostno število frek-ventantov, so otvori za I. kurz ptTalM-ka in obenom izdatno razširi ostali i3ni načrt. Kakor lani tako tudi lotos vodi blagajniško posle društva g. F. Ab ilner, knjigovodja Mestne hranilnice, knjižnico pa oskrbuje čo nadalje in izposojuje knjige v Mladiki vsak pondeljek od 17. do 18. uro orof. ga. M. Wirglerjoiva.
Dopisi
JESENICE. Opozorili smo že javnost da so radikali tu dobili ros vrednega vo! ditolja v osebi nekega bivšega feldvebla Pavliča. Mož «1 dovoljuje marsikaj, d0. klor no bo skupil. Te dni Bta z nekin onakovrednim brateom proglodavala obrt ne listo trgovcov in obrtnikov in j9 s celo nekako groziL V kakšnem Bvojstvu je PavlU to delal, nI jasno, čudno j« i„ da ni nihče bil tako neuljudon, da ga ni vrgel na cesto. Vsoltako mora oblast začeti preiskavo, kako pride privatna oseba do tega, da bi lasti noko pravic« ki jih niti uradne osobe brez posebnih pooblastil nimajo. Zolo zanimivo bi bilrf daljo izvedoti, ali pozna ta g. Pavi;j orožnika Konstantina PIkla, ki je v pic: bisoltnem času na Koroškem aretiral i?., dajalskega tihotapca, ko je skušal liti; hotapiti 400 kg Blanine r Avstrijo. Ko! jo bil oden tistih rodoljubov, ki bo to-stran domarkaeijske črte bili na videj narodni »mučeniki», a bo vršili tihotap. stva, da olajšajo izstradanim Nemcem boj proti nam. Splošno mnenje, ko st je o takih dogodkih Izvedelo, je bilo, da treba tako ljudi p o b t r e 111 i. Ali g. PavliS, ta dični vodja radikalov, potna tistega šufta?
ČRNOMELJ. Osivela v narodni V.rbl, kot gra-dtna skala trdna ▼ »vojem tna, čaju, v skrajno delavni požrtvova'ncsii in noseblčni ljubezni do svojega naroda, spoštovana in ljubljena od svojih prijateljev ln Bomišljonlltov, praznovala js dne 23. septembra g. Zofija Harlngovi 80-letnlco svojoga življenja. Zgodovino in zasluge te plemenite in skromne narodne delavke nam jo očrtal g. Božo Račič r »Jutra« z dne 22. septembra. Kako zna ceniti naš narod zaslug« svojih zaslužnih ljudi, jo pokazal Črnomelj dne 23. septombra ob priliki Berenads Vseh narodnih društev r čast g. Harin-govo. Ze pred deveto uro b« je zbral vei Črnomelj brez razlike strank pred M5o jubilantko. Raznobarvni lampijoni, bak-lje, Sokoli v kroju, godba, ogromna mno žica ljudstva veselih obrazov, mirna in tiha noS nam j« nudila prav lepo Bliko, Pevci bo zapeli krasno »Večernico«. Sivolaso jubilantko eo pri pogleda m množico ljudstva zalile solzo. G. ravni-tolj Janko Schweigor je izročil med kra» nim nagovorom v imenu vsoh Črnomelj-skik narodnih društev Blavljenki diplomo. Po govoru g. ravnatelja je v imenu »Probudo« g. Božo Račič nt kratko očrtal njeno zasluge in ji tudi izro{il umetno izdelano diplomo. Ko so pevci zopot zapeli in jo godba zaigrala š« nekaj patrijotičnih komadov, se je ločila množica od ljubljene Blavljonko s klici «2ivela slavljenka«, nakar bo j« razvil lep sprovod po mestu. Grajati pa moramo nokega gospoda, ki jo že po svojca poklicu poklican, da vzpodbuja narodno zavednost in da nastopa kot prvi ob takih prilikah, n« pa da beži v zidanice in zraven šo povzroča ueprilike. Kot p'i ICromarjovem sprevodu, tako jo tudi ob priliki 80-letnlco ge. Baiingove pokazalo ognjegasno društvo v Črnomlju, da t večini noče biti narodno. Omeniti moramo, da jo ga. Haringova še danes podporna članica ognjegasnega društva v Črnomlju in ga je pri vsaki priliki podpirala. Ce smo bili kot ognjegasci ▼ Avstriji vedno trdni stebri vseh avstrijski! parad, tembolj se moramo zavedati svojih narodnih dolžnosti v svobodni domovini. Končno naj še omenimo, kar j» hvalevredno, da jo črnomaljska mostna godba igrala neumorno in brezplačno.
IZ ZAGORJA OB SAVL Nesrečna rudarska stavka jo končana. Delavci f« nastopili delo, žal pa manjka vagonov, da bi so moglo delo popolnoma razviti. Odpuščenih je 61 delavcev. Danes fi vidi, da cela Btavka ni bila nič druge^. kakor pojav anarhistične ideje, ki je t ruskim denarjem uprizorila nesrečo, stano našo delavstvo kakih 140 milijonov kron. Razpuščcno jo društvo »V«' na«, ki jo brez dvoma središče boljšovi«-lce akcijo. Naše oblasti so se spustil? zapeljavati po nedolžni vsebini pravil, dasi so boljševild sami pripovedoval: zakaj jim gre. Najbolj značilno pri ten pa je, da to tukajšnji Nemci in Svabi nj vso moč podpirali boljšovike. Veze_ Jj pač skupna mržnja proti naši državi Znani nemčur Michelčič je za majhno ns jemnino prepustil boljševikom v uporab' vos svoj tkzv. »salon«, kjer so ime-shode in kova-li protidržavne naklep Posebno seveda jim je bila trn v p«-Orjuna. Dne 25. septembra so nabili » pako, ki poživljajo na poboj Orjune, cc da je v Ljubljani napadla Delavski do-in ga hotela zažgati. Mod glavnimi W> miranei zaradi stavke je tudi ravnate tukajšnje trboveljsko družbe inž. HeJ mann in njegov zli duh šepotalec Ado Ranzingor. Ta mož je obenem nemik-tar in klerikalec, zato pa iz skupne mt me podpira z vso paro boljševizom, tukaj ni dale« od lderikalizma. Tnal steklarni boljševizem najbolj podpira K rikidoc Macilovšek. G. Ileutraann JO n to ali nehote neprestano pot.uho da. boliševlkom ln Se danes se hvalijo. ' jih'bodo njihovi veliki zaščitniki Tcrj titz, Ulryeli, Kainenšck, MicheUč Heutmann ter Ranzingor spravili zo[ na konja. Mi bomo na straži. Zadošcc'. imamo, da se je naše stališče izka« kot pravilno. Danes delavstvo vidi, smo le mi dobro z njim mislili. Ce bi^ po naše, bi bila cela nesreča preprece in prepričani smo, da bi bili delavci pamotnim postopanjem dosegli colo 1 viške.
DANITE ZA" CIRIL-METOnOVO DRUŽBO.
■priloga »Jutru* St. 226, dne 27. septembra 1923.
60 letnica Sokolskega društva Ljubljana
Iz prvih let našega sokolskega gibanja
Pred Šestdesetimi leti se je ustanovilo f Ljubljani prvo sokolsko društvo na slovanskem jugu pod imenom <Južni Sokol*, pozneje se je ime izpremenllo v »Ljubljanski Sokol* in danes se to društvo imonujo <Sokolsko društvo Ljubljana (Narodni dom)». Težke in naporne čuse je to društvo preživelo do današnjega dne; v težkih časih in razmerah je nastalo, njegovo življenje je bilo neprestana borba in delo, uspehi te borbe so danes tako veliki, da društvo s ponosom in Irdno vero v bodočnost lahko gleda v svojo preteklost. Pričelo je samo, z majhnimi sredstvi in z malim številom pripadnikov, toda z velikim pogumom in velikim srcem ljubezni in navdušenja za slovansko misel; danes pa stoji kakor najstarejši brat v veliki jugoslovanski sokolski družini, spominjajoč se s hvaležnim srcem onih bratov, ki so na tako junaški način jugoslovansko Sokolstvo začeli in vzdržali do silnega današnjega razmaha.
In to hvaležnost bratje, ki so začeli tgodovino jugoslovanskega Sokolstva, zaslužijo v polni meri Sokola so ustanovili v Sistem narodnem navdušenju, obenem pa so videli, kaj hočejo ter temu sledili, največja njihova zasluga pa je gotovo v dejstvu, da so si znali pridobiti in ohraniti naklonjenost naroda v tako veliki meri, da se ta naklonjenost ni mogla izgubiti niti v poznejših časih zastoja in jo ohranjena v narodu do današnjega dno. Vsa druga narodna društva, ki so takrat živela in tudi ona, ki so neposredno po tej dobi nastala, so preživela, so izginila, sli danes bolj životarijo, edino Sokol je postal silnejši in krepkejši, njemu je pri-sojeno trdno življenje. Zdravo jedro za to življenje pa je dobil Sokol že ob svojem rojstvu,
Sokoli pred šestdesetimi leti niso ustanovili svojega telovadnega društva samo radi tega, ker so hoteli imeti Nemcem eaako, toda svoje lastno, narodno telovadno društvo, temveč so imeli zo novoustanovljeni <Južni Sokol* svoj program, ki je popolnoma sokolski, dasi ni tako točno izražen, kakor Tyršev na Češkem. To, kar je Tyrš našim severnim bratom podrobno in skupinsko razločno razložil, to so naši bratje slutili in tej slutnji so i dejanji sledili, škoda, da niso znali Seščine, da bi se bili posluževali Tyršcvih spisov, kajti s češkim Sokolstvom so občevali francoski. Ni pa nobenega dvoma o tem, da so naši ustanovili Sokola po vzoru Cehov, in sreča je to, da so tozadevno Čehe vsaj malo poznali, drugače bi bili morda dobili pred šestdesetimi leti kako telovadno društvo po Cingu ali Jahnu.
Tako je napisal leta 1864. dr. B. H. Co-lla, načelnik (funkcija sedanjega staroste)
znanje, da so bili naši sokolski predniki na pravi poti — zaradi tega so imeli tudi zelo lepo uspehe. Kljub temu, da jim je vlada stavila vse mogoče zapreke, kljub temu, da je v Ljubljani sarni prevladovalo uemštvo, se je mlado društvo krepko lotilo dela ter dobro vršilo svojo nalogo.
V delavnem programu so imeli: telovadbo, članske sestanke z različnimi zabavami in izlete.
Telovadilo je članstvo (moško, ženskega niso imeli) ln moški naraščaj. Imeli so določene dneve za telovadbo, pri kateri so gojili tiste vaje, ki so jih pač poznali. Velike izbire ni bilo, ker telesna vzgoja vobče takrat še ni bila na višji stopnji razvoja, toda pridno so mečevali, proste vaje so delali, z atletiko so se mnogo ukvarjali ln na orodju so tekmovali z vsemi, ki so jih kje videli Toda zelo resno so se pečali z mislijo, da izdajo vaje v tiskani knjigi s slovensko terminologijo. Iu to so tudi izvršili. Z delom so bili poverjeni telovadec (naš lzurjoni prvo-sokol) Viktor Coloreto ln Fran Levstik, Luka Svetec ter profesor Vavru. Leta 1867. je izšel prvi del <Nnuka o telovadbi* s 50 slikami in leta 1869. drugi del s 164 slikami in 4 obrazci. Drugega dela ni izdal več <Južni Sokol*, temveč <Matica Slovenska*. Prvi del obsega proste vaje, drugi orodne vaje ln različne skoke. Vendar Je vldoti po obeh izdajah, da takrat še niso Imeli pojma o Tyr8evem sestavu.
Telovadbo Je vodil telovadni učitelj Matko Mandič.
Osobito važnost so polagali na članske sestanke, ki so lih prirejali zelo redno. Tam so se sestajali »Sokolove:«, prepevali rodoljubne pesmi, čitall liste in smešnlce, uprizarjali burke, semintja nastopili s kako telovadno točko in IgTall na harmoniko. Kakor je spoznati iz sta rlh zapisnikov, so se naši bratje predniki prav radi zabavali, toda njihove zabave so bile skromne, vendar pa polne narodnega navdušenja In vneme za sokolsko stvar. V to panogo propagandnega de lovanja, in ta panoga je bila takrat res nične va'žnostl, spadajo tudi maškaradc, s katerimi so pričeli takoj prvo leto. Za Slovence v takratnih časih, ki niso imeli takih družabnih prireditev, kakor jih je danes polno, so bile Sokolovo maška-rade znameniti dogodki ln Sokol je njimi pridobil mnogo privržencev.
Znameniti dogodki v našem narodnem življenju so bili tudi Sokolovi izleti (.Izgredi« imenovani). Pri teh je redno nastopalo okrog 60 Sokolov v kroju. Zelo lepo število pri 200 članih. (Leta 1804. je štelo društvo 200 članov, Izmed teh -1 plemenite, 20 posestnikov, 12 doktorjev, 30 kupcev, 43 uradnikov, 10 rokodelskih mojstrov, 43 kupčljsklh pomočnikov in 38 rokodelskih pomočnikov. Telovadbe se je udeleževalo razen članov 70 dija-
HoVa ljubezen do svojesa naroda s tem
ul bila zmanjšana, tem silnejši pa jc bil odpor — ln vse delovanje Sokolov je bilo prežeto z gorko ljubeznijo do vsega, kar je slovansko.
Tako so imeli najlsfcrenejSe stike z bratskimi Hrvati, svoja povelja za redovne vaje so Iskali v Beogradu; dasi je bilo takrat težko najti ožje stike s Cehi, so si prizadevali dobiti in vzdrževati jih. Značilno Je žo veliko veselje, s katerim so sprejeli od čeških bratov sokolske znake, ki so lih nosili s pravim navdušenjem in ponosom. Ko je zadela brate v Bosni nesreča, so zbirali sredstva In ma-tcrljelno priskočili na pomoč. Pa tudi Ju-goslovenl so bili: v Sokolu so ustanovili poseben odsek, ki je Imel nalogo zbirati fond za ustanovitev jugoslovenske univerze.
Ob šestdesetletnlcl najstarejšega jugoslovanskega sokolskega društva se s hvaležnostjo spominjamo onih bratov, ki so prvi sejali seme na našem jugu. To seme je obrodilo lepe sadove, ker je bilo zasejano z nesebično navdušenostjo ln mladeniškim ognjem. Sejalci so bili pravi Sokoli, ln kot taki naj nam bodo svetel vzor,
Miroslav AmbroUi:
Socijalna politika
(Južnega Sokola* m bivši župan ljub-! kov In 133 rokodelskih vajencev.) Izlete
ljanskega mesta, predavanje v mali bro-šurci pod naslovom tNekaj besed o telo-adstvu. Ljubljanskim Sokolovcem v spomin novega leta 1864.*. Razpravica je jako lepa, govori o zgodovini telovadbe ter poudarja takoj v početku: »Telovad-itvo pa si jo prizadevalo izuriti telo v zvezi duhom. In to mora tudi biti še dandanes njegovo pravilo in njegov namen.* Dalje pravi: cSvetovladni narodi starih časov so bili zmagani, ker so bili pomehkuženi in telesno slabejši od svojih surovih nasprotnikov.* Končuje pa naslednje: <Narod, ki bi se mogel meriti po telesni moči in lepoti z nekdanjimi prosvetljenimi Grki . . .; narod, ki bi se nikogar ne ustrašil, kadar bi trebalo dela in truda; mladina, vzgojena v ljubezni do svojo domovine in svojega naroda in izobražena s potrebnimi vsemi pripomočki, s katerimi se služi narodu in domovini — to je vzor ali ideal, po katerem hrepeni telovadna umetnost.* To nam popolnoma zadostuje za spo-
so prirejali vedno pod svojo zastavo. Pot jih je vodila v bližnjo ljubljansko okolico, v Kranj, Vipavo, Celje, Novo mesto, Postojno, Maribor, dalje v Zagreb, Slsek itd. Povsod so bili Sokoli z navdušenjem sprejeti. Mestni očetje so Jih vabili h kosilu, kmetsko ljudstvo jih je gostilo — v Sokolih so videli svojo narodno pred-stražo, spoštovali in ljubili so jih. Prvi zastavonoša »Južnega Sokola« je bil še sedaj živeči brat Fran D r e n i 'k.
Prvo sokolsko društvo na slovanskem jugu je bilo Izrazito narodno ln demokratsko društvo. Vzrok njegove ustanovitve niso bila samo slučajna nasprot-stva v skupnem telovadnem društvu z Nemci, temveč želja po samostojnem narodnostnem udejstvovanju, ki je ohranilo naš slovenski živelj ter ga vodilo v oster boj za pravice našega naroda. V tem pogledu je bilo nastopanje Sokolov odločno in samozavestno. Svoji novi zastavi so dali jugoslovcnski grb — toda sneti so ga morali na povelje nemške oblasti, njl-
Akademlji v opernem gledališču ob 60-Ietnlcl Sokolskega društva v Ljubljani. 60-lctnico praznuje Sokolsko društvo
v	Ljubljani prodvsom na ta način, da pokaže uspehe svojega dela v zadnjem deceniju od 50-lctnice. Na akademijah v soboto, dne 29. Bcptcmbra in v nedeljo, dne 30. septembra 1923. bo posvedočil Ljubljanski Sokol, da je v zadnjem desetletju svojega obstanka, enako kakor prejšnja leta, stremil za resnim in smo-tronim napredkom. Ta javni nastop nam pa pokaže tudi napredek v telovadno-tehničnem oziru od zadnjo društvene javne telovadbe. Spored teh akademij je zamišljen v dveh delili. Prvi, zgodovinski dol, obsega vso one točke, po sesta-
vi	in težkosti gotovo najsiiajnojše, s katerimi je Ljubljanski Sokol nastopal z uspehom zadnjih 10 lot. V drugem delu pa bo pokazalo društvo napredek v naj novojši dobi od zadnje javne telovadbe. Kajti na sporedu sta dve novi skladbi odličnega, neizčrpnega našega telovadnega skladatelja brata dr. Viktorja Mur-nika. »U boj«, po Zajčevi glasbeni sklad bi, je po svoji tehniki, izredni težkosti in množini norih gibov in kompliciranih skupin gotovo najodličnojša telovadna kompozicija; telovadna alegorija, po pesmi »Slovenec, Srb, Hrvat«, pa nadkriiju-je po 6voji žonijalni koncepciji vso, kar je doslej pokazal Ljubljanski Sokol. Prepričani smo, da bo Ljubljana, ki je vedno pravilno cenila stremljenja in delo svojoga najstarejšega sokolskega društva, tudi ob tej zgodovinski priliki 60-lctnice z obilnim posetom obeh akadomij izkazala svojo simpatije temu na jugu najstarejšemu društvu.
Sokol I. vabi svojo članstvo, da so udeleži jubilejnih slavnosti CO-letnice Sokolskega društva v Ljubljani v dneh 29, in 80. septembra. CIani v kroju so poziv ljajo, da se udeleže tudi sprevoda po mostu. Zbirališče: Narodni dom v nedeljo dno 80. soptembra ob U. uri. — Odbor.
Sokolska župa Ljubljana I. poživlja svoja ljubljanska in okoliška društva, da se v čim največjem številu udeleže proslavo 60-letnice bratskega Sokolsko ga društva v Ljubljani, zlasti tudi izpre voda, ki se vrši v Ljubljani v nedeljo, dno 30. septombra 1923. ob pol 12. uri dopoldne.
Sokol II. poziva članstvo, da bo proslavo 60-letnice ljubljanskega Sokola, ki se vrši 29. in 30. septembra obvezno ude loži. Sobotnih prireditev so udeleže člani v kroju, članice v civilni obleki znaki. V nedeljo zbirališče ob pol 9. uri na realki nato odhod k slavnostnem občnem zboru in izprevodu. Člani in članice v kroju. Udeležba k prireditvam posebno k slavnostnom občnem zboru in izprevodu je obvozna. — Tajnik.
Kdo ne sme v Ameriko
Izrecno Izključeni Inozemcl.
Ko je bil Georgo Washington leta 1789 izbran za prvoga predsednika Združonih držav, je ta dežela Imela manj kot (tiri milijone prebivaleov. Država jo potrebovala več prebivalstva, ki bi so naselilo po redko obljudeni zendji in razvijalo njeno naravno bogastvo. Danos imajo 7xlružone države nad 105 milijonov prebivalcev. Zaradi toga so jim dobrodošli lo oni priseljenci, ki jih smatrajo za to-lesno in umno zdravo in katerih piido-bitev bo v korist ne pa v škodo tej deželi. Zakon prepoveduje prihod vtem onim inozemeom, ki jih skratka smatra za telesno, nmno ln moralno nespj«obne. To no pomenja, da je priseljenec, ki jo brez roke ali noge, slep ali pa gluhonem, izrecno izključen. Prisoljonoo je izroeno ali mandatorično, torej brezpogojno izključen le, ako spada h kaki vrsti, posebno naznačenl v zakonu.
Izmed oseb, telesno ali umno nesposobnih, zakon izključuje izrecno le Idijo-te, slaboumnože, umno pomanjkljive, blazno — vštovši ono, ki so v prostosti trpele na napadu blaznosti — osebo s kroničnim alkoholizmom, božjastno osebo in one, ki imajo tuborkulozo (jetiko) v katerisibodi obliki ali pa kako ostudno ali kužno bolezen. Med to bolezni spa dajo trahom (srab na trepalnici), favus (grinta) in spolne boloznl.
Kot »moralno nesposobne« »akon izrecno izključuje one priseljence, ki so bili sodno spoznani, oziroma se sami pri-poznavajo krivim kakega zločina ali pa prestopka proti nravnosti; poligamisti ali osebo, ki bo pristaši mnogoženstva ali v njoni živijo; prostitutke in vse obo-be, ki prihajajo v nemoralne svrhe; dalje anarhisti ter enako osebo, vštovši one ki prepovedujejo protizakonito prisvojitev lastnino.
Je še nekoliko vrst tujcev, ki jim zakon ne dovoljuje v Združene države: to so berači po poklicu in potepuhi; osebe, ki so bile tekom lota nazaj deportirano in ki zopet prihajajo brez posebnega dovoljenja delavskega tajnika; vso ose be, razen nckatorih javnih uradnikov in strokovnjakov, prihajajoče iz tkzv. azi jatskoga propovedanoga ozemlja, ki približno vključuje Indijo, Siam, Indokino, Afganistan, dol ruskega Turkestana in Arabije na azijatskem kontinentu in so sedne otoke, kot Nova Guinea, Borneo, Sumatra in Java.
Bolnice v Hrvatski, Slavoniji In titičfi mu rjo.
V	Hrvatski, Slavoniji ln Medjlmurj^ se nahaja 82 bolnio s 4557 posteljami. N«( tisoč prebivalcev prida torej 1.68 postat lje. V preteklem lotu se jo zdravilo * teh bolnicah 76.535 bolnikov. Od tega števila jo bilo 10.078 bolnikov operiranih, pregledanih pa 23.344 oseb. Umrlo jo 281 oseb. Za Izdatke bo plačale bolnice 13,700.062 Din; njih dolg znaša V»qW 8,133.612 Din.
Bolnice v Dalmaciji. Dalmacija ima le 5 bolnio s 599 posteč I jami. Na tisoč prebivalcev prido 1.83 postelje. Lansko loto jo bilo operiranih 1597 bolnikov, pregledanih pa '.138 oseb, Za bolniške izdatke bo je plačalo vsota 1,058.561 Din; dolg znaša 1,598.133 DinJ
Bolnice v Bosni in Hercegovini.
V	Bosni in Hercogovinl se nahaja SO
bolnic; od toli jo 18 državnih, 5 mostnih! in 7 občinskih. V teh bolnicah je bilo lani operiranih 3059 bolnikov in preglo-danih 83.568 oseb. Dolg bolnic znaša vsot to 2,231.158 Din.
Vojvodinske bolnic«. Vojvodina ima 11 bolnio in sicer bo 3 državne, 4 občinske in 4 mestne. V teh bolnicah Be nahaja 2330 postelj; na tlsoS prebivaleov prido torej 1.7 postelje. V teh bolnicah jo bilo operiranih 2017 bolnikov in pregledanih 10.058 oseb. I>olgJ bolnio znaša 3,959.487 Din.
Bolnice v Sloveniji.
V	Sloveniji imamo 22 bolnio hi ficoi 15 državnih in 8 privatnih. V vseh boli nioali se nahaja 3153 postelj, kar znači, da prido na 1000 oseb 1.9 posteljo. Sto, vilo bolnikov je lani znašalo 27.95-1 oseb^ dolgovi pa izkazujejo 4,274.914 Din.
Ako primerjamo število bolnio b števW lom gostiln in drugih zabavišč, kior M točijo alkoholne pijače, vidimo, da nam jo mnogo več do pijančovanja nego dol oskrbe bolnikov. Država bi morala nat tom polju podvzotl veliko remeduro; za« kaj kulturna stopnja naroda so no meri po množini popitega alkohola, temveč po socialnih napravah, ki odgovarjaj^ duhu časa. Med temi napravami so bolni' ca ua prvoui mostu. To dojstvo bi mora« lo vpoštovati tudi ministrstvo za «ociaw no politiko.
Bolnice v Jugoslaviji
Ministrstvo za narodno zdravjo je Izdalo celokupon pregled o stanju bolnic v naši državi. Iz pregleda je razvidno, da vlada največje pomanjkanje bolnio na srbskem in črnogorskem ozemlju.
Bolnice v Srbiji In Crn| gori.
Leta 1912. jo imela Srbija 33 bolnic. To število Be ni pomnožilo v letih 1911. in 1915. Po osvobojonju jo število bolnio naraslo na 41, a leta 1922. jo bilo v Srbiji in Črni gori G2 bolnic. Sedanje stanje bolnic v Srbiji in Črni gori no odgovarja niti po številu niti po obsegu potrebam časa. V srbskih bolnicah so nahaja 5174 postelj, v črnogorskih lo 337. Na 1000 prebivalcev prido v Srbiji 1.12 posteljo, v Črni gori 1.8 posteljo. V teh neurejenih bolnicah so jo zdravilo (52.619 bolnikov, operiranih jo bilo 9365 in brezplačno pregledanih 109.821 oseb. Od tega števila jo umrlo 3263 bolnikov ali 5 odstotkov.
V celi kraljevini bo nahaja danes 1C3 bolnio z 18.648 posteljami. Stalnih vojaških bolnic jo 17, a začasnih 21. Na tisoč prebivalcev pridejo 3.59 postelje.
Vzdržovanjo onega bolnika v bolnicah Srbije in Črne gore Btano danos državo 19.26 Din dnevno (samo za hrano 11.75 Din). V toh bolnicah bo nahaja 130 zdravnikov in 10 zdravniških pomočnikov; poleg njih so 603 bolničarji.
Mezdne razmere v raznih državah
od leta 1914. do 1922.
Mednarodni delavski urad v ženevi j«( nedavno priobčil izid raziskovanj o raz« merju med kupno vrodnostjo mezd ob laj četku vojno in danes. Imenovani vrnd jfl bil osnovan kot odsek Zveze mrodov, Svrha raziskovanja jo bila pred vsem ta,' da bo ugotovi gibanje mezd v raznih dr^ žavah zlasti v poslodnjih mesecih, ua<l.v Ijo da so vzporede izpreinouibo v me« dah s povprečnimi cenami življonskih potrebščin in bo tako ugotovi resnična vrednost dCavsklh me/d. Krzen toga, računajo na podlagi predvojnih razmor< so jo prišlo do izračunjenja razmerja današnjih mezd z mezdami v lotu 191-1. Ti, drugimi besedami hotelo bo je dognati^ koliko so se denarno mezdo prilagodil« večji draginji.
Podatki so nanašajo na Veliko Brita< nijo, Francijo, Belgijo, Švedsko, Dansko, Nizozemsko, Italijo, Nemško, Avstrijo, Bolgarsko, Združone državo, Kanado, Južno Ameriko, Avstralijo in Indijo.
Glavni splošni zaključki so sledeči: Po resnični (kupni) vrednosti mezd bo drža-i ve sveta, o katerih so podatki pri roki, delijo v tri grupe, namreč: na državo, vi katerih jo vrednost mezd vočja kot pred vojno; državo, v katerih jo vrednost mozd danes enaka oni prod vojno; tretjič na države, v katerih jo vrednost mozd niž« ja kot pred vojno.
Ncvtralci za časa svetovne vojno s« splošno nahajajo v prvi grupi. DrugI grupi — to je državam, kjer je resnična
• • • sed vitae disdmus
?asjl dnevi so za nami. Jaz sem jih imel letos še posebej, za Privatno veselje. Ne vem, kakšen vrag ne je zmotil, da sem se na stara leta Prijavil še k nekemu izpitu. Vedno sem bil lehkih misli, najbolj pa takrat, ko sem nesel prijavo k višjemu deželnemu sodišču. Pa me je potem tudi pošteno črvtčilo zato. Termin je prihajal bližje in bližje, meni pa srce nižje in nižje. Vest se mi je silno oglašala in s črno-Kzanltni Kolomoni sem pričel begati po tivolskem gozdu. Buljil sem v paragrafe, ('mes pa sem se opetovano zasačil, da mislim vse kaj drugega. Enkrat setn na Primer ponavljal verze, ki sem jih slišal Pred davnim časom kot šestleten frko-vcc v prvem razredu: »Oh poln težav in bridkosti že sam začetek učenosti!« Avtomatično se mi je asoclirala druga pesmica: »Vse belo, dol je bel hi ^eg, zelenje krije prvi sneg...« In sem se pričel ozirati okrog sebe, pa še ni bilo snega, pač pa precej vlage od prologa deževja. Za cekvico na Rožniku se le naenkrat pokazalo solnčece. Prej ga M bilo ves dan. Sedaj pa rdeče, brez ?arke svetlobe, in rdeče so lise, katere s-lika skozi redko listje na mahovlto ln travnato tlo.
Barve, žarki, šelest drevja. Ali pnra-Krafi? Podlag'.! so, ker ni bilo drugače mogoče. Domov sem se vrnil z velikim
šopom rdtčih erik in sklanjajočih se dolgokrakili gozdnih encianov, kojih vsako steblo nosi po deset milih, modrih cvetnih čaš. Še sedaj se drže v obeh vazah in vsa soba je oživljena in ubrana.
Drugič so me obiskale sinice, ali taščice, ali vsaj vrabci, ali kakšna žolna. Prej jc nisem nikdar videl v Tivolskem gozdu. Paragrafi so mi pa menda na-ostrili oči. Sedaj vem za dve, in za nekaj šol. Ce se pa nisem brigal za ta drobiž, so priskakljall k meni in me klicah: Civ, drrrln, fičifujl Trrrrkl Vsak po svoje, in vsevprek, kadar sem iz žepa privlekel drobtine in jih natrosil. Kajti doma sem že mislil na te svoje tivolske korrepetltorje ln se založil s honorarjem zanje. Službo prefekta pa so opravljale veverice. Teh živalic je naš Tivoli poln. Kakor podganice so, smrčki imajo nekam porogljive obraze, — in kadar skačejo živalicc graciozno in sigurno po deblih, tleh, ali od veje do veje, halansi-rajo s košatimi repi, ki so večji, kakor ostalo telo ter se dajo uporabljati na tisoč In cn način. Veverice so razdelile tivolski gozd v rejone. Svetlorujava mladenka gospodari na vrhu nad vodnim hramom, nad cesto. Temnejša sestrica ima parcelo pod cesto, in črn prevžitkar telovadi po smrečju in borovcih tik pod vodnim hramom. V dolini, kjer so Nemci svoicčasno knalnalL kali. se držita dve
.v španovijl, na vrhu gori pa zopet er.a sama, ki ima brke In je sploh zelo ugledna. Tej sem nosil prav trde skorje, jih nastavil v rogovilo starega nizkega drevesa in po večurnem čakanju opazoval živalico, ki se je naenkrat od nekod vzela, bliskovito skočila v rogovilo, se na-ježiia, dvignila rep ter se pričela nad skorjo kregati: »Crrr, ciiuu, iiii, krrgrl« Naenkrat je popadla »sovražnico«, planila z rogovile na tla, se vsedla sredi odevetelega borovničja na svoja bedra, se podprla z repkovo metlo, skorjo dvignila s sprednjimi »rokami« do smrčka, jo poduhala, še nekaj začrčala In potem hrsk, hrsk, hrsk, hrsk, dokler ni skorja izginila. Drugi dan ob isti url isti prizor in tako ves teden vsak dan, dokler me ni dež prepodil. Iz te dobe sem si posebno dobro zapomnil §§ 3. In 233. k. z.: «Ignorantia juris nocet«.
Enkrat je v mojo šolo prišel Insplclrat tudi gospod ravnatelj. Ležal sem vznak v erikah pod šišenskim vrhom, kakor na gostem kobrcu, In gledal, kako se v vetru ziblje borovčev češarek. Poleg mene je ležalo Skerljevo menično pravo, imenitna knjiga, le nekoliko premalo stvarnega je v njej In stil nI dovolj feljtonl-stičen. Pa naenkrat nekaj zašuml za menoj, glavo dvignem in — dolgouhl ru-javi zajec se me ustraši, z dolgim bc-drom udari po tleh, en uhelj pobesi po hrbtu, drugega pa dvigne kakor zastavo — trije skoki pa adijol
Nad Čadom lo krasna lercbtka. Ko
sem za domačo vazo rezal njene vejice z rdečimi grozdi, se je veja pod menoj vlomila. Moj civilni proces Ima odtlej prelomljeno platnico, jaz pa okrnjen noht na levem mczincu.
Pod ono posestvo na griču med Rožnikom in šancaml ne gretn več sest, tam je polno mravelj, slinasti polži prevdar-no maršlrajo po vlažni glini in nekateri hrošči imajo ogromne ostre klešče ter jih znajo tudi uporabljati! Pikapolonce pa ni bilo, da bi jo bil poslal po srečo ali na Šmarno goro, ki me je vsako prcdpoldne pozdravljala lz okoliške megle.
Tam v dalji planine..«
Toda nič planine. Zakoniki!
Pa vse tivolske 'klopice in vsi bolj skriti poti so obljudeni. Fantje In dekleta se zbirajo, shajajo, prepeljavajo in umikajo. Za marsikateri parček vem, in marsikakšen temperament sem opazoval, ko se me ni nikdo nadejal niti slutil, da leži na erlkl za nizkim javorjem ali bukovim grmičjem radoveden nevtra-lcc, ki je zaprl brošuro s konkurznim redom in z zanimanjem opazoval znanke in neznanke chcz sol. Reči moram: »Človek sc nikdar ne izuči!« Slccr pa: Diskrecija!
Včasih mc je pekla vest, da sem sc umaknil višje ali bolj v goščavo. Toda repetenti vseh razredov in rangov polc-žavajo tod okrog, ta z matematično, oni kemično In tretji s francosko nalogo, ali uo trlle skupal. s tarokom y roki. Kun
knjig pa leži na bližnjem mravljišču.
Umaknil setn se na drugo plat, izbral druge dnevne ure — uspeh negativen« Rcpctcntov ni, pač pa parčki. Drugi, ali vsaj večinoma drugi, ali v drugačni kom« blnaciji — toda kamorkoli grem: Una; cum uno. Vrag vedi, da so zakoni pri« rode res tako nujni!
Kjer pa ni niti rcpctcntov, niti pan čkov, niti otrok, niti veveric in tlčkov, nit! lepega razgleda, tam je nemir.ovno) ali starejši sodobnik, ki sključeno ždi, 4 palico dreza in gobe nabira, ali pa sa mesta, kjer bi bilo vse v redu, da nisof postavljeni acrc perennius spomeniki, da jc tod In tod hodilo živo bitje ln pustilo na licu mesta prebrane novine, ki so do« živele zadnji stadij svoje 'koristi, predm* so bile Izročene Nirvanl...
Ce pa nI bilo niti tega, in niti dežjaj ter bi moral vsak božji upravičeno pričakovati, da so dani vsi pogoji za zbrano duševno delo — pa se je naenkrat ogla« sil III. veliki sejem s svojo godbo, zvo« n nitjem ln streljanjem, ali pa komedije s hreščcčlml orgijami in poskočno češka melodijo: «Muziky, muzlky, ta ta ta...«
Potem je prišel dež, konec sejma, rc« petenti so odpadli kakor jesensko listje, in tudi jaz že nisem bil nekaj časa prt svojih vevericah. Jutri pojdem zopet, pa brez zakonikov, In poln žep skorjlc po-nesem s seboj, ter povem stari veverici gori nad poševnim mejnikom ob poti:
•Cesar se Janezek ni učil. tega tudi Janez ne zna«.
Vreanon OanaSnjlh mozd enaka ari ma!« večja kot leta 1014. — pripadajo Velika Britanija, Francija, Belgija, Italija, Združene države, Kanada, Južna Amerika, Centralno evropsko države, Nemčija in Avstrija, kakor tndi Bolgarija, spadajo r tretjo skupino, v katori je rosnična vrednost mozd nižja od vrednosti mozd pred vojno. V teh državah je znižana mezdna vrednost v glavnem posledica SploSnlh ekonomskih razmer, posebno pa finančne situacije s stalno padajočo vrednostjo denarja, ne pa posledica okolno-stl, da bi delodajalci svojevoljno zniževali mezde.
Resnična vTednost mozd pada v dout ko draginja narašča, in rasta, ako draginja pada. To poinenja, da mino nokoliko časa, predno se mezdo prilagodijo spremenjenim conain življenskib potiobščin; mod tem časom jo delavoo na slabšem, ako cene rastejo, na boljšom pa, al;o ceno padajo.
Težko je prerokovati, kako dolgo se bo So nadaljevalo kretanje mezd, ln dali so splošno povrnejo predvojni standardi resničnih mozd in razmernib nagrad za razne vrste ročnih in duševnih delavcev.
$ ©
V9 i£>
O invMiSaciji in ge kaj
(O priliki našega novega romana.)
Devetnajsto stoletje moremo upravičeno nazvati stoletje naravoslovnih vod; saj jim je bil postavljen kritičen temelj, sa) more človeška znanost beležiti v tem času svoja največja odkritja ravno na polju naravoslovja. Uplivi na duševni in materljalni razvoj človeštva niso izostali: materijallzem o fiiozoiiji, materijaii-zern o življenskem nazoru, materijallzem o gospodarskem življenju, izražajoč so v skrajnem stopnjevanju produktivnih zmo žnostl človeške in snovne energije. Tako je človek XIX. in XX. stoletja uklenjen v gospodarski mehanizem, kot majhno kolesce, igrača v rokah materijaino močnejšega. Proti temu hlapčevanju Individualnosti, prostosti človekove nastopa reakcija. Javlja ss nam v umetnosti, ki se hoče otresti vseh, tudi naravnih vezi, boju zoper avtoriteto države, cerkve, družbe, v socijalizmu, v anarhizmu — in v splritizniu ter okultizmu, katerega pristaši povdarjajo, da obstoji nekaj več kot samo materijaino življenje, ln da so za materijo skriti pojavi onstranskega, nam neznanega življenja, ki ne pozna riti krajevnih niti časovnih meja.
Ni gol slučaj, da Izvira ta za karakteristiko komaj pretekle dobe tako značilna nova vera ravno iz Amerike, kjer Je kapitalizem najizrazitejši, kjer je dolar bog in je življenje samo lov za njim, in da ie najbolj razvita v Angliji, kjer si je znana S. P. R. (Society for Psychical Research, Društvo za psihična raziskova nia) s svojim znastvenini delom stekla največ zaslug za kritično presojo tkzv. medijumističnih pojavov, kar je izredno .velike važnosti. Saj so šele ta raziskovanja oprostila okultlzem od vse šarla-tanske navlake, od vseli poklicnih goljufij ter »grozovitih, strašnih zgodb z duhovi«, ki šc danes škodijo znastvenemu raziskovanju ter ugledu te vede v širših krogih. Danes moremo obravnavati vse te težavne probleme na Tealni, kritični podlagi, kar jc razkrilo na eni strani brezmejne goljufije z »duhovi*, na drugi strani pa pokazalo bogata, še neraziskana polja, kamor še ni stopila noga raziskovalca, ki niso «'onostran:>, polna duhov bi prikazni, temveč — v nas samih. S tem je postal okultlzem znanost, znanost še nerazkritih tajin naše duše.
Pojav s tega ogromnega polja jc invultacija. Invultacija (franc. envoOtc-ment) ni nov pojav. V starem veku zlasti pa poznem srednjem veku je bil voščen kipec orodjo Invultacije. Kdor je hotel doseči ljubezen ponosne žene ali sc maščevati nad svojim tekmecem jc potom kipca, ki je prcdstavllal dotično osebo, dosegel svoj cilj. Ubodljaj v kipec ali urez z nožem so bila učinkovita sredstva, topljcnje voska ie značiio smrt ali trajno bolezen, kar omenja Buchnnan (1624) v svoji »Rerum scoticaruin liisto-iia». Kralj Duif ie trpel vsled bolezni, ki se je javljala v neznosnem potenju. Hiral je od dne do dne, dokler niso našli .v mestu Fores neko deklico, ki je priznala, da je njena mati topila na ognju voščen kip kralja, Razbili so kip in kralj je bil zdrav. Čeprav moremo dvomiti o kritičnosti tega p.-hncra, nam moderna
telepatija nudi mnogo slučajev, ki nam pričajo o možnosti pTenosa duševnih predstav na znatne razdalje. Naj omenim samo prenos slik, ki jih gleda ona oseba; druga oseba v sosednji sobi Jih vidi kot negativno sliko, (tleunig, Kotik). Prenos duševne energije na razdaljo več kilometrov se je posrečil 1. 1885. francoskim zdravnikom E. Gleyu, P. Janetu ter Gibertu, ki so hipnotično uspavali osebe ter jili poljubno zbujali. Poskusi so se vršili znanstveno z vso mogočokon trolo. Tudi Rlchet Jo uspaval po žrebu določeno osebo na razdaljo pol do en in pol kilometra.
Naj navedem še en eksperiment, ki ga je izvršil znani raziskovalec talnih dušev nih pojavov Rochas 1. 1892. Ženska, na kateri je eksperimentiral Je stopila v kot sobe, obrnjena proti zida. V nasprotnem kotu soba je stala miza in na njej foto-grafična slika one ženske. Rochas se Je dotikal z iglo fotografije na različnih krajih kakor na roki, vratu, rami Itd. Ženska v kotu je čutila dotikljaje na istih mestih. Se več! Rochas zabode iglu v ramo na fotografiji: ženska v kotu za-ltriči od bolečine in na ranil se JI pojavi kri.
Invultacija, aplivanje duševne energije na človeka, njegovo dušo in telo na večje razdalje na različne načine Je pojav, ki si ga še ne moremo danes razložiti, ki pa obstoja. Odlični znanstveniki, univerzitetni profesorji ter psihiatrični instituti so na delu, da nam razkrijejo to najglobljo skrivnost naše duše. Že obstojajo razne hipoteze, ki naj bi pojasnile te pojave: eni jih smatrajo kot pojave podzavestnih duševnih stanj, drugi kot pojav »cepljenja Jaza«, tretji kot pojav emanacljo duševne energije ter nje upll-vanje na materijo in duševnost.
Mu ogo je stvari na svetu, o ksterih se naši šolski modrosti niti ne sanja In največje teh ugank so — v nas.
tretji sluge, boyi, mornarji i. dr. Nofleno delo ni prenizko, ako je plačano. Mnogo jih je novinarjev. Na vseučiliščih so javne agenturc, ki posredujejo dijakom službo. Marsikdo je agant »zavarovalnice proti obrabi oblek*. Plačati je treba 6 dolarjev na četrt leta in zavarovalnica obleko vsaJt teden znova očisti, zašije, zlika ln io vrne kakor novo. Zavarovalnica Ima ogromno uslužbencev.
Vsak duševni delavec si pomaga, da izkoristi svoje sposobnosti ln vnovčl svobodne uro. Skoraj nihče ne opravlja le ene službe, nego skuša zaslužiti po strani, da more živeti bolje in mirneje. J. M. Petrovič poroča v »Novi Evropi* (VII., 17): Nikdar hi nikjer r.a svetu nI bil pravi intclcktuaiizein toliko ponižan lil prostitulran, kakor dandanes v Ameriki. Amerika Je zemlja surovosti, ki Jo ame-rikolill često nazivljajo mladost. Amerika Je zemlja porušenih ln Izgubljenih etičnih zakonov. Uspeh, grobi, materialistični uspeli Jc roiigija, Ideal, ki se obo-žava javno, kanibalskl. V trenutku ti Je oproščeno vse, ako ti Je uspelo, da nago-miliš dolarje z ropom, sleparstvom, umazanim izkoriščanjem, med Javkom sužnjev, med vriskom izmozgancev, med umiranjem drugih, prodajajoč In prostl-tujoč samega sebe In najsvetejše vzore človeštva. Velik uspeli, velik kup dolarjev, vdike številke Je Ideal, ki se mu žrtvuje yse, zdravje ln čast
I>«išgv::u delavci v Ameriki
Iz Ne\vj-orka poroča Simon Lchr, da so v Ameriki tudi duševni delavci prak-tičnejši, nego v Evropi. Med nami pač vidimo bele vrane, ki imajo toliko energije, da so odrečejo prvotna izbranemu poklicu in izbero drugega, ki se Izplača bolje. Beg iz poklicev javnih uradnikov i je v Evropi po vseh državah žc nekaj vsakdanskega. Državni in avtonomni uradniki se posvečajo bankam, vcleindu-strijam in trgovstvu. V Ameriki pa se najbolje plačuie rokodelstvo. Zlasti zidarji služijo sijajno, na teden do 104 dolarje. Zato ostavljajo intelektualci svoje duševne poklice ter vstopalo v zidarske šole. Pastorji, profesorji, celo inženjerji postajajo zidarji. V Ameriki je vseeno, s čim si človek služi denar ter se vprašuje le, kaj nese več. Ker se stavbno gibanje silno razvija, dobe vsi novi prigla-šenci dovolj najboljšega zaslužka.
Velik del akademikov je itak prhnoran delati in služiti. Študije v Ameriki so zelo drage, ker so vseučilišča v zasebnih rokah in je le redkokdo šolnine oproščen, Zato je okoli 40 odstotkov akademikov po službah. Nekateri zaslužijo kot snažilci oken po 50 dolarjev na teden, drugI so natakarji in markerji,
Shemuštvo in javna morala
Madžarski državni pravdnikl so Vendarle moderni uradniki. Udarili so po streir.uštvu s ponosno Eesto, ki je lahko vzorna vsemu uradnlštvu. Ljudstvo se vobče boli uradov ter mrzi uradništvo zaradi stremuštva, ki ga razvijajo nekateri uprav nesramno. Stremuh Je najbolj gadna pojava v Javni upravi. Stremuh je najbližji sorodnik ogledtihu in ovaduhu; zato ga zaničuje vsak značajnik.
Stremuh so dela, kakor bi se z dušo In telesom ves posvečal svojemu poklicu ter Je brezobziren do tovarišev In stTank v resnici samo zato, da opozarja nase ter leze v činu in plači čim hitreje više. Nestrpen Je, povsod voha zločince, povsod vidi prestopek ter zasleduje ljudi t ovadbami, globami In zapori. Kakor lovski pes tišči glavo vedno v tla in hiti za sledovi. Svoje vrste sadist Je, ker uživa, ako imajo drugI skrbi in čim večje neprijetnosti. Stremuh karikira marljivost in vestnost do ostudnostl, spreminja pravičnost v krivlčnost in resnico v laž, ker je pretiran, zloben, brezsrčen, skratka nadloga ali celo nesreča za vso okolico. Naloga pravega uradnika Je vsem pomagati in služiti Javnemu blagru; cilj stre-muhov pa Je vsem nagajati In škoditi, vsakogar nadlegovati in mučiti, a javni blagor vsem zasovražiti.
Madžarski justlčni minister Jo eden Izmed onili prcdprcvratniii uradnih šefov, ki so splošno zaničevane ln sovražene stremuhe posebno cenili. Zato Je razpisal za madžarske državne pravdnlke nagrado enega milijona kron za onega, ki spravi največ verižnikov ta dragoletnl-kov v Ječo. Namen ie dober, a sredstvo ni častno. Zato so madžarski državni pravdnikl tako tekmo za nagrado stremuštva soglasno odklonili. Pravice nočejo ščititi za nagrado ta krivice nočejo preganjati, kakor bi šlo za kolesarsko ali avtomobilno dirko. Moderno pravno naziranje odklanja premije za vršenje uradne dolžnosti. Pošten uradnik sc sramuje že same misli, da bi kogarkoli preganjal ali kaznoval lz sebičnosti, ne pa po jasnem in pametno ter plemenito uporabljanem zakonu. »Bakšiša* vesten, ponosen uradnik v nobenem primeru noče pov.nati. Niti tedaj ne, ako ie uradnik velik bednik. Marsikje smatrajo to stališče, žalibog, že za smešno. Brczvcst-nost sc je zatepla v današnjih težkih časih pač tudi že med značajno šibko uradništvo. Madžarski državni pravdnikl pa smatrajo čast za višjo, nego milijon
Ze pred vojno so izvestna vlado najviše cenile ono državne pravdnlke In policijska ravnateljstva, ki so spravila največ ljudi v luknjo. Kdor je zasledoval največ oseb zaradi žaljenja vladarjev, velelzdajstva, rovarstva i. dr., Ja najhitreje napredoval v činu in plači, a okoli njegovo gumbnice so se zbirali rodovi. Slovenci smo mnogo pretrpeli zaradi takega stremuštva raznih javnih funkcionarjev. Pa tudi raznih civilnih — zlasti klerikalnih — stremuhov. Avstrije je konec In z njo konec tudi stremuštvu zloglasne zgodovine. Mora mu biti, kJeT veljata čast ta poštenje! Tudi pri carlnarstvu, davkarstvu, policiji in magistratih ga mora biti. Radlkaiija nI večna ta kjerikalije bo tudi konec. Takrat do-žlve stTemuhl Javno sramoto. Kajti večina mrzl kupljene rablje vseh oblik In jih poplačuje prej ali slej po zasluženju.
Proroki in prorokinje najnovejše dobe
Baški pravoslavni škof Irene) pripoveduje v »Novi Evropi* (knjiga VII, br. 1.) o najnovejših prorokih po svetu vobče ta od Subotlce do Vranja, kjer iih Jc videl ta slišal sam posebej. Narod jih zove »pobožni*, »bogomoljcl*, »cerkvar-Jl* ta z drugimi sličniml Imeni; med njimi Je razlikovati vse nljanse, od normalnih tipov resničnega verskega odu-ševljenja do različnih ekscentričnostl. Sreča vaš lahko tihe, prostodušne »pro-povednike*, kmete, cerkvence ali dijake, ki s toplim plamenom v očeh govore o carstvu božjem, o Krlstu ta njegovih ugodnikth, o poslednjih časih, ki so nastopili, o potrebi posta, molitve ln popravljanja življenja; potujejo od vasi do vasi, hodijo po mestih, kjer Jih povsod poslušajo skoraj s solzami v očeh, ki žive v siromaštvu hi preprostosti, a vse po »višji volji In višjem ukazu*. Poleg teh nahajamo »proroke*, vldovlte, Jasno-vldne ljudi, vrlo često ženske. Neprestano vidijo sanje ta odkritja, a v njih Krl-sta, Bogorodlco ln druge svetnike ter dobivajo od njih navodila, da se treba postiti tega ta tega dne, da najdejo kje staro ccTkvIšče, ki ga včasih odkop-ljejo in ki potem postane posebno priljubljeno mesto za zbiranje pobožnega sveta. Take proroktaje so Javljale mod vojno, da bo Srbija pohojena, a da se osvobodi; po vojni — morda ne x Isto proroško svežostjo, nego zanešene z uspehom svojega prvega proroštva — pa pripovedujejo, da postane kralj Aleksander car Itd. In kjerkoli se čuje za takega propovednlka, proroka aH vobče Izrazitejšega religioznega vodjo, povsod se zbirajo ljudje okoli nJega. Tudi na Fran coskem so taki tipi. »La Revue de Pariš* poroča o neki Prisklii Sevrak, pro-testantki, slabotni stari devid, ki trdi, da je našla ruskega carja, ki se pojavi iz svojega skrovišča ta reši narod. Smatrali so Jo za blazno, a danes Jo sma-trejo za svetnico ta misterljozno bitje. Baški škof trdi, da so si prorokinje podobne ta vse slične tej Prlsklll: imajo prijetne obraze, melanholičen nasmeh, velike, malo odrte, modre, kakor kristal prozorne oči, v katerih se sveti notranja svetloba kakor živa fn vidna duša. Tudi Prisklla kakor Jugoslovenske prorokinje govori o poslednjih časih, in dočim Prisklla prorokuje skorajšnji prihod ruskega carja, prorokujejo naše Milice in njih tovarišlce carstvo kralja Aleksandra. Naše prorokinje ne govore v biblijskem stilu kakor Prisklla, ker ga kot analfabetke ne poznalo; toda kadar se razgovore, prehajajo nezavedno v — de-seterec!
Tako piše pravoslavni Skof v znanstveni reviji.
X S koliko hitrostjo lahko vozijo brzovlakl? Pariško časopisje poroča, da so Inženjerji državne železnice na progi Parlz-TrepoTt podvzell poskuse, ki naj bi ugotovili največjo mogočo hitrost brzoviakov. Pred svetovno vojno Je naj-
hitrejši vla* prevozu to progo, kt jo qoi. ga 183 km točno v treh urah. Najnovei" šl poskus s praznim vlakom, ki se predpisno ustavil na vseh postajah so do segli hitrost 2 ur in 28 minut. Vlak jš vozil s povprečno hitrostjo 105 km na uro.
X Prodajanje nemških mark v Lo« donu. Pred kratkim se Je vršila po |on. donskih ulicah razprodala nemških nov. čanlc po 100.000 mark. Naval kupcev, ki so očitno iz kuriozitete kupovali novča. nico, Je bil tako velik, da |e bil ponekod celo ulični promet ustavljen ter Je mora-la intervenirati policija.
Pisatelj Ivo Čipiko f
V ponedeljek, 24. t. m. je v Kaštclu Novom pri Trogiru v Dalmaciji promi. nul pisatelj in novinar Ivo Ciplko. Umrl Je v ivojem rojstnem kraju, kjer je zs-gledal luč sveta leta 1869. Njegova ugleri. na In bogata rodbina se jo doselila v Dal. macijo ii Benetk. Medtem ko so se n* kateri njegovi predniki upirali priznanju, da je Dalmacija slovanska dežela, ja Čipiko i svojim literarnim ln novinar-•ltlm delom sam Izpričal to resnico.
Cipiko Je bil dolgo let tšumar* po rsi-nih krajih Dalmnclje tn po otokih. Tako je imel priliko spoznati prirodo iu p:p. prosto domače ljudstvo. V mladosti mu je bilo vse to predmet poezije, poinejo pa je globlje pogledal v to življenje in spoznal njegovo realno stran. Dalmatin, ski narod je preživljal težke čase v boju za kruh, in tako ie Je tudi Čipiko dotaknil tega vprašanja. Kakor so lepi njegovi popisi morja in domačih krajev, tako io njegovi spisi polni ljubezni in čustva u ves, ki trpe na rodni grudi.
Poleg Slma Matavulja je Ciplko eden nnjlzrnzitejšlh predstavnikov dalmatinski pripovedne literature. Njegova nabira spominja na stare benečanske čase ter ja dala tudi njegovemu ilogu to obeležje. Slog Ciplkov jo živahen, okreten, konvor-zacijski; v nJem ita obsežena dražestna moli potenciranja in lahke ironije, ki ja tako lastna latinski pslhl.
Pisatelj Čipiko Je bil brez vzornikov * slovstvu. Rad pa se je oziral po erbskiii piscih, ki so jemali inov za svoja dela iz življenja preprostega naroda. Njegovo čtivo Je živahno, duhovito in veselo. Svet, v katerem se Čipiko giblje, nam kažejo že naslovi njegovih del: Primorske duše* (1899.). cSa jadranskih obala> (1900.), <Sa ostrva* (1903.), <KraJ morai (1012), <Za kruhom» (1904.), «Pauci> (1909.). Poleg tega Je napisal ipomlne ii velikih časov našega osvobojen ja cUtlaci iz rata> (1912. do 1914.), <Sn solunsko? fronta* (1919.), »Preljub* (1914.) ter igro. kaz <Na granici* (1911.).
Skerlič, srbski slovstveni zgodovinar, pišoč o čipiku, omenja, da je najlepše popisoval naše mornarje, one ljudi ob morju, ki brez tega svojega kraljestva na morejo živeti, čutil je sam, kako ie narod bori z morj"m in za morje; In ker je bil sam sin tega naroda, je dal svojim delom svojo dušo, ki jo preživljala s narodom vse boje za obstanek ln je nnjbol; čutila lepoto domovine, mogočnost valov, pa tudi skopost zemljo in nevarnosl viharjev, ki so obdajali obalo ln otoke Tako je najlepše postavil spomenik sv» jemu narodu in sebi obenem.
S Cipikom izgublja naša literatura človeka vedrnega razpoloženja fn solnčr.j atmosfere. Njegovega humorja In anekdol ni ve? ne v družbi, ne na dvoru, kjer j« bil Čipiko radi svoje duhovitosti Jako pri ljubljen. Do nedavno Je Čipiko službova v prosvetnem ministrstvu v Beogradu: zadnji čas so jo umaknil domov v rodne Dalmacijo radi nerešenega zdravja. Ti pa Je dohitela smrt komaj 54 let starega Čipiko je bil navdušen jugoslovanski na cijonallst tor Je to z dejanji dokazal ' dobi balkanske vojne, kateri se je oddo! žil tudi v slovstveni produkciji.
Slava spominu ČIpika pisatelja, nov' na rja in jugoslovanskega rodoljuba!
e<nn«ro»^m
Janko J. Srimšek:
Narodna straža
Jezno je zalučil ogorek cigarete v kot iti sedel:
»Pusti Cankarja! Cankar je za me-«e bog, ti pa si trot, trot, trot! Da
veš!*
»Cankar? Bog? Za tebe ne večji ka-<or za mene, čeravno sem trot. Besede njegove pa sem ti udaril v obraz, da se ti kaj ne zgodi!* —
»Prnne marajo!* je dejal in se hipoma zasmejal na vse grio. »Joj, kako strašno je to bedasto!* »Kaj?*
»Ta nocojšnji večer in ta nocojšnja ttoč! Ali si jih videl, kakšni so in kaj počno! Lepo, hudo lepo so jo začelo! Ce se šo tako konča, naj nam Bog pomaga!* »Kaj vendar?*
»Kaj? Kni? Kakor Miheljnov Jakob s!! K«-'? Kaj? Saj si videl! Ono pred gradom! In v gradu. Mi spodaj b pu?'"'mi in krppelci kot kmetje v petiaj«tem stole';u, ko so se puntali! Sredi noči ia fl°5;a za vogalom, glad-nim psnm podobni. Oni pa v grajskih Bvbpli, toplih in svetlih, pri časi vina, *onjaka in likerja! S knezom za !s*,c ■o! Ali jo to Odbor? Sramota!* «Quod lieet lovi, non licer bovi . . . cSicer pa: Cigarete imaš, čaj, ram, na yplern si . . .*
»Ni to, Janko, ni to! Razumi me! Ono druio me žre! Ali si čul? Knez
ima črno na belem! Od same vlade iz Ljubljane. Pogačnik jo podpisal! Po celi državi so lahko nemoteno sprehaja! Kadar in kolikor hoče! Tn njegovo imetje je nedotakljivo! Oni sinočnji brzojav pa: »Zasedite in zaplenite . . .!» Joj, ta brezglavost! Sami sebi bijemo v obraz. Kdor se nam v zobe ne smeje, je norec! Ali si videl Harmelja, ko se je vrnil iz gradu? Kup nesreče! Zlobin' a! jo nekaj, da me je bilo sram! Vse pijano! Seveda! Jugoslavija! Svoboda! — Fcj! Trikrat fej!»
»Jager se je pridušil . . .»
»Kako se iie bi? Težko mu jo bilo! Ko naju jo pošiljal na pošto in razdeljeval straže, jo škripal z zobmi. »Ej, fantek moj* ... je dejal in me pogledal tako čudno. »Malenkost je na vse zadnje . . . Ampak jaz sem se učil drugačnega katekizma! Nikogar mi no puščajta niti k brzojavu, niti k telefonu brez moje vednosti. Pa naj zahteva Bog ali hudič! PuSko nabijta . . . Zjutraj pošljem zameno . . . Zdravo, fanta!* In so je zgubil nek jo za hlevi. — Videl boš! Ako jut.ri ali pojutrišnjem ne pojdo vso k vragu, Mohonov Janez ni svoje matere sin!*
Zamislil sem so v skodelico čaja pred seboj . . . Pritrjeval sem mu v srcu , . .
Zunaj j; lilo iz čebra. Vrata so _se rahlo odprla, po prstih in s preplašenim obrazom so jo vrnila domača, gospodična..
»Al:o gospoda morda £e kaj želita, samo ukažita. Se sem orhicsla knjig,
da gospodoma ne bo dolgčas ...» je govorila.
»Hvala . . .» je rekel Ivan. »Ničesar več ne potrebujeva.*
Vzel je novo cigareto . . .
Stopila je do pečice, popravila ogenj, naložila poleno.
»Lahko noč, gospoda. Oprostite!*
Tiho, kakor da leži v hiši bolnik ali
mrlič, je zaprla vrata za seboj . . . *
Vse je vzel vrag . . .
Drugi da.n dopoldne so »vkorakali* v luksuznih avtomobilih, s strojnicami na nizkih konjičkih v Planino Italijani. Kobaridski heroji! Visoko vzdignjenih glav, z zapovedujočimi poteza^ mi v obrazili, z uka-zujočimi gestami in s samozavestjo »zmage* v prekanjenih očeh . . .
Ob ccsti pred kovačnico so kuharji planinsko Narodne straže delili mo-nažo.
»Semkaj k meni, fantje!* jo vabil visok plečat doča-k v belem predpasniku. »Ni Sc gotovo, meso je nokoliko trdo! Vseeno! Raje mi sirovo, kakor vrabci kuha.no. Mojega golaža ne bodo. Prmejduš, da ga no bodo! Za njih nisem pripravljal kosila . . .!»
' Z veliko zajemalko jo segal v kotel, polnil kositerne skodelico do vrha, srepo gledal na ccsto, kjer je črn italijanski oficir izdajal povelja odbornikom.
»Narodno stražo razorožiti, istotako orožniStvo! Orožje oddati v roku Štiriindvajsetih ur!*
Prod oficiriovim avtomobilom ie
stalo drobno enooko Hovečo s klobukom v rokah,
»Bravo, bravo! Bravissimo!* je tleska! o in živo mencalo s suhimi noži-,mi.
Pogledal sem kuharja. »Naš učitelj . . .!» je dejal in prišli dve besedi, ki začenjata prva s sedemnajsto, druga z dvanajsto črko slovenskega abecednega reda: »Vzemite kruha po tri, po štiri hlebce! In kavo in sladkorja naložite, kamor morete! Kolikor hočete! Vsol — Drži!* je ukazal tovarišu. Dvignila sta kotel iz poljske kuhinje. »Obrni!*
Golaž se je vlil v obcestni jarek, pljusnil preko roba na cesto in se razvlekel do samega avtomobila, da jo malo enooko človeče nenadoma stalo sredi koscev m osa in krompirja in rjave prežganke.
»Poreeria maledettal* je mali vrag planil v kuharja in so zapičil v njega s svojim edinim prašičjim očesccm.
Fant v predpasniku jo stal Široko razkorsčen z zajemalko v iztegnjeni desnici ob pre vrnjen eni kotlu in eo pretečo smejal:
»Za, vas. gospod — gospe«! učitelj — in za njih! Drugo pa v boljši, v primernejši čas!* jo dejal. — »Ugasni ogenj v kuhinji, Franeo!* Nato je pograbil poln pominjek in ga tresnil v vreče r. moko in sladkorjem, stojoče pod pristreSkom. »Za danes sem gotov . . .!»
Odvezal je predpasnik, zagnal ga v kot, pokril čopico s trobojno kokardo. oblekol bluzo in vzel karabinko.
»Pojdimol . . . Stacuna je zaprte Ne prodajam ničesar več . . . Sam Še . . .!» Iz Žepa je potegnil pest nr bojev in me pomenljivo pogleda' »Doživeli bomo še marsikaj ... C
me ne zapro ali ubijejo . . .!» •
Po klancu od cerkve se jo kal« pijan prizibal stražmojster planin?! oroKniške postaje Peklar. Brez opas: 5a, brez bajoneta. Jermen na puškine kopitu je bil odpet, tako da so je d žal le še na cevmi zaponki. Vlekel puško za seboj po cestnem blatu. _
»Ali ni to lep voziček, fanta, kaj se je zasmejal, ko naju je spozn) »Ljub'ca moja, kaj si st'rila . . •» zapel. »Arlijo, pa zdrava ostani . . -Gresta domov? Na »ono stran*? Br imata! Tudi jaz pridem . . .! Na s' donje!*
Po paSnikih nad golo in Sran^o Ralcoku so »zmagovalci* lovilfi ti begle in zapuščeno voiažko korje, 1 zali jim zanjke iz žico okreg vra popenjali so na nje in jih v •urneh nem kričanju drvili skozi vas. . . •
»Ali si videl, Janko ... Kaj £ ti govoril sinoči!* ja dejal Ivan bruhnil debelo psovko.
»Začelo se je . . . Kdaj bo konej jo zatrepetalo v srcu in oči so se ž no uprle v ono strn.n, kjer je pod t« nimi smrekami gozdov v Javori: sredi hladnega listopadov*ga sol' otožno pošumevala prostrana §reb ravan Cerkniškega jezera/^-fc K o n o c. * '
mmmm
mmmm
TurBSica: jremska, lolta, zuban, na potu, pariteti Zagreb, ponudba S07.5; baška, franko Petrovac, ponudba 270; Biemskn, pariteta Zagreb, 1 vagou S00. Moka: baška, Crvonka, na bazi «0«, sipka sortirana, ponudba 670; baška »2» 510; «C», 400; slavonska. «0», sipka, pariteta 'Zagreb, ponudba 610; hrvatska, «0», sipka, pariteta Bclovar, ponudba 570; sremska, <0», sipka, paritota Zagreb 595; «2», 570; «0», 437.5. T u r 5 k i c a: sremska, zuban, promptno, ponudba 297.5. Oves: slavonski, rešetan, Zagreb, povpraševanje 255. Tendenoa zaradi po-rnpta dinarja mirnojSa.
Beograjska blagovna borze. (20. t. ni.) Pšenica: 78—79 kg, 1—2%, franko vagon Palanka, povpraševanju 3JO, ponudba 860. T u r š 81 o a: franko Beograd promptno, ponudba 200; pol kase, franko v?gon Beograd, povpraševanje 200. Ječmon: franko obala Beograd, ponudba 260. Oves: franko skladiSSe Beograd, ponudba 255. Tendcnca brez spremembo, interes zelo slab.
HMELJSKA TRŽNA POROČILA.
Žalcc (Savinjska dolina), 26. septembra. Kupčija zelo živahna. Cena 110 Din (440 K) za 1 kg. Ceni se, da nerazproda-ne zaloge niso več velike.
Žatec (Češkoslovaško), 25. septembra. Zunaj živahnejše nakupovanje. Cena 2950 do 3150 Ki za 50 kg.
DOBAVE IN PRODAJE.
Prodaja dobro ohranjenega škart-nega papirja. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje na podlagi po oblastila ministrstva pošte In telegrafa v Beogradu ustmeno licitacijo za prodajo ca 15.000 kg škartlranlh knjig na dan 29. oktobra. Licitacija bo ob U. url v ekonomatu podpisane direkcije. Knjige v obliki 21 X 28 cm se lalrko oglodajo vsak dan pri ekonomskem odseku (so ba št. 41) poštne direkcije, kjer sa dobijo tudi pismeni pogoji za ceno 5 Din komad. Vsak ponudnik mora položiti v smislu čl. 88 zakona o državnem računovodstvu za vsakih 100 kg nameravanega nakupa škartnlh knjig 5 Din kavcije pri pomožnem uradu direkcije pošte ln telegrafa v Ljubljani najkasnej* do 10. ure na dan licitacije.
Licitacija za nabavo 630 kubičnih metrov drv, ki jo razpi6ujo komanda V. žandarmerijsko brigade v Ljubljani na dan 29. septembra ob 10. uii v pisarni omenjono komando, je ustna in je potrebno, da pridejo navedenega dne inte-resentje osebno licitiratl.
= Likvidacija avstrijsko poštne hranilnice. Iz Beograda poročajo: Ze pred letom dni j« bil dosežen v Eimu med na-slodstvenimi državami sporazum o likvidaciji poštno hranilnice bivšo Avstrija. Sklenjena konvencija šo ni mogla biti dosodaj podpisana, ker se večji del depozitov nahaja v Franciji, Angliji in Bol-
giJT. NasTedstvene drža?« so zahtevalo od angleške vlade in vlad ostalih držav,
da nam odstopijo omenjone depozito, ker nam ti pripadajo po mirovni pogodbi. Angleška vlada pa jo odgovorila, da no mora Izročiti omenjenih depozitov, ker jih smatra ra neprijatoljako imovino, katero ima pravico zadrževati. Angleška vlada so sklicuje na mirovno pogodbo, ki predvideva konfiskacijo sekvostrira-nega imetja, Francija in Belgija doslej še nista odgovorili, a jo podoba, da nam tudi ti dve državi no odstopita depozitov. Iz teh razlogov so Češkoslovaška, Italija in naša država odklonilo podpis dosožo-ne konvencijo.
— Povišanje uvozne carinc. Po poročilih iz Beograda namerava finančno ministrstvo povišati carinski nadavek od 800 na 1500 odst. S tem bi bil znatno otežkočen uvoz inozemskega blaga, kar bi domača industrija in obrt z zadovoljstvom vzela na znanje. Svrha tega povišanja pač menda ne bo zaščita domače proizvodnje, temveč jo fiskalnega značaja. To ogromno povišanje, če so izvode, bo poleg povišanja taks in železniške tarifo pospeševalo draginjo, ki dit-nos kljub dobri letini in povoljnemu stanju dinarja no kažo nikakih vidnejših zuakov padanja.
~ čekovni promet. Koncem julij® Jrf imel poštni čekovni urad r Sarajevu
2110, v Ljubljani 8587 in v Zagrebu 812« čekovnih računov. Vlogo so znašale ob istem č.ibu v Sarajovu 63,807.148 Din, v Ljubljani (15,140.596 Din in r Zagrebu 107,211.272 Din. Pri vsoh čekovnih urv dih so znašala v juliju vplačila vsoto 1„035,179.947 Din in izplačila v inesku 1,,071,000.615 Din. Stanje vlog io tekom tega leta doseglo višek v Ljubljani koncem junija, ko jo znašalo 72,810.6(9 Din, v Sarajevu koncem fobruarja z 6-1,828.733 Din in v Zagrebu koncem junija z vsoto 111,607.416 Din.
= Zveza sladkornih tvornlc 3 sedožem v Beogradu jo pristopila kot članica a enim predstavnikom k Contrnli industrijskih korporaeij kraljevine SHS.
= Omejitev ludjeplovbe na Tisi. KoS-ni brodarski sindikat poroča: Zaradi nizkega stanja reko lise se ukine osebni in blagovni promet za postajo Stari Bcčej, Promet do Novega Bcčoja ostane.
— Poljedelska razstava v Prištini s» jo vršila od 22. do 24. septembra. Raz-stavljalcov jo bilo 1900, ki so izložlll 1818 predmetov. Živine jo bilo razstavljeno 872 glav, kosovskih domačih del pa 2056. Naseljenci so razstavili 2158 predmetov.
Brez poscbmga obvestila.
Vsem našim prijateljem in znancem sporočamo tužno Test, da je naša nadvse ljubljena mati, babica, oziroma prababica, gospa
vdova po odvetniku
dne 24. septembra 1923 ob 2. uri pop. po dolgoletni, težki bolezni v SC. letu starosti, previdena 8 sv. zakramenti za umirajoče, preminula.
Pogreb predrago pokojnice bo v sredo, dne 28. septembra 1923 ob pol 4. url popoldne na pokopališče na Zgornji Polskavi.
Sv. maša zadušnica bo darovana v župni cerkvi na Zg Polskavi dno 27. t. ra. ob 8. uri dopoldne.
ZG. FOLSKAVA, dne 25. septembra 1923.
Marija DominkuS, Allce Babnik, Matilda Eder, hčere. Dr. Friderik Babnik, Matilda Busok roj. Babnik, Marija, dr. Riliard In Matilda Eder, vnuki. — Matilda Busek,
pravnukinja. — Jelva Gabnik, roj. Vrbančič, mcdicinalni svetnik dr. Rihard Eder, polkovnik inž. Egon Busek.
ZAHVALA. 5038 Za mnogobrnjno sočntj« povodom smrti na5e ljubljeno hčerko
Za mnogobrojno in odkrito sožutjo povodom smrti našo ljubljene matero, gospe
za poklonitov vencev, obilno spremstvo vsem, posebno tukajšnjemu šolskemu vodstvo, čast. g. kaplanu Iv. Metžoljnu in učiteljskemu ofoliju s šolsko mladino so tem putem zahvaljujejo
Žalujoči starši: Matija in Justina Brezovar z otroci: Olgo, Ivanko, Milanom, Vlndkom in Bojanom.
V Š t. It u p o r t n, 26. septembra 19S3.
za pOkleoitov venccv in za obilno spremstvo na njeni zadnji poti, ao tem pčtem zahvaljujejo
žalnjočl: Blna Matija in AvgnJtln tor hčeri Marija, porod. Letič ia Ivanka, porot. OTarinSok.	o099
St. Enpert-LJaMJana, dno 26. septembra 1923.
Potrti globoke žilosti naznanjamo pretežno vost, da jo naš iskreno ljubljeni očo, stari oče, gospod
Z globoko tugo t srcu naznanjamo sorodnikom in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, gospod
Uastllnlfiar la posestnik v Hrastniku
v ponodeljak dno 24. septembra t L v 6!). lota svojo Btarosti, po kratki mučni bolezni, previden B svetimi zakramenti, r državni splošni bolnici v Ljubljani mirno t Gospoda zaspal.
Truplo dragega pokojnika se prepoljo iz Ljubljana v Drago, kjer 66 vrši pogrob v četrtek dne 27. septembra 1.1. ob 4. uri popoldne.
V Hrastniku, dno 26. septembra 1928.
un	Žalujoči sorodniki.
veleposestnik in župan
pri Sv. Antonu na Pohorju, v sredo dne 26. t. m. zjutraj v starosti 74 let mirno zatisnil za vedno svoje blage oči.
Pogreb blagega pokojnika bo v petek 28. t. m. ob 10. uri dopoldne na domače pokopališče.
Sv. Anton na Pohorju, 23. septembra 1928.
Katarina Hira.vijak, žena. Peter Mravljak, veleposestnik v Vubroilu; Frano Mravljak, profesor v Celju; Angela Mravljak; Ivanka Eirnlfc, roj. Mravljak; Ivan Mravljak; Kata-rtna Mravljak; FeUks Mravljak, bančui uradnik v Celju; KrUtlMravljak,
eirool.
Brna Mravljak, roj,Z.akncr, Marta Mravljak roj.EraSOveo, Frano Klralk,
Biuahe iu zet.
6108
z dobro idočim trgovsko "industrijskim pcdjUjem, v bližini železnice, takoj csprcclaj. Ponudbo na upravo „Jutra" pod »Prodaja". 6101
prodala zarsdi g$8T©
za gospod® in dežtoe ZnlSanilt conah
Cesotržcem, lesnim ali drugim hdu-strijcem se nudi ugodna priliha.
V lesnem centru tik železniško postaje na Spod. Štajerskem, krasna loga, je naprodaj velika in lepa vila z gospodarskim in tovarniškim poslopiem, nad en oral sveta. V bližini se nahaja tudi lastna dograjena vodna moč, približno 12 PS. Cena milijon dinarjev. Posredovalci izključeni. Resni in zmožni rellektanti naj pošljejo svoje ponudbe na upravo «Jutra» v Ljubljani pod „Moj dom". 6084
ffijttarejla tnvMSC«
Prostovoljna javna, dražba parne žage.
Valoil družinskih razmer se na javni dražbi pro<U zemljišče rl. 8t. 806 kat. obč. Belo in na tem stoječa noro zgrajena moderna, z vsemi za rezanje in obdelovani« lesa potrebnimi stroji in orodjem opremljena
parna žaga ^ v Bodcščah pri Bledu,
Parna žaga obstoji lz: stacijonarue lokomobila 26/85 HP.; polnojarmeuika, Širina okvirja 650 n,m. krožno 13 m dolge žage; stroja za staucanje; dalje i> jermena, rezervno žage za polnojarmenik in orodja, kom. pletuo transmiaije, komplotne električne naprave u razsvetljavo.
Stavba parne žage j« zgrajena deloma ii betona, deloma iz opeke a zidanimi atanovanakimi proitori.
Poleg žage je vrt in njiva.
Dražba se vrši dne 10. oktobra 1923. ob U, nrl dopoldne na licu mosta.
Okolica js bogata na lesu, t obllžju io veliki d t-Javni gozdovi.
Najnižja ponudba mora znašati 760.000 Din. Kol kavcijo ja takoj položiti 10 •/<, najnižje ponudbe, oitanck je plačati t 14 dueh, oziroma po dogovoru.
Od Btroškov nosi zdražitelj proceutno (pronosao) pristojbino in stroške pogodbe.
Bodešfie pri Bleda, dne 20. septembra 1923,
Franc Fajfar, lastnik parne žago.
fleiainica »« Ivan BricelJ
Dunajska cesta <0
eo priporoča.
IzvrSItev toiia. Cene zotriP.
Odvetnik
dr.Vladimir Knaflič
posluje skupno z dosedanjo odvetniško pisarno
g. dr. Josipa Klepca
Cenjene dame in go-spodjo,ki želijo imeti res po meri naro-jeno obleko po najmodernejši modi in po konkurenčni ceni, naj se obrnejo na tvrdko i6i
Brsta BrunsHols,
Ljubljana Židovska ulica it B.
I ono	60116
Janeza Terdine ulica St. 8 (blizu sodišča, poleg ,,Zveze slovenskih zadrug1).
Telefon St. 576.
Uradne ure: Od pol 9. do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne (ob delavnikih).
Delniška zavarovalna družba
potrebuje z& svojo podružnico v Ljubljani za takojšnji nastop mladega
. o e
In fr3r.co;^t totltla najfinajia Ijvrilttv

z znanjem slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika, strojepisjem in stenografijo ter
za manipulacijo. Ponudbe s prepisi izpričeval na „Poštni predal 4". boso
Ljubljana
Jfongrrssni trg 4
A jllnega 6066
in 60% krescla kilogram po Din 60'—.
i||i kemično čist za bolnice v balonih kilo lili, gram po Din 60 —.
•janj/irum kilogram po 23 Din tudi v ploče-JfuUlliillill vinostib vrčih, po 2'/,. 6 in 25 kg.
veščega v papirni, grefični in kartonažni stroki, Bprejme večje podjetje v Ljubljani. Oziralo se bo le na ponudnike, ki koliknrtolišo obvladajo označeuo stroko in razpolagajo z najboljšimi referencami. Dohodki polcu stalne plačo šo v proviziji. — Ponudbe pod naslovom „Aglinl potnik" na oglasni zavod Joao Zor-man, oontrala: L|ub-1 Jana, Glodal1 Sle t. ulica.
tovarna kož in čevljev, d. d. m prodajalna
Ljubljana, Poljanska cesta 13
Bogato skladišče moških, ženskih !n otroških čevljev iz telečjega boksa v vseh hojah, gove ega boksa In rjave kravine.
Solidno delol	Znižano cenol
s) $ e ® © © & © ® © a © © © ® a>
POZOR! 6082
Kupujem sinre obleke, čevlje, pohištvo itd, Pridsm tudi na dom.
MARTiN DRAME
Ljubljana Sv. Jakoba nabrežje ut. 29.
Ti	^ t?) 1 t^ ^ t) "l 3» * 15
Rudnik v Sloveniji išče prvovrstnega
Beograd, Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Sabec, Vršac, Wien
ta električno ceDtralo. Mora biti izkušen kurjač, strojnik in elektrotehnik in znati popolnoma samostojno montirati generatorje, parne cevne kotle in parno strojo ter pretikaine napravo in transformatorje; speci-jelno mora biti vešč vsem poslom pri rudarskih napravah. Ozira se samo ca popolnoma samostojno prvovrstno moč, ki ima večletno prakso pri prvcrrptiiih elektrotehničnih podjetjih za izdelovanje generatorjev, trac::Lnr.atorjev in instalacijskega materijala in ki je bil zaposlen že kot kurjač, monter in delovodja pri napravah za nizko in visoko napetost. Ponudbe z dokazili in zahtevami ter z navedbo družinskih razmer je poslati na upravništvo „Jutra".	6047
Buenos Aires, Rosario de Santa Fe
Odobreno od ministrstva Narodnega zdravja novoiznajdeno in klinično preizkušeno zdravilo kot najboljšo sredstvo proti reaojJtisrcu jo
Slovenska banka, Ljubljana; JugoslaveDska industrijska banka d. d., Split; Balkan Bank r. t., Budapest; Vaczi utca 35.
Izvršuje vse bančne posle nejkulantneje.	40
dr. Ivana Rahlejeva.
Zdravilo ja paV.utirano in zaSčiteno z znamko v naši 5r*avi in v vsem Vultoroam RTJtn. Izdeluje in razpošilja se po vsem ptfrtn samo iz laboratorija dr. Ivana Rah!?.j9Va lz Bleda, rousj prp.KAlieaeg-» i-a Ljubice v Beograd. Za informacije in narc/ila se je c^mitl »a laboratorij dr, Ivana Ralilejeva, 3a:prad, Kosovska a). 43.	inis
■«i i. wih,i.wvwj.mm»>-.'

MRTVE DUŠE.
fofrrajst let jo tega? Res, Sita!! smo yr »Jutru* in spominjali smo se petnajst let nazaj, kako smo po dolgem Času takrat prvič zopet mi vsi — ne samo poedina mesta — sedaj mi vsi kriknili in se vsi začutili, da smo eno.
Takrat se je začela v fiirSi zavesti najnovejša doba naša. Ptnj, septembrski dogodki, žrtve. Z golo roko proti bajonetu, za pravico.
Potem aneksi ja Bosne; velika propaganda med Sokolstvom in mladino. Praga sedež lredente. Dvo balkanski vojni in (kljub klerikalnemu izdajstvu) povsod burno manifestiranje z jredentistično naSo pesmijo, brk čr-nožoltemu bocirkshauptmanu, polieaj-diroktorju. militerkomandantu in njo-govim biričem.
Potem vojna, pet let trpljenja in «ade, prevrat, Jugoslavija . . .
Samo spomin na vse te dcgodko vzbuja vihar občutkov v duši. Ponos ee ti vzbuja pri misli na leto 1918, celo, tudi za časa bitke pri Amiensu v maju, pa vse do 28. oktobra in 1. decembra.
Danes:
V	jugoslovanskem parlamentu odloča 7 nemških poslancev, ali je partizanska vlada prav postopala ali ne, ko je z nesposobno tajno diplomacijo zavozila Reko in vse, kar je ž njo v ivezi.
In ljubljanska nemška gimnazija se novo otvarja. v plačilo za to sodelovanje 7 nemških parlamentarcev pri glasovanju zaupnice za reško izgubo.
In tisti, ki so nas v oktobru 1008 Je izdali, so tudi sedaj pomagali v tedlo onim, ki so iz jugoslovanske na-cije napravili partizansko ruglo. Ra^ dikalom.
Storili pa so to v imenu svoje »vtonomije.
Tudi pogled na te dogodke vzbuja v duši vihar. Samo da se nam sedaj ne more zbuditi ponos.
Ali ostanemo sami na mrtvi straži, sli pa vas bomo zbudili — vsepno in
kljub vsemu?	M. A. C.
•
WILSONOV1 cSPOMINI* V »JUTRU*.
V	soboto pričnemo z objavo šestega dela senzacionalnih 'Spominov, biv-šega ameriškega predsednika Woodrowa iVilSona o Jugoslovansko-itnlijanski borbi za Jcdrsn in Reko na pariški mirovni konlcrcnd. (Poglavje XXXI — XXXIII.)
Za razumevanje sedanjega spora radi Reke, Barošn in Delte so tt 'Spomini, temeljne važnosti. Opozarjamo še na «Dokumente o Jadranskem vprašanju■>, ki so Izšli pri «Tiskovni zadrugi«, ter na vsebino RapaUske pogodbe. V ostalem pa bo Iz Wtlsonovlh €Spominovo razvidno ne samo, s kakšnimi težavami in perlidnimi nasprotniki sc moramo boriti, marveč tudi, kako neobdolmo potrebno Je sodelo-venje celega Jugoslovanskega naroda, in kako globoko škodljivi sta dve naši glavni napaki: Cepljenje s separatizmom In brezvestni privatni monopol nad našo zunanjo politiko.
Prepričani smo, da astrežemo z objavo teh \Vilsonovih ^Spominov, vsel nacionalni lavnosti.
m
*	Naš novi roman. Danes pričenja-Biu v »Jutru* z objavo novega fantastičnega ljubezenskega romana »Luci-'er», na kar opozarjamo cenj. čita-telje.
*	škandal v mestnem gospodarstvu. Radi nedeljske Pirčeve izletno vožnje poškodovani mestni avtomobil sedaj po naročilu dr. Perica popravljata dva mestna mehanika, seveda na mestne stroške! Odločno protestiramo, da se mehanik poklicnega gasilstva za to zaposluje in tako odteguje Mestnemu domu, kamor spada, — To je gospodarstvo klerikalno-komunistične mestne večine. Kdor je avto na privatnem izletu polomil, naj ga plača. Kdor je konja na Isti način pokvaril, da ga sedaj čaka. krogla., naj plača. Nikakor ca naj se v to ne uporabljajo groši etevko-plačevalcev! Za prihodnjo sejo občinskega sveta se pripravlja o tem škandalu v mestnem gospodarstvu več interpelacij. Radovedni smo, kako bodo prizadeti odgovarjali. Izgleda mtmifeč, da hočejo vso stvar zabašuriti. Pa ue oojdet
*	Povratek vaeuciliškcga profesorja Ilešiča. Profesor dr. 11 e š i č,. ki se jo po sporazumu med poljsko in našo vlado mudil od Velike noči na Poljskem, kjer je predaval na univdrzi v Varšavi ter deloval za poglobitev Poljsko - jugoslovenskih kulturnih stikov, se s 1. oktobrom vrača v »lomo-rino ter bo v zimskem semestru zopet predava! na univerzi v Zagrebu.
*	Nov list v Primorju. V Crifevenicl Je pričel to dni izhajati nov neodvisen in nadstrankarski tednik »Pifmcrac*. '"rednik mu je Nikola Jerbič.,
4 Srečke razredne Icterije ?crtraže-He. KaVor znano, jo čisti drfl.nček dr-Savne rr,zr;Vinc> loterije namenjen za podporo potichmh poljedelskih, trgovskih in obrtnih institucij. Ker se je število iz sred' '.«•*• državna razrsdas loterije podpirnnih inuit-.iofj tako pomnožilo. da podpora -c3 v? zadošča, je poljedelsko ministrsko sklonilo, da se cona s/ ečka:>i državr" •razredne loterijo zvita 100 odstojkov.
*	Istra brez slovanskega duhoVhl-štva. Italijanska vlada je pred kratkim izdala naredbo, da morajo vsi duhovniki, ki nimajo italijanskega državljanstva, zapustiti italijansko ozemlje. Zaraditega se mora v najkrajšem času izseliti nad -10 duhovnov — vsi slovensko ln hrvatsko narodnosti, katerim italijanske oblasti niso hotelo priznati italijanskega državljanstva. Tako ostane Istra brez domačo duhovščino in bo popolnoma Izročena poita-lijančevanju,
*	Vojaška veterinarska šo!r. Iz veterinarskih krogov nam pišejo: V Uradnem listu št. 85 z dno 11. t. m. je razglašen natečaj za sprejem gojencev v veterinarsko šolo, ki sc menda v kratkem otvorl. Vsaj s par stavki treba opozoriti na to institucijo — nov list v lovor-vencu sedanjega režima, V tej šoli naj so vzgajajo živino-zdravniki, čijih naloga bo, skrbeti za popolno vojno pripravnost armade z ozirom na vprežni in jezdni materijah Dosodaj so se t! strokovnjaki vežbali na visoki šoli; odsehdob zaznamovati nam jo zopet napredok. Za sprejem v to novo šolo zadostujejo namreč t razredi srednjo šole; »pouk* bo trajal celih 18 mesecev ter napredujejo gojenci do čina majorja. Teh par opazk bo menda vsakemu inteligentu zadostovalo. Ce za koga, velja za radikale Kristov Izrek: »Gospod, odpusti iim, vsaj ne vedo kaj delajo!*
*	Smrt slovenskega častnika v Skop-Ijn. V vojaški bolnici v Skoplju je nedavno za legarjem umrl pešadijski kapetan Fedor R a v b a r. eden izmed prvoboriteljcv za našo državo. Leta 1915. jo prešel Ravbar s svojim vodom v Rusijo, vstopil v jugoslovanski dobrovoljski korpus in se bojeval v DobrudŽi in na solunski fronti. Rodom je bil Kraševee. Ni mu bila sreča mila, da bi doživel, o čemer jo vedno sanjal: rešeno in svobodno rodno mu zemljo. Zapušča soprogo. Bil je priljubljen pri tovariših in moštvu. Blag mu spomin!
*	Smrtna kosa. Včeraj zjutraj jc umrl pri Sv. Antonu na Pohorju v 74. letu svoje starosti gosp. Franc M r a v-1 j a k, veleposestnik in župan. Pokojnik jo bil skozi 40 let župan v svoji občini, dolgo vrsto lot načelni!? kraj-noga šolskega sveta in član okrajnega zastopa. Bil je neustrašen propoved-nik napredne in jugoslovenske ideje in odločen pristaš demokratsko stranko. Zvest svojim načelom, je vzgojil svojo veliko družino v strogo narodnem duhu. Zapušča ženo in 9 otrol?, med njimi gosp. Franca Mravljaka, profesorja v Celju in gosp. Petra Mravljaka, veleposestnika v Vuhrcdu. Pogreb bo v petek ob 10. dopoldne na domače pokopališče. Eodi idealnemu in kremenitemu rodoljubu lahka domača žemljica, rodbini pa naše naj-iskrenejfe sožalje! — Včeraj je umrl v Ljubljani gosp. Albert Derganc, brivec, posestnik in meščan ljubljanski. Pokojnik je bil kot antikvar znana osebnost no samo v Ljubljani, .ampak tudi daleč naokoli. Bil je samonikel človek, vseskozi odkrit značaj in vrl narodnjak. Njegovi otroci so odlični sokolski delavci. Pogreb so bo vršil v soboto, dno 29. septembra ob 4. popoldne iz Starega trga 28 na pokopališče k Sv. Križu. Žalujoči rodbini naše toplo sožalje.
*	OdiikoTanje. Kakor javljajo »Službene Novino, je dr. Janko Hacin, pravni svetovalec Prve hrvatske štedlonico v Beogradu, odlikovan z redom sv. Save tretjo vrste.
*	Izpiti iz državnega računovodstva se prično v jesenskem terminu dne 15. oktobra. Prošnje ja vložiti najkasneje do 1. oktobra pri računovodstvu delegacije ministrstva financ, odseku za pokrajinsko upravo, v Ljubljani. Cs prosilec ni obiskal predavanj iz državnega računoslovja na univerzi, je v prošnji tudi navesti, kateri pripomočki so mu služili pri učenju.
*	Iz državno službe. Imenovani so: Janko Šufiaj za inšpektorja 1. razreda pri ministrstvu za agrarno reformo; Stanko Strupi za inšpektorja 2. razreda pri ministrstvu za agrarno reformo in Krnil Podkrajšek za hidrotehnika v 9. Čl-novnem razredu pri generalni inšpekciji voda v Ljubljani.
*	Kongres Orjunašev. Kakor doznava splitska <I>obeda>, jo direktorij «Orjune* sklenil, da se letošnji kongres delegatov vseh <Orjun* v Jugoslaviji vrši v Splitu dne 1, novembra. Dnevni red se objavi kasneje.
*	Iz cJugoslov. novinarskega udruženja*. Iz Beograda nam poročajo, da je dosegla dcputacija centralne upravo <Ju-goslov. novinarskega udruženja* pri ministrskem predsedniku, ministru prometa in ministru za izenačenje zakonov gotove uspehe. Deputacijo je vodil predsednik udruženja, g. Kreaimir Kovačič. Glede železniških kart jo minister prometa izjavi!, da nima ničesar proti temu, da dobijo poklicni novinarji stalna brezplačne vozne legitimacije s fotografijo, nko vse redakcije pristanejo nn to, da so legitimacijo izdajajo potom udruženja. Ker so vso redakcije sedaj organizirano v udru-žonju, ni nobenih skrbi, da ne bi v to privolilo, ker je to stara zahteva udruženja, ki jo edino kompetentno, da sodi o tem, kdo je novinar in kdo ni. Glede nore/rn (i«kovnotm zakona je izjavil minister za izenačenje zakonov, da projekta, ki govori o nJem časopisje, ni izdelala vlada in zalo je protest udrulenla pre-
zgoden. SIcer p a to Vlada" pri uasiavi novega tiskovnega zakona povabila na sodelovanje predstavnike udruženja in »tojl popolnoma na strani novinarjev tudi v vprašanju zavarovanja novinarjev, da se čim bolj dvlgno nivo novinarskega poklica in dostojanstva tiska. Te izjave so bile vzeto z zadovoljstvom na znanje, sedaj jo treba lo So — dejanj , . .
*	Afero llrilmr-Orjuna. Sel policijskega oddelka pri okrajnem glavarstvu v Celju policijski svetnik dr. Sonekovio nam piše: »Odnosno na izvajanja v članku »Afera Hribar-Orjunas, priobčena v številki »Jutra* 207, osoblto pa v pasusu, <da mu je (fj. Hribarju) policijski ravnatelj doktor Senokovič nujno nasvotovai, da naj z ozirom na razburjenost ljudstva vendar prepove izzivalni <Jagaball>, odgovoril, da tega no Blori, da pusti rajši streljati na našo ljudi — častim so ugotovili, da izne-šeni očitok ne odgovarja resnici, ker povodom svojo predstavko pri pokrajinski upravi dno 30. januarja 1023. radi omenjene nemške plesue prireditve, z bivšim g. polu-ajinskim namestnikom Ivauoin Hribarjem radi njegove službeno odsotnosti iz Ljubljane eplah nisem govoril in zalorej isti meni nasproti ni mogel rabiti v citiranem pasusu navedenih, odnosno mu podtaknjenih besedi. Prosim Vas, da blagovolite to mojo ugotovitev v Vašem listu v primerni obilici objaviti, da se zadeva ne bo koiportlrala in pogrevala daljo po listih.*
*	Nemuziknlnost mostnega magisfrala r Ljubljani. Pišejo nam: Ako ima kdo ko.iniata ušesa, Je to nesreča, zlasti za druge. Naš Lattormnnnov drevored Je prijetno izprehnjališče, toda bežati mora iz njega vsakdo, kdor je količkaj muzika-len. V tnko zvanem pratru razsajajo trljo gramofoni ali <lajerkostnl>, da ti gro skozi mozeg in kosti. Ta glasbila so namreč tako nadušljiva, razglašena, prehlajena in polomljena, da le še cvllijo, hropejo in robne, n ne dajo od sebe nobene melodijo več. Za muzlkalno Ljubljano je taka muzika naravnost sramota. Zdi se, kakor bi se norčevali lz nas! Ali ne sliši tega nihčo na magistratu? V nobeni vasi bi no trpeli takega javnega škandala. Razlagati si moremo to dejstvo lo tako, da je naš magistrat popolnoma kosmatih ušes.
*	Gradnja borzna palače v Zagreba. Na Sajmištu v Zagrebu so pričeli te dni z gradnjo nove borzne palače, ki bo stala v cmlnontno trgovsko-industrljr.lnein delu mesta. Palača bo kras zagrebškega mesta. Fronta bo v ulici Račkega dolga 50 metrov, v Juršičsvl ulici pa 19 metrov. Cela ogromna stavba bo služila za borzr.e pošlo. V glavni dvorani bo prostora za 1000 ljudi. Razen borznih prostorov bo v novi palači nameščena tudi borzna tiskarna ter poštna, brzojavna in telefonska postaja. Posebno velika bo strokovna knjižnica, ki bo pristopna ce samo obisko valcem borze, marveč tudi slušateljem zagrebško visoke šole za trgovino in promet. Palača bo dograjena šelo v jesonl 1925.
*	Nor rodja železniških delavcev v Ma-iboru. V Maribor jo dospel načelnik delavnic državne železnice v Nišu, Stano-je Milonkovlč, ki prevzamo vodstvo delavnic bivšo južne železnice v Mariboru.
*	Karitativco delo za šolsko mladino v Celju. Dne 25. t. m. so je vršil v posvetovalnici dri realne gimnazije v Celju občni zbor Podpornega društva za revne učence drž. realne gimnazije. Iz odboro-vega poročila sledi, da ima društvo med prebivalci mesta in celjskega okraja mnogo prijateljev. Nad 23.000 Din, ki se jih je nabralo, se je porabilo že večinoma za nabavo učnih knjig. Nakup se bo še nadaljeval, ko izidejo še nekatero nove knjige. Odbor namerava podpirati najrevnejše dijake tudi za obleko. Predsednik g. ravnatelj Jeršinovič se je v toplih besedah zahvalil vsem dobrotnikom srednješolske mladine za lepe prispevke. — Koncem tega tedna začno poslovati Dija ška kuhinja, ki je sprejela za tekoče šolsko leto na hrano 7-1 učencev, izmed teli 40 iz drž. realne gimnazije, 18 iz državne trgovske šole in 16 iz obeh meščanskih šol. Odbor se obrača vsled velikega števila podpirnnih do slovenske javnosti za nadaljnje znatno prispevke.
*	Razstava sadja v Metliki. Belokranjsko učiteljstvo priredi dne 7. oktobra v Metliki razstavo sndja, ki naj pokaže, kaj vso rasto v Beli Krajini. Opozarjamo vse sadjarje, da se udeiežo razstave, kupol pa naj blagovolijo priti, da seznanijo Be-lokranjce s sadno trgovino. Pojasnila daje: Belokranjsko učiteljsko društvo v Metliki.
*	Novomeške drclitine. V noči od 22. na 23. t. m. je bilo vlomljeno v hotel Koklič na Ljubljanski cesti. Tatovi so pokradli razno blago, kakor: namizno prte, cigarete, 6 kg sveže teletine, 5 porcij mrzlih pečenk itd. Skupua VTednost ukradenega blaga znaša okoli 5000 Din. — ProSli teden je umrl znani cerkovnik Rakar. Ko jo ležal nat. mrtvaškem odru, je udarila strela v 50 korakov oddaljeno cerkev in je pritisk strelo deloval s tako silo, d! so ;e truplo mrtveca dvignilo in so se čuvaji močno prestrašili. — Kolo jug. sester jo priredilo 23. t. m. javno tombolo v prid novomeških revežev, ki je dobro uspela. — Kap jc zadela Cirila Paganola iz Gorice, ki je bil na obl3ku v Mokronogu. Prepeljali so ga v bolnico usmiljenih bratov < Kandiji. — Orožniki so aretirali na Potoku pri Novem mestu 28Ieinega Franca Rataja iz St. Petra pri Novem mestu in Franca Turka iz Dolenje vasi. Slednji se jo tik pred zapori okrožnega sodišča Iztrgal orožnikom iz rok in odnesel peto in verigo- Oba imata temeljito predizobrazbo po — zaporih. Frane Rataj le že odsedel v mariborski kaznil-
nici skupna 7 let. FrIJIa sta šele pred nekaj meseci lz zapora. Turka še niso izsledili. Gotovo se bo kmnlu javil, pn ne orožnikom, temveč nepoklican pri kakem posestniku. Vnot je zlasti za obleko, ure in dragocenosti, no brani pa se tudi denarja.
*	Mariborski drobiž. Uboglitt kaznjon-eev šo niso ujeli nobenega. Najnevarnejši, Vid Krištofi«, je bil kmalu po begu najprej doma, kjer se je preoblekel in se nato podal na pot, menda k svoji obrti: vlomom ln tatvinam. — Mariborski <Cer-do Frnncnis*, ki ima v državnem moškem učiteljišču lepo urejeno čitalnico francoskih časopisov In revij, Je pričel z zimsko sezono. Letos priredi zopet začet-niškl, nadaljovalnl in konverzacijsld kurz francoščine. Mislijo celo na francoski otroški vrtec. — Tudi Društvo prijateljev angleškega Jezika, ki prireja tečaje rngle-ščlne, Je žo pričelo delovati.
*	Požar v Scherbanmovcin mlinn r Bistrici ob Dravi. Včeraj dopoldne bo opazili iz Scherbaumovega mlina blizu bistriškega kolodvora nad Mariborom gost dim, ki so Je dvignil Iznad strehe. Bistriška požarna bramba jo takoj prihitela in začela gasiti. V to svrho jo morala najprej dvigniti streho, da si jo napravila zrak in jo nato gasila z <Minlmax> aparatom, nato napeljala cevi in po polurnem naporu ogenj že udušlla. Ožgano je samo tramov je in Jo škoda razmeroma mala. Na lice mosta prihitela mariborska požarna bramba ni stopila več v akcijo. V mlinu so bili 4 vagoni moko in 5 vagonov koruze ter precejšnja zaloga premoga za kurjenje parnega kotla. K sreči jo nastal ogenj po dnevi in se je tako preprečila volika škoda. Ponoči bi se ogenj gotovo no zapazil pravočasno.
*	Poškodba avstrijskega železničarja. Avstrijski železničar Alojz Htittcr, ki Je vozil v Maribor, je včeraj prišel v zadnjem trenutku na vlak, ko jo isti odhajal. Hotel je skočili na stopnice, toda pri tem je padel uazaj na tir in so tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnico.
*	Imenitna zabava. Prejeli smo: Imenitno zabavo sta včeraj v zgodnji jutranji uri preskrbela stanovalcem dvoriščnih stanovanj na Aleksandrovi cesti dva bratca po krvi ln »tigrovem mleku*, katerih eden nosi »klerikalni* zvonee v ljubljanskem občinskem svetu. 1'redslava je Imela na sporedu huronsko vpitje, ro-koborbo ln žvenket Sip. Čo sta se dajala tudi zaradi 1S0 milijonov občinskega dolga, sicer ni znano, vendar je moralo iti za velevažno zadevo, ki sla jo celo noč obravnavala ob močnih kapljevinah po gostilnah in kavarnah. Za klerikalne (gospode svetnike* seveda nI policijske ure, pa tudi Kalianus hydrophylus> jim Jo de-vota briga.
*	Z doma Jo odšel v nedeljo Sletnl Lovrenc Kolenc iz Sp. šiške, Kavškova cesta 130 in so ni več vrnil. Oblečen je bil v medre, kratke hlače, bel jopič in brez pokrivala. Komur je kaj jnano, naj opo-roči na zgoraj omenjeni naslov.
*	Zopet potres. Soismografski aparat geofizičneja zavoda v Zagrebu je boložil v sredo 20. t. m. ob 2. url 19 min. 23 sek. po srednjoevropskem času precej močen potres v oddaljenosti 225 km.
*	Toča r Jeseni. Kakor Čitamo v dalmatinskih listih, jo v občini Grohote divjala te dni silna nevihta, kakor jo tamošnji prebivalci že dolgo let ne pomnijo. Debela toča jo uničila še nospravljeno poljske pridelke, tako da se je bati težkega pomanjkanja Občina se jo obrnila do vlade za nujno pomoč.
*	Voda udrla r premogovnik. V mo-slarslcem premogovniku jo poplava napravila veliko škodo. Strokovnjaki, ki so preiskovali vzrok katastrofe, so ugotovili da jo v premogovnik udrla podzemska reka. Skoda znaša nad 800.0C0 IMn.
*	Alkohol je vplival na Fr. PremelJa, posestniškega sina na Bizeljskcm tako zelo, da so jo v družbi tovarišev Jož. Mežnareka, Henr. Polaka, Avg. Malusa in Ant. lljaša dno 3. junija pri vinotoču Joa. Pintariča na Bizeljskcm brez vsakega vzroka lotil Antona Koeačiča, ga obdelava] z motiko, dočim so drugi udrihali s koli po ubogi žrtvi. Okrožno se-di5čo v Celju je obsodilo Promelča na štiri meseco, ostalo pa na iSest tednov težke ječe. Zopet žalostna siikr. velikansko postirovelosti našo mladina po deželi, katero bi 7, dobrim vzgledom lahko zajezilo naše duhovništvo.
*	Redi težko telesno poškodbe so so zagovarjali pred celjskim okrožnim sodiščem viničar Ivan šelih ter posestniška sica Alojzij Košlč in Josip Valentine iz
Borovja pri Konjicah. Ko Je prfSer Ona 22. aprila medicine« Viktor Cvar vj spremstvu svakinjo Andreja Kračuna n« njegov dom v Crošnjlcah, Jo bil pogoščen v družbi obdolžencev in so jo proti polnoči za trenutek odstranil. Komaj pa jel prestopil prag ga jo nekdo mahnil s ken lom po glavi iu podrl na tla. V tem liipil so ga obstopili 5e drugi ter ga skupno i nožem, s kolom in ročno žago pretepli iu občutno poškodovali. Nekdo je celo zakli-cal: <Dnjmo ga sleči, ubiti in vreči v šte-pilil* Obdolženci dejauja niso tajili. Za okrajno posurovelost so dobili Alojzij KošiČ 8 meseco, Jos. Valontluc 2 meseca in Ivan šelih 14 dni poostrenega zapora, ' Lep čuvar javne varnosti. Eoograj-sko sodišče jo spravilo t zapor orožnika rodova Iladisava Rinkovlda, ki jo bil v, službi v vračarskom komisarlj.Uu iu ;e na najdrznojiM način pri bolem dnovu jemal donar od dola«cev. i)n je vuk da:i pričakoval v svojem rajonu delavsko skupino in zahteval od posa možnih delavcev logit-imacije. Vodno jih je nekaj zadržal iu ko so drugi odšli, jo rekel, da legitimacijo niso v redu in di jih mora odvosti na policij j. Medpotcma Jim je pa v živih barvah slikal posledico, ki jih bodo nosili 7.aradl lo vol javnih legitimacij. Seveda se jo dal potem preprositi ln jo za kakih 200 do 300 Din uboge delav, eo pustil, da so so vrnili na delo t »napačnimi* legitimacijami. Sl>ozi več mesecev jo orožnik tako prakticlral svoj postranski poklic, dokler ga niso prijeli. Sovoda jo bil takoj odpuščen li služba in izročen sodišču.
*	Zuhtovajto po vseh kavarnah, hotelUf in restnvracijah specljalna vina v steklenicah slovito tvrdke Gjnr« Valjak, Graj-ska klet r Maribora.	107
*	Za dojenčke in etrnke najboljša in najcenejša hranilna moka Je <Itofant». Dobiva so povsod. Glavna zaloga: Dro-gerlja <AdrlJn», Ljubljano, Selenburgova ulica.	167
DsmsSs borze
26. septembra:
ZAOREB. V efektih je bilo danes nadalje vso slabo, lo Sečcrana in Union sta se obdržali. Od šumsklh papirjev ve je mnogo povpraševalo po Zagorski šum-ski, a ni bilo blaga. Promet je bil precejšen, posobno v arbitražnih papirjih, ki so ra zunanjih borzah nadalje zelo čvrsti. Dinar Jo dosegel v svojem porastu včeraj na Dunaju 630, r Curihu 6.55, a v Newyorkti preko 1.11. Zato j« pri nas bila velika ponudba r devizah, a te« ča.ii so so zaustavili na bazi 820 avstrijskih kron za dinar, na kateri so jo pot slovalo tudi danes. Koncem borze, po živahnem prometu so se London, Dunaj in Newyork nekoliko učvrstili. Nadaljnji porast dinarja zaradi tega ni več siguren. Notiralo so d e v i z o: Amsterdam 3i00 — 3130, Dunaj 0.1215 — 0.123, Berlin (100 milijonov) 80 — 120, Budimpo-šta 0.17 — 0.50, Italija 403 — 405, London S98 — 400. Newyork ček 8f> — 87, Pariz 5-17.5 — 655, Praga 263 — 26-1. Svi-ca 15G2.3 — 1573; valute: dolar 85 —« 86, avstr. krone 0.124 — 0.126, češko krono 2G1 — 203, 20-kronskl zlatniki 330 — o, napoleondori 320 — 310, lire 401 — 403; efekti: Eskomptna Zagreh 179 _ igo, Kreditna Zaprreb 175 — 180, Hipotekama 145 — 150, Jugoslavenska 157 _ ICO, Ljubljanska kreditna 220 — 225, PraMediona 1145 — 1155, Slavonska 107 — 110, Eksploatacija 218 — 252, fiočerana Osijek 2000 — S700, Narodna šuinska industr. 142.5 — 147.5, Našitka 190 — 200, Gulmanu 2050 — 2150, Trbovlje 1020 — 1035, Union 1300 — 1400, Zagorska šumska 190 — 200, 7 % investicijsko 70 — 72.
BEOGRAD. Povprafovanje po devizah krito. Blaga jo bilo po razgovoru z Zagrebom v izobilju. Narodna banka nI intervenirala. Notirale so devize: Dunaj 0.121 — 0.122, Berlin (100 milijonov) povpraševanje 65, Budimpešta 0.48 — 0.51, Bukarešta 41 ~ 41.5, Italija 403.75 _ 405, London 402.5 — 403, Nowyork 87 — 87.5, Pari;, 545 — 517, Praga 263.5 — 201, Sofija 82 — 81, Solun 155 — 165, Švica 1575 — 1582.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
G. L Lcskovšck v Moravčah. Potrjujemo Vam, da nisio v nobeni zvezi i, do: pisom iz Moravč, objavljenim dne 14-septembia v »Jutru*.'	^
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Lastnik lil Izdalatell Kotizorcll »Jutra*, Odenvornl urednik Ifr. BrozovIJ
V globoki žalosti naznanjamo, da nam je dne 26. t. m. po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, preminul naš preljubljeni soprog, oče, stari oče in brat, gospod
brivec, posestnik 3n meščan ljubljanski.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 29. t. m. ob 4. url popoldne lz hiše žniostl, Stari trg 28, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 26. septembra 1923.
Msrija Derganc, soproga. - Karel, Albert, Stane, Ernest, sinovi. Julči Miklavc. roj. Derganc, hči. - Žanc Mlklavc, zet. ilinlca Derganc, Krista Dcrganc, Lojzka Derganc, sinaho Vlojka in Sonin. vnukinji. - Branko, vnuk. Vsi oslail sorodniki.
Kotel pogreton! »»vol t I,JublJ»nl.
M«®«
, prvi deu NEVIDNA SILA
I. Prva žrtev
Brezobzirno izbira Usoda svoja pota, porogljiv je njen posmeh: kdo bi bil mislil, da bo posegla tako tragično in skrivnostno baš v življenje slavnega doktorja Lourmola?
Profesor Ončsimo Lourmel, docent na psiho-neurološki stolici medicinske fakultete, predstojnik klinike na umobolnici Painte-Anne in član Akademije znanosti, je bil v času, ko so se godile nadvse čudne stvari, ki jih hočemo v naslednjem popisati, star 50 let in dobro znana oseba v Parizu. Ne puščajoč vnemar svojih dolžnosti kot profesor, zdravnik in dopisujoči Slan Akademije je obenem neumorno sodeloval pri •Reviji za psihična vede* in dopisoval v »Anale za psihoncurozo*. Najmanj dvakrat na leto si je vzel dopust za znanstveno potovanje po deželi ali v tujino, kjor si je vsakokrat ogledal dvoje, troje zavodov za živčne bolezni.
Doktor Lourmel je bil zmeren, vesel in dobrodušen človek in se kljub svoji veliki zaposlenosti ni izogibal velikega sveta. V njegovi zelo udobno opremljeni hiši v Auteuilu, ki je bila središče francoske znanosti in umetnosti, se je zbiral cvet eleganco in lepote, kajti profesor je ljubil lepe ženske prav tako kakor lepe umetnosti: njegova loža v Operi jo bila ena izmed najboljših.
Ker je bil doktor Lourmel samec, mu je vodila gospodinjstvo njegova pet let mlajša sestra, gospodična Lucija, ki je bila res da nadvse vestna in spretna in vzor gospodinjiva, a bila je samo kakor lopa mobilija, nič več. In profesor Lourmel bi bil že nmrl na »duševni osamclosti* (kakor je sam krstil svojo bolezen), da ni imel nečakinje Irene, na katero je prenesel vso svojo nežno ljubezen. Zgodaj osirotelo jo je dal skrbno vzgojiti ter jo. ko je prišla iz samostana, takoj poročil z mladeničem, s katerim se je seznanila med počitnicami v stričevi hiši v Auteuilu. Takn je gospodična Irena ša ne dvajset let stara postala soproga pomorskega poročnika Ravmon-da de Ciserat, kojega oče — sloviti

zdravnik C. G. de Ciserat — se je štel med najboljše prijatelje profesorja Lourmela.
»Starina Ciserat*, kot so ga nazivali na medicinski fakulteti vsi vprek, je umrl istega dne, ko je njegov sin Ray-mond dovršil Pomorsko Akademijo in se vrnil domov. Odtlej mu je bil doktor Lourmel drugi oče. Oba — Ray-mond in Irena — sta mu postala tako draga, da bi najraje odložil dan njune poroke, boječ se, da se mu ne odtujita. In zato jima je dejal na predvečer njune poroke ne brez ganotja: »Ljubil sem vaju doslej z očetovsko ljubeznijo; kot poročenca bosta mojo-mu srcu tem dražja. Ne pozabita, da vama je moj dom odprt tudi v bodoče in meni bo radost, da vaju bom imel pri sebi.*
Raymond in Irena sta dobro vedela, da so prišle to besede stricu prav iz srca in sta preživela prvih štirinajst dni po poroki v njegovi hiši v Auto-uilu. In šole potem, ko sta so oddolžila »stričku Ončsimu*, sta se poslovila na dolgo ženitovansko potovanje, po Italiji in Siciliji, ki naj bi trajalo cele štiri mesece, od aprila do konca julija.
Vojni minister kot njegov najvišji predstojnik je obljubil Raymondu de Ciserat, da mu dd takoj po povratku z ženitovanskega potovanja daljši dopust v svrho organiziranja in izvedbe znanstvenega podmorskega potovanja, ki ga je nameravala prirediti mogočna, baš ustanovljena »Compagnie Sub-transatlantif|ue». Seveda sta se mlada zakonca dogovorila, da so udeleži te izredne ekspedicije tudi Irena, ki ji je bila bojazen povsem tuj občutek.
Stric Ončsime je dobival od Ireno in Raymonda vsak dan pošto: zdaj iz Nizze, zdaj iz Genove, iz San Rema in Florence, iz Milana in Benetk. Ves april ni niti en dan izostalo pismo ali vsaj razglednica.
Prvega maja je doktor Lourmel prvič zaman pričakoval pismonošo.
Tudi sledečega dne nobenega pisma.
Profesor postaja nemiren, loteva se ga razburjenje (slavni Lourmel jc bil na moč hitro v ognju): brž so odloči, napjšo brzojavko ter jo odpošlje v Benetke na naslov, ki je bil priložen zadnjemu pismu novoporočencev.
Solnce je že zatonilo 3. maja, ne da
hi še dospelo na Lourmelov naslov bodisi pismo ali vsaj odgovor na njegovo brzojavko.
Gospodična Lucija je, dasi je bila na vsem tem nedolžna, preživljala strašne trenutke. Mučna negotovost jo žo itak lahko razburljivega profesor ja spravila popolnoma iz ravnotežja. Nemogoče mu je bilo dopovedati, da jo možno in celo verjetno, da bo sc pisma na pošti izgubila, ali pa sta mlada poročenca odpotovala v krajo, kjor so slabe prometne zveze ali pa... moj bog, saj jo vzrokov dovolj!
Gospodična Lucija je bratu potrpežljivo naštevala vso te možne vzroko; doktor Lourmel ji je Bempatja raztreseno pritrjeval, nemir pa ga ni minil ln razburjenost se mu ni polegla.
četrtega je bilo na mah konec do-ktorjovi negotovosti in jezi, zato pa ga je zgrabila neznosna strašna tesnoba. Z železno voljo pa se mu je posrečilo, da je ostal miren. Doktor Lo-urmol jo namreč dobil pismo, kratko pismo nenavadne, zagonetno vsebine:
»Ljubi stric! Oprostite, da Vam nisem takoj brzojavil. Bal Bem se, da bi me na pošti imeli za norca. Ce pa bi se nepopolno izrazil, bi mo Vi ne razumeli. Danes pa vidim, da je treba jasno govoriti. Stvar je zelo resna, neverjetna, strašna: Irena je začarana! Nekdo, ki ga ne vidim, jo muči, Invul-tira, in preti ji strašna smrt. Fridite takoj, čimprej! Mnj razum je pri koncu, obupan sem. Fridite, strici
Hotel Danieli, Ravmond, Benetke.*
Doktor Lourmel se je baš nahajal v svojem kabinetu v umobolnici Sainte-Anne, ko je dobil in prcčital to pismo. Pri njem jo bil njegov asistent Lotus Mattol, eden njegovih najodličuejših učencev, ki se je strastno pečal s tako zvanimi »okult.ističnimi* vedami in jih skušal dvigniti na višino eksaktnih znauosi.
Grozuičavih oč.i pokliče s hripavim glasom doktor Lourmel svojega asistenta, ki se skoro prestraši, ko zagleda mrtvažko-bledo lice svojega učitelja,
»Poslušajte, Mattol!* ter mu prečita celo pismo, ki mu ga je poslal pomorski poročnik Ravmond do Ciserat.
poblodi kakor je bil preje njegov profesor. Kajti Ray-Irena sta mu bila draga in je kot da sta mu brat in
Mattol pobledel mond in ljubil ju sestra.
Profesor se ozre brez besede na svo jega učenca z vprašujočim, prodirajo-čim pogledom, ki bero v duši: pred tem pogledom jo treba povesiti oči, ali pa te hipnotizira. Mattol razume vprašanje teh oči. In brez obotavljanja odgovori z jasnim glasom:
»Profesor, jaz verujem r resničnost pojavov, ki so jim nadeli ime 1 n v n 1-t a c i j a,» »Dokazi?* vpraša kratko profesor. »Znani so mi trije slu5aji...» »Neoporečni?* «... ki jih ni mogoče razlagati na drug način kot z invultacijo.*
Doktor Lourmel prečita Se enkrat Raymondovo pismo, ki ga je bil položil na pisalno mizo. Potem se hipoma obrne k svojemu učoncu in ga vpraša, tresoč sc od razburjenja:
»Mattol, ste poznali polkovnika de Rochasa?*
»Ne,* odvrne asistent, »pač pa bo mi znane njegovo knjige *
»Jaz som ga osebno poznal. Poskušajte, kaj se ml je nekoč pripetilo: v veliki sobi Bedi v kotu ženska, obrnjena z obrazom proti zidu. V nasprotnem kotu stoji miza, na njoj je fotografija te ženske. Pred mizo BfcojI polkovnik de Rocbas ter se s prstom dotika sliko na različnih mestih. V istem trenutku je dotikljaj začutila tudi ženska v kotu. Nato vzame polkovnik iglo ter prebode ženski na fotografiji desno roko in levo ramo. V istem hipu se pojavita dve rdeči znamenji kakor od zbodljaja z iglo in okrvavita lovo ramo in desno roko ženske na prav istih mestih, ki so bila prebodena na sliki.
To se je zgodilo v prisotnosti matematika Poincar6ja, razen mene je bil navzoč tudi zdravnik Ciserat. Ta pojav jo polkovnik de RochaB na-zval prvo stopnjo invulta-c i j e.» Profesor umolkne.
Louis Mattol je ostal hladnokrvon. In tiho, kot da govori samemu sebi zamrmra:
»Ta poizkus mi ni neznan. Objavila ga je »La Justice* leta 1892.; če se prav spominjam, v avgustovi številki. Od takrat, profesor, je polkovnik de Rocbas napredoval.* »Vem.*
Toda hipoma se mu zruši samopre-magovanje in profesor Lourmel vstane ter udari tako silno po pisalni mizi, da odskočijo knjigo, svinčniki, peres-niki in tintniki. In dočim mu krči one-
mogle jeze pretresajo silno telo, mo privro iz oči solze bolesti:
»Mattol, odpotovati morava, le no-coj morava v Benetko. Skušal born tam kaj več poizvedeti... Moram najti in zgrabiti zločinca. In pri vseh bogovih, ld so si jih ljudje ustvarili, prj bogu, ki ga slutijo, pa ne razumojo prisegam, da se bom Btrašno maščeval nad zločincem!*
In za trenutek dvigne svoj! tresoči se roki nad glavo kot v podkrepitev prisege. Nato jih spusti z vso težo na mizo ter d<5 z votlim glasom:
»Hitro, Mattol, stopite v Autcuil! In recite moji sestri, naj pripravi vse potrebno za potovanje. Tudi vi sj oskrbito bvoj' potni kovčeg! In bodita ob šestih zvečer na lyonskem kolodvoru. Odpeljeva se z brzovlakom Paris-Milan. Mod tem brzojavim jaz Raymondu ln ga obvestim o najinem prihodu. Da ne pozabim: ste oboro-ženi?*
»Doma Imam brownIng.» »Vzemite ga seboj! Pa tudi zamt kupite dober revolver. Kajti utegne se zgoditi, da bova potrebovala orožje, preden vraga zadavim. Sicer sem še pri moči, vendar nisem več dvajset-letnik in se ne morem zanašati samo na svoje stare kosti, ki ne prenesejo napornega zasledovanja... Idite sedaj, ljubi moj, ln požurite se!» Mattol odide.
»Pa če pridem prepozno ln Je ne bom mogel več rošiti! Tedaj, oh tedaj gorje zločincu! S straSnimi in počasnimi mukami mi bo plačal svoj zločin.*
Nedaleč od Markovega trga v Be-netkah se vzdigtije hotel Danieli. Krasna stavba z nadvse prijetnimi saloni Petega maja ob šestih zvečer sta se nahajali v malem salonu tega hotela dve osebi: Irona in Raymond de Ciserat. Sedela sta pri okrogli mizi, polni raznih okrepčil: Irena s sklonjeno glavo, zaprtih oči, zatopljena vase, Ravmond pa pogreznjen v naslanjaj, obrnjen k svoji ženi ter jo motril s pogledom, polnim strastno ljubezni. Njuna obraza sta brez krvi; a dočim či-taš na Ireninem obrazu bolest in trpljenje, kaže Raymondov obraz s široko odprtimi očmi znamenja izmučeno-sti, prečutih noči ter ti priča o nenavadni živčni napetosti.
Na kolenih mu leži časopis, ki ga je bil v silni razburjenosti ne zavedajoč se svojega početja, zmečkal v
kepo papirja.
(Dalje prih.)
TzajzzszmtUi. lAseaumuJKai a—— Več dobro ohranjenih
leposlovnih ln znanstvenih knjlij. eo produ. — Pismen? ponudbo na 7-agar Stanislav, Dobrava pri Krepi, po£ta Podnart.	10900
.t.nejo * državnim davkom n« In.ortt. vred do 90 bB.edl DI. S'-, talita nedsllnjt boecct. 60 por ni. — PleCfi a* vedno naprej (lahko tudi v enamitaht. Ne vprafta*:« od]o».r;a uprava le, ako in vpreSsn|.i priložena cnemlia aa odeover ter menlpulaoIlcLa pristojbine 0 Din).
(cLotoe)
Sedlarska pomočnika
fe sprejmeta v delo proti dobri plači. Hrana ln stanovanje v hifii. Polzve ec: Sv. Jakoba nabrežje tt. 25.
108S6
Knjigovodja-
Služkinja
koreapondenl (mor.:! 1 snažna ln pustma, 1 g č o
a!t ženska) tudi mlaJSa moč i mesta v kako gostilno za
Učenko
sprejmem brez hrane ln eta-
nuvauja za trgovino	z mc-faaim blagom v Ljubljani.
— Ozira se samo r.a	osebne
ponudbe. Naslov v	upravi
,,Jutra".	10S84
Ferfektno stenor _!!-.ijo
in strojepisko, IfiCe za takoj sil pozneje odvet. pisarna dr. Jos. Haetn in dr. Jos. Sajovic v LJubljani, Kolodvorska ul. 2.	10859
Iščem prirezovalca
Izvežbacega za Cev. gornje dele. Nastop takoj. — Naslov pove uprava „Jutra". 10S56
Krojaški pomočnik
sposoben za bclJSe delo, dobi delo na dom. — Naslov pove uprava „Jutra". 10967
Brivskega pomočnika
sprejmem od 7. oktobra naprej. Brivnlea KoJtomaj v Celju.	10078
Delikatesni pomočnik
fili pomočnica, strokovno popolna. Iti Je delala v boljših trgovinah, noj so prltarl s priloženimi spričevali in sliko na upravo „Jutra" pod ..Dellkateaa".	10070
Kontoristlnja
♦esča samostojnemu vodstvu knjigovodstva in korespondence srbsko-hrvatsko, nemško In ev. francosko, Je potrebna hotelu ,.Central" v Sarajevu.	10973
Učenec
• primerno gotsko Izobrazbo, ee sprejme v treovino z mešanim blagom. Ponudbe na A. Peterlin Pil. nasl., P.ob-Vel. LaSče.	10987
Dekleta
H zna poleg drtifrosa kuhntl ln Jo že vajena gospodinjstva, Učem. — Oglasi n»J se med 4.-5. popoldne v trgo-Tlnl M. GerSak, Kongresni trg It. 10.	10902
Učenec
ki Ima veselje Izučiti ee fevijarske obrti, so sprejme. Hrana in stanovanje v hlfii, drugo po dogovoru. M. Vav-fotlC, Čevljarski mdster
zmožen slovenščine, neir.fiCl-ne ln po možnosti hrvaščine in strojepisja, se IflCe za novoustanovljeno podjetje v Mariboru. Nastop s 1. oktobrom. — Ponudbe z znhtevo plaCe pod ..Novo podjetje., na podružnico „Jutra", Maribor.	10911
Pletarje
izurjene, sprejema proti dobri plači 0(1 komada Ple-tarna v StrnllCu, Slovenija, r. z. z o. z. Stanovanje preskrbljeno. Delo stalno.
10097
kVjrt.i&e&lt-^.^l
(iščejo)
Absolvent
eVšportne akademije, zaposlen dosedr.j pri ftavbnem podjutju v Italiji, I S f o 3 1 u ž b o pri večjem podjetju v Jugoslaviji. Ponudbe na upr ..Jutra" pod fiiCro ..Gorlčan".	10858
Službo v pisarni
ali kot blagajničarka, ISče gospodična, perfelctna v stenografiji. strojepisju in nein-fičini. Naslcv pove uprava „Jutra".	10S09
Učenka
bolJBIh EtarSev, Išče mpsto v trgovini v Ljubljani, event. tudi na deželi, do J. nov. — Ponudbe pod ..Učenka" na upravo „Jutra'.	10550
Za skladiščnika
»II slugo v kako večje podjetje želim vstopiti v službo Ponudbo pod „Sarnt>sloJen" na podružnico ..Jutra" v Mariboru.	11005
Spreten sedlar
želi službo v kaki tovarni, pivovarni ali v večji graf.čl-n!.— Ponudbo pod ,,Sertiar" aa podružnico ,,Jutra" v Marlberu.	1100C,
Samostojna dama
vsestransko noabražona, Iftčo mesta gospodinje, vzame tudi meRto blagajnlčarke. — Po-nudho pod ..Samostojna" ne upravo ,,Jutra". 10921
Brivski pomočnik
1 S C e službe. Nastopi takoj. Slavko KovačeviC, brivski pomočulk, LaSko fltev. 115 10925
fcjunnlku.
Iščem službo za takoj.
Vajena sem vseh hlSnlh In gospodinjskih del. Pismene ponudbe na upravo „.ru'-n"
10847 I pod ..Hišna dela".
sobarico aH v kuhinjo po mugatl. Razume se nekaj v kuhinji. Gre v mesto ali na deželo lo uastopl s 1. okt. Nasiov pove uprava „Jutra" 1092(1
Kolar
popolnoma veSč ▼ vsakem
delu, Išče nlužbe pri kalinu večjem podjetju, ali pri kakem dobro 6ifAiiranem kovaču. Cenjeni dopisi naj sc pošljejo pod ,,Dober kolar" na upravo ,.Jutra". 10928
Deklica
15 let ®tara. uradniška h^I, prosi za sprejem kot učenka v kako trgovino v Ljubljani. Naslov pove uprava ,,Jutra".
11011
Absolvent
drž. dvorazr. trgovske golo t dobrim spričevalom, i8če mesta praktikantn. Ponudbe ie poslati psd „Veoten" na upravo „Jutra".	1094*
Manufaklurist
dobra moč, iSCe službo. Gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe ca upravo „Jut.*a" pod „Takoj lahko nastopi".
1101B
Steparica
bolJSa mofl. ki je obiskovala prikrojevalni tečaj, Seli spremeniti službo. Ponudbe pod iifr» „$teparica" na uprav« „Jutra".	100T3
Dlnamo »troj
3 p. s., popolnoma nov, 22® volt. komplet, stikalna ploiča Volt in Amper meter, 0 e preda.— Ogleda 86: Pava 82 pri Jcsanicah. 10665
Pisarniške stene
Ie krastevepa lesa. nore, v najmeOernejSem otilu 7. 1 plačilnim oknom In 1 vrati, skupna dolžine 12 motrtv. se pe u*edni ceni preda. — VpraHiJa jo nasloviti na A. Jelene, Tržič. 10891
100 poljskih postelj
z 8 gurtaml, 2 Joniška nastavka za dimnik in okro.cie 2flrzne stopnice, so proda ped ftlfro ,,Nizka cena" na upravo ,,Jutra".	1004S
Proda se:
Oesterrci-hi.jcbo Gcsetzkunde v IV. delih; 1. BdrirerUchc Oesetzkunde. 2. Strnfrecht. 3. Hnn'lols-Wchsflrccht. 4. Zlvilgerirhtli.-hfs Verfahren. — Vprašati io na podružnici Jutra" v Mariboru pod S'frn ..Zakou",	10027
Računarski stroj
precizen, za tehnika, znamke, Maycrjev Leksikon, 0 zvezkov, proda Plankl. Tatten-barhova ulica 10, III. mul., Maribor.	11004
Otroški voziček
skoraj nov, proda. — Slomškova ulica 23, I. nad.
11010
Ženski kostum
salonska suknja, Naslov povo upr.
10930
In moSka se proda. ,,Jutra".
Otroški vozički
po znižani ceni ▼ veliki Izberi ln vsakovrstni modeli. Tribuna. Ljubljana, Ivarlov-ska cesta St. 4.	10223
Salonska obleka
malo rabljena, se proda. — Slomškova ulica 12. dopoldno od 10. do 11. ln zvečer od 7. do 0.	10937
Bukova drva
ponudite z navedbo cene Družbi Iliriji v Ljubljani. Kralja Petra trs 8. 10390
Hlode kupim
Jelovo ali smrekove, 4—8 m dol^e. najrajše na Južni ln dolenjski ž? leznicl. Ponudbe z navedbo najnižje cene za m' franko vagon, na uprave
, .Jutra".
100G6
Objekt za tovarno
pripraven, strne v LJubljani ali najbližji okolici, se kupi, z večjimi 2e obstoječimi delavnicami v obsegu približno 1C00 ms. — Ponudbo Je pošiljati na upravo ,,Jutra" »ed Slfro ..Tsvarna 1000".
10877
Žoga samica
a tremi listi ln cirkularko, en kilameter od postaje, v brcati lesni okoliši Gorenjske, 1 garantirano stalne močne vodo, se odda v najem za devet let. Ponudbe na uprnvo ,,Jutra" pod cifro »žaga uamlca".	J0872
Kupim hišo
kje na fltajerskom. Cena 100 do 400.000 kron. — Prosim natančen opia z navedbo cene pod šifro ..Štajersko" na upravo „Jutra". 10061
Posestvo
okolu 34. ornlov zemljišča v lepem In rodovitnem kraju, se ugodno proda radi preselitve. Je 17 ornlov Rozdu. zelo lep les. mešan, smreka, hrast, bukev Itd. Druq;a polovica je travnik, njive, pa-donosnlkl ter vsa gospodarska poslopja v nnjlepfiem stanju. Cena 400.000 Din. — Anton CrepInSck. posentnlk. Novake - Nova Cerkev pri Celju,	1097(1
cnasna
Majhno posestvo
primerno za mizarja, brez konkurence, prodam po zelo ugodnih pogojih. — Naslov pove podružnica „Jutra" v Mariboru.	10916
Prodam posestvo
15 minut oddaljeno od postajo, obstoječe lz ene stanovanjske hiše, ene hišo z gostilniško koncesijo In trafiko, vrta za zelišče ln male njive. Na upravo „Jutra'
„15.000"
11001
1 ali 2 dijaka
se sprejmeta na hrano ln stanovanje. Tehnična srednfa šola ln realka sta v bližini. Naslov pove uprava „Jutra" 10635
Stanovanje
obstoječe lz 2 sob, kabineta in prltikliu, v neposredni bližini drž. kolodvora, se zamenja z enakim v me6tu. Naslov povs uprava „ Jutra' .
10895
Stanovanje
s petimi sobami In	kopalnico, se odda za eno leto. —
Ponudbe na upravo	„Jutra"
pod „St. 18".	10828
Stanovanje
z vrtom, 15 minut od gl. pošte, se zamenja za stanovanje treh sob s pritiklinami v bližini sv. Jožefa, stolne ali frančiškanske cerkve. — Ponudbe pod ..Vila 100" na upravo ,,Jutra".	10934
V dobro osltrbo
re sprejmeta 2 srednješolca, oz. visokošolca, proti zmerni eenl. Prost vhod in eloktr. luč. — Naslov pove uprava „ Jutra".	10S99
Sobo išče
mlad gospod s 1. oktobrom. Gre tudi kot sostanovalec. Cenjene ponudbo na upravo „Jutra" pod „Soba". 10959
Opremljena soba
se odda solidnemu gospodu v Spodnji Siškl. Ogleda se od 9.—13. ure. — Naslov pove uprava „Jutra". 10958
Opremljeno sobico
majhno, s posebnim vhodom. iSCo soliden delavec za takoj. — Ponudbe s ceno na upravo ..Jutra" pod šifro ,,St. 3 364".	H008
Stanovanje
1—2 sob In pritlklin, Cotudi podstrešno ali kletno, bo išče za takoj. Ponudbo na upravo ..Jutra" pod fiifro „Takoj".
10923
Hrano in stanovanje
eni ali dvema dijakinjama odda boljša rodbina z giaso-vlrjem In drugimi ogudnost-ml. — Naslov pove uprava „Jutra".	10929
Opremljena soba
se Išče za dva gospoda, s posebnim vhodom v sredini mesta, Ce mogoče blizu gl. pošte. Pismeno ponudbe nli naslov pove uprava ,,Jutra" pod ..Sredina".	"\0032
Sobico
oddam takoj gonpodu * zajtrkom aH dijaku z vso oskrbo. Naslov pove uprava „Jutra".	10939
Opremljena soba
se odda ▼ Kolodvorski ulici 6L 34, III. nadstr. 10943
Soba
r bližini realke, s« odda z oskrbo, najraje dvema ored-nješolcema za takoj ali pozneje. — Naslov por« uprava ..Jutra".	10954
Zakonskemu paru
solidnemu In brez otrok, se odda takoj v najem opremljena soba s souporabo kuhinje. Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod ,,Souporaba".
10955
Kot sostanovalec
se sprejme s 1. oktobrom gospod na stanovanje ln hrano v sredini mesta. — Naslov pove upr. „Jutra". 10956
Trgovina z meš. blagom
v sredini Maribora z Inventarjem ln z zalogo blaga vred, se takoj pod Jako ugodnimi pogoji proda. Vpraša se v pisarni drja. Frlca J u -r 11 s c h a , odvetnika v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 12.	10869
V najem vzamem
kavarno, gostilno ali trgovino, kar si bodi ln v vsakem kraju. lahko takoj. z. Ro5-kar, Miklošičeva ulica, Ptuj.
10820
Trgovina
na prometnem kraju, se vzame proti primerni kavciji v najem. Ponudbe pod ..Trgovina 356" na upr. „Jutra".
10922
Dobro idočo mesarijo
Co mogoče z gostilno v Mariboru ali okolici, so vzamo v najem ali na račun. — Ponudbo pod ..Začetek" na podružnico „Jutra" v Mariboru.	10917
Pekarijo
vzamem v najem ali kupim v obratu stoječo, eventualno z gostilno. Naslov pove up»\ „Jutra".	10982
Lokal
za specerljsko trgovino lSčem na prometnem kraju Slovenijo v najem. Pristopim tudi kot družabnik. — Ponudba upravi „Jutra" pod ,,Lokal" 11018
Večji pritlični lokal
na cesto v novi hiSi. pripraven za prodajalne ln pisarno na eni glavnih ulic v LJubljani blizu južnega kolodvora so odda v najem. Ponudbe pod ,.Pritlični" na Aloma Company, Ljubljana.
11016
Prav vsakdo
kdor kaj I?,če, Irdor kaj ponuja, kdor l.aj kupuje, kdor kaj prodaja, prav vsakdo priznava, da 'tnajo čudovit uspeh Mali oglasi v ..Jutru".
Din 50.000
hlpotekarnega posojila lflče mlad trgovcc. za dobo 1—2 leL Ponudbo na upr. .Jutra* pod snačko „Varnost 20".
1064G
Kot družabnik
želim pristopiti h kakemu doblčkanosnemu podjetju, s sodelovanjem ln 50.000 Din. Pismene ponudbe pod fiifro ,.Podjetje" na upr. „Jutra".
10935
Gosli poučuje
blrlt učitelj ..Glasbene M a-tlce" ln sprejme fte 8 učen« co po znižani coni. — Nosloi povo uprava „Jutra". 10850
Mlada gospodična
želi znanja ■ starejšim gospodom, ki mnogo potuje. — Dopise pod ..Veselje za potovanje" na upravo „Jutra" 10893
Smučar
Išče poznanstva z boli«o idealno gospodično, ki ljubi ziin3k! fipo^t, v svrho skupnih zimskih planinskih izletov. — Cenjene ponudbe pod ,.Smučar" na upr. „Jutra".
10871
Znan>a želita
dve mladi luštkanl ln Inteligentni gospodični z isto-tako dvema mladima srčka-nirna gospodoma, ki bi imela veselje dopisovati v dolgočasnih Jesenskih dnevih. — Pismene ponudbe, po možnosti s sliko na upr. ,Jutra' pod „Bronislava" ln „Eu£a" 11007
Katera bogata devojka
stara od 20—25 let, bi se hotela zaročiti s fantom Iste starosti brez premoženja? — Katera hoče ljubiti ln ljubljena biti naj pošlje ponudbo, če mogočo s sliko, ki se vrne pod ..Dijak" na podr. ..Jutra" v Celju. 10920
Resnega znanja
z dobro situiranim značaj-nira gospodom, trgovcem ali uradnikom, v starosti od 2S do 35 let, želi Inteligentna gospodična neomadežovane preteklosti. Ponudbe pod ,.Značaj" na podružnico „Jutra" v Celju.	10990
Gotova ženitev.
Zapuščen mladenič dobrega s-,ca. Išče gospodično, blon-dinko, vitkega života, lepe postave, zapeljivih oči, ki bi hotela osrečiti moje življenje, naj nemudoma pošljo 6voJ naslov ln sliko na upr. ,.Jutra" pod fiifro „Gotova ženitev".	10814
V svrho ženitve
se želi seznaniti 281etnl Izobražen gospod, po mnenju nežnega 6poIa čedne zunanjosti. ki Ima stavbno parcelo z načrtom ter stolno dobro službo v prijaznem gorenjskem mestu, s simpatično gospodično, ki bi mu po-mngala zgraditi z večjo vsoto denarja skupno gnezdo. — Ncannnimno rosne ponudbe s sliko prosim pod ,<Lepo gnezdcce" na upr. Jutra".
"\013
Koncertni glasovlr
dobro ohranjen, ee kupi. -Cenjeno ponudbe s navedtK cone na Sokolsko društv« v Dol. Logatcu.	10931
Godbeni avtomat
tvrdke J. Klepetaf, pripraven za gostilno, dobro obra njen, se radi preselitve ta koj ugodno proda pri Jakob' Malovrhu, gostilničarju Kamnik.	1004<
Klavirje
in planine kupujem. Ponud be z označbo cene, mark« dolgosti ln notranje kos strukcije klavirja (t. J. d 11 klavir ima znotraj oko! železno ali leseno ramo) m se pošPJaJo na S. F. Coj Zagreb, Mrazorlčeva ulic št. 12, III. nadstr. 1092
Zobozdravnik (dr.)
iz Nemčije, blvajo6 v LJul Ijanl, išče mesta kot aulste Naslov pove uprava „Jutri 1091
Učiteljica
konservatorlja prevzame b kaj privatnih ur izven doc Poučuje so po najboljši m dernl metodi. Naslov po uprava „Jutra". 108:
Pozor!
Naznanjava cen J. trgovce da Izdelujeva mizarske ba ke, po nizkih cenah. ZupančiC & Kralj, Ježica pri LJubljani.	110
TOVOR N £ or E B N E
RAB13 ENI
PALAČA 13*KREDC6
Zakaj tak uspehi
Velikokrat nos vprr.*ajo 8erontl. zakaj Imajo ' ..Jutrovl" oglas! veliko v u^peh kot oglasi druRol. Cisto naravno 1 ..Jutro' haja vsak dan okoli 1& Izvodov. Vsi drugI slove listi zaostajajo v nakladi le& za ,.Jutrom". Veliko ftlrjpnost lista pa je e merilo za vrednost og!o Odtod tudi tolik uspeh o sov v „Julru". Ce kje, oglas v MJutru" slff uspeh«