Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 41820 - Poštni predal 231 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Sp»d. in ahb. poslale II. gruppo - I.P.1.10% NAROČNINA: Za Italijo: polletna 900 lir -letna 1800 lir - Za inozemstvo: polletna 1300 lir - letna 2500lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 100 lir Leto XXIJ1 - N. 8 (476) Udine, 30. aprila 1972 Izhaja vsakih 15 dn Prvi maj Letošnji prvi maj, mednarodni praznik dela, bo v naši deželi po vsej verjetnosti ves v znamenju bližnjih, izrednih volitev. Toda kljub temu ga bodo v naši deželi vsi delavci, med njimi tudi naši ljudje, tako doma kot v tujini, proslavili znova kot svoj praznik, kot praznik dela, pomladi in upanja v lepšo prihodnost. Saj je upanje edino, kar nam še preostane, spričo vseh tegob in težav, ki tarejo naše ljudi. Te pa so, kot smo že tolikokrat zapisali, predvsem v tem, da dela doma ni, da naša deželica še vedno propada in je obsojena na umiranje, da morajo naši ljudje še vedno v tujino za delom, ki jim ga tudi vsa praznovanja prvega maja, praznika dela, kljub temu ne morejo nuditi. Kljub vsemu temu pa nas ob delavskem prazniku vendar obhaja topla misel, da so z našimi težavami in problemi solidarni vsi delavci sveta in da je njihova borba za kruh in življenje tudi del borbe za naše pravice do dela in življenja, kar vsekakor tri nekaj majhnega in nepomembnega. Zato se tudi mi vsi, doma in raztreseni koderkoli po svetu, solidarno pridružujemo borbi vseh delavcev sveta za pravičnejši prostor pod soncem in za pravičnejši kos kruha. V tem smislu je torej tudi prvi maj naš praznik, pa čeprav se na ta dan in na ta praznik ne bodo vrnili naši rojaki pod rodni krov kot se običajno vračajo ob drugih, bolj družinskih praz.nikih. Vendar smo prepričani, da bodo tudi v tujini, tako kot mi doma, praznovali ta praznik in bodo v duhu z nami, saj nas vse, poleg iste krvi veže tudi ista vez - delo, ki ga opravljamo povsod in vsak dan, pa naj bo to doma, v bližini naših domov ali pa v daljni tujini. Že na začetku smo omenili, da bo letošnji prvi maj pri nas bolj v znamenju volitev. Zato poziva mo vse, ki jim je pri srcu naša deželica, da se bodo v teh dneh odločili za volilne liste tistih strank, ki lasno in glasno, javno in prepričljivo v svojih pro gramih izjavljajo, da se bodo zavzemale za pravice in zaščito nacionalnih manjšin v naši deželi, to je za pravice in zaščito našega rodu v beneških dolinah in po pobočjih. Ko torej pozdravljamo mednarodni delavski praz nik - prvi maj, dan dela in delovnih ljudi, želimo ob tem prazniku tudi vsem našim rojakom vse najbolje k prazniku in u resničitev njihovih daljnih želja, da bi delo končno našli doma. BENEŠKI SLOVENCI IN POLITIČNE VOLITVE 7. IN 0. MHJH LETOS Skupen dokument posameznim strankam ustavnega loka o konkretnih zahtevah naše etnične skupnosti - Volili bomo tiste stranke in tiste kandidate, ki nam dajejo največ garancij za rešitev naših perečih problemov V zadnji številki našega lista smo obljavili vest. da bo letos volilo samo 200 tisoč e-migrantov od 5 milijonov, ki delajo po svetu v raznih deželah sveta. Približno štiri milijone in 800 tisoč italijanskih državljanov ne bo moglo opraviti svoje državljanske dolžnosti na letošnjih političnih volitvah in pozitivno vplivati, kot bi sicer brez dvoma, če bi bili doma, na razvoj političnih dogodkov v svoji domovini. Velikemu odstotku italijanskih državljanov - emigrantov ne bo dana možnost, da bi protestirali s svojim glasom proti tistim političnim voditeljem, ki so odgovorni, da je moralo iti iskat toliko italijan- skih delavcev delo in kruh v druge dežele, da ne bodo mogli vplivati s svojim glasom, da bi se spremenil politični položaj, da bi se ustvarili takšni pogoji, da bi vsi državljani dobili delo in zaslužek v svoji domovini. Če velja ta govor na splošno za vso Italijo, velja še toliko več za nas, beneške Slovence, saj je pri nas odstotek emigrantov mnogo višji nad povprečnostjo italijanske države in nad povprečnostjo vsake italijanske pokrajine. Mladi delavci, napredni in razgledani ljudje, so pri nas odsotni, zato smo kulturno, politično in gospodarsko zaostali. Manjakal je neposre- I Ogleju maša v štirih jezikih Bralstvo, ki naj velja za vse narode V nedeljo, dne 16. t.m. so se v Ogleju srečali visoki predstavniki katoliške cerkve iz Italije, Jugoslavije, Avstrije ter Zahodne Nemčije na evharistični slavnosti. Z zvonika te katedrale so vihrale zastave Italije, Jugoslavije, Avstrije in Zahodne Nemčije in lepaki v štirih jezikih so bili že več dni prej po vseh zidovih bližnje in dalnje okolice. V Ogleju se je zbralo okoli 20 škofov, povečini iz Italije, prišla sta pa tudi sloven ska škofa dr. Jože Pogačnik iz Ljubljane in dr. J. Jenko iz Kopra. Osrednjo svečanost je začel goriški nadškof Cocolin. Maševal je dunajski kardi- nal Koenig, ki je imel tudi glavni govor v nemščini. Naj pri tem poudarimo, da je nadškof Cocolin govoril po italijansko in furlansko. O-bredu je prisostvoval tudi videmski nadškof Zaffonato in tržaški nadškof Santin. Med slovenskimi duhovniki je bil prisoten tudi msgr. Klinec iz Gorice. Medtem ko je graški škof bral evangelij v nemščini, ga je metropolit dr. Jože Pogačnik prebral v slovenščini. Vso slovestnost so spremljali združeni zbori iz Furlanije. 'Evharistično slavnost so zaključili govorniki s Kristusovi n naukom o medsebojni 1 juoezni in bratstvu, ki naj velja za vse narode. den vpliv na razvoj dogodkov najbolj zdravih sil naše dežele. Pomanjkanje tega vpliva smo vedno občutili na političnih, še bolj pa na upravnih volitvah. Tudi na teh volitvah bomo občutili odsotnost teh zdravih sil, naših emigrantov. Kako lahko vplivamo mi na demokratično izbiro naših ljudi pri volitvah? Naš list je glasilo vseh beneških Slovencev, tudi tistih, ki se ne zavedajo in so bili zapeljani ne po svoji krivdi. Kot taki ne moremo poseči direktno v volilno kampanjo, vendar nam ni vseeno, kako bodo naši ljudje glasovali. Mi moramo oddati svoj glas za demokratične stranke. Duh fašizma, ki nam je napravil toliko gorja, pred vojno in po vojni, mora izginiti iz naših dolin, čeprav se skriva pod krinko drugih strank. Pretrpeli smo mizerije. Naš narod je razcepljen po vsem svetu in vsi vemo kdo nosi za to odgovornost. Tem ne moremo dati svojih glasov. Če bi jih dali, bi si dali z motiko po prstih. Naš list se je udeležil z zadovoljstvom sestanka kulturnih društev Beneške Slovenije, na katerem je bilo sklenjeno, da se sestavi skupen dokument o konkretnih zahtevah in da se te zahteve dostavijo posameznim strankam ustavnega loka, na za to pripravljenih sestankih. Tudi mi smo izdelali svoj dokument o naših zahtevah in v ponedeljek 24. aprila smo bili prisotni v Špjetru na sestanku sedmih društev iz naših dolin s kandidati Krščanske Demokracije. Ko gremo v tisk, se pripravljajo sestanki še z drugimi strankami. Naše in zahteve drugih dru- štev bomo obljavili po zaključenih razgovorih s strankami. Moramo ustvariti takšno zrelost v naših dolinah, v naših ljudeh, da ne bodo več oddajali na slepo svojih glasov, ne da bi imeli nič od tega. Na zadnje še eno priporočilo našim volivcem: stranke so dobre in slabe. Prav tako so dobri in slabi kandidati na posameznih listah. Volite za najboljše, za takšne, ki dajejo največ garancij za rešitev naših perečih problemov! VOJAŠKE SLUŽNOSTI Obljube vojaških oblasti Fred kratkim je načelnik generalnega štaba italijanske vojske general Mereu obiskal nekatere vojaške garnizije na našem področju. Ob tej priložnosti je general Mereu sprejel v Tri-cesimu tudi župane iz Tar-čenta, Brda, Nem in Tipa-ne. župani Zanutti, Sinicco, Barchiesi in Tomasino so načelniku generalnega štaba natančno razložili svoje gospodarske in ekonomske načrte, ki bi jih radi uresničili na področju svojih občin. Pri tem so generala Me-reua opozorili, da bi utegnili postati vsi načrti za razvoj tega področja nekoristni in brezuspešni, ker so v direktnem nasprotju z vojaškimi služnostmi, ki veljajo na tem področju. Ob tem so opozorili generala Mereua tudi na škodljivost nameravanega novega vojaškega poligona v Brdu, ki bi resno ogrozil vse načrte tamkajšnje občine za njen razvoj, zlasti na turističnem področju. Na ta način so župani zares posredovali načelniku generalnega štaba želje in hotenja prebivalstva omenjenih občin, ki želi, da bi vsaj omilili, če že ne odpravili vojaških služnosti. Znano je, da so prav vojaške služnosti v naši deželi ena izmed osnovnih zavor za na-daljni napredek in razvoj že tako zaostale in revne Beneške Slovenije. General Mereu je županom zagotovil, da so vojaške oblasti v tem smislu pripravljene pogovarjati se z njimi o navedenih problemih, zlasti pa o vojaških služnostih. Emigranti ostro obsojajo odložitev razprave o njihovi vlogi v deželnem svetu Dne 9. aprila so se v Baslu v Švici sestali na izrednem sestanku predstavniki društev izseljencev iz dežele Furlanije-Julijske krajine, da so razpravljali o novem položaju, ki je nastal spričo dejstva, da so večinske stranke odklonile predlog o razpravi v deželnem svetu o vlogi, ki jo je podpisalo več tisoč izseljencev. Sestanka so se udeležili predstavniki društva ALEF Conti in Faina, ACLI - ERAPLE Dassi, PAL FRIUL Fabbro, za Društvo slovenskih izseljencev Furlanije-Julijske krajine pa Marko Pe-trig, Renzo in Dino Del Medico ter Ado Cont. Takoj ob pričetku sestanka so ostro obsodili izjavo župana iz Brda, ki je v intervjuju italijanski televiziji dejal, da se emigranti vračajo domov zaradi podpor, ki jih nudi dežela izseljencem na podlagi zakona. To je dejal, kljub dejstvu, da je župan ene tistih občin, ki ima najnižje osebne dohodke cele Italije, kjer ni nobene industrije in niti ni predvidena v prihodnjih letih. Nadalje so razpravljali tudi o stališču Krščanske demokracije, ki ob podpori fašistov noče preučiti vloge, ki jo je podpisalo deset tisoč emigrantov, od katerih je bilo dva tisoč iz Beneške Slovenije. Poudarili so še prav posebej, da je še naprej potrebna e-notnost naprednih organizacij, ker so te najbolj resen in učinkovit nastop. Predsednik društva slovenskih emigrantov Marko Pe-trigh je nato predlagal, naj bi ob sedanjih političnih volitvah pripravili propagandne letake z navedbo strank, ki nasprotujejo rešitvi perečih vprašanj izseljeništva in ki niso hotele razpravljati v deželnem svetu o predloženi vlogi. Dejal je tudi, naj bi bilo na letakih tudi vabilo izseljencem, naj glasujejo za tiste stranke, ki se potegujejo za resno in učinkovito rešitev vprašanja slovenske manjšine v Italiji, zlasti v videmski pokrajini, ter splošnih vprašanj izseljeništva. Ob koncu sestanka so odobrili tudi resolucijo. Panorama Čedada z okolico, kjer se zadnja leta uspešno razvija industrijsko področje IZ TERSKE DOLINE Predsedniki voliš« v Beneški Sloveniji l runk