Leto m.
▼ Oelji, 4*6 IS. marca. L 1893.
Štev. 8.
DOMOVINA
6., 16. in ifc dan vsakega meseca. - Dopisi naj se isvollj.. poMljati ure.lni*t»n i> sicer frmnkirano. - »skoptri a« m vračajo. — Za imiHi »e plačuje vsakokrat po 10 kr. od gartnond-vr-te Ts|J* «» oelo let.. i gH. za pol leta 1 gld. sa četrt leta «1 kr »inMn naj ae potilja: CprsvaUtvo -Planin«" v Celji
Človeško vprašanje.
Državam delajo dandanes socijalisti veliko preglavice in 'krbi. Socijalisti so tista politična stranka, katera se trudi, da bi ljudstvo z jed-načila. to je. da ne bi reveli kruha stradali, bogatini pa toliko preveč imeli Dober namen imajo, ali posrečilo se ne bode socijalistom nikdar, kar žel«? če bi tndi danes katera država ukazala, da morajo vsi njeni državljani celo svoje premoženje njej izročiti, da ga bode ona enakomerno med vse državljane zopet razdelila; trajala bi ta enakomernost v premoženji k večjemu en dan; kajti lahkomišljenci bi ga takoj zopet zapravili in bili bi takoj taki siromaki, kakor so bili prej. Takega vmišljenega ali idealnega dobrega premoženjskega stanja ne bomo torej nikoli dosegli. Kljubu temu se mora sleherna politična stranka, nsj se imenuje tako ali tako. truditi, da ne postane prevelika razlika med posameznimi stanovi v državi. To nalogo imajo vsi državniki, to je naloga vseh ljudskih zastopnikov. Vsi modri državniki morajo gledati na to. da odpravijo nezdrave razmere, naj prikažejo kjer koli. ali med bogatimi veleposestniki in revnimi kmeti, ali med fabrikanti in delavci ali med vi.okimi uradniki in tropo pičlo plačanih pisarjev. 3a ss je nezdravo razmerje med bogatimi graščaki in kmetom -1 lačanom odpravilo, to so zasluge zgodovine, kjer se v tej zadevi svetijo imena blagih vladaijev Marije Terezije, njenega sina Jožefa II.. Ferdinanda Do-brotlji«rega in našega cesarja. Zato pa vidimo, da se mora dandanes graščak, ki je postal vsled odpadlih pravic, le velik kmet. baS tako truditi za vsakdanji kruh. kakor kmet. Težavne in zamotane so razmere med fabrikantom in delavci.
ki morajo večkrat vsi trj*ti pod grozno konkurenco velike obrtnije. -e skoro najmanj je opravičena velika razlika v plači visokih in nižjih uradnikov Ako tak" in enake socijalne razmere premišljujemo, pridemo do prepričanja, da države pri razdeljevanji svojih dobrot med državljane niso bile vselej enakomerno ljudomile. da niso enako pravično proti vsem slojem ljudstva in vsem stanovom ravnale, flotovo je resnica. da je treba v kulturnih državah celo vrsto uradnikov, vojakov, učiteljev, duhovnikov L t. d. To so državni stroj in v interesu države in državljanov je. da se pravilno vrti; treba je res. da stoje ti uradniki na različnih stopinjah in mestih, na nižjih, nizkih, srednjih, visokih, višjih in najvišjih službah, in da imajo svojim mestom primerne časti, oblasti in plače.
Toda vse to ni primsoo razdeljeno: čast in oblast se Je morebiti še precej pravično razmeri la plača pa skoro previsoka odločila zlasti za višja in najvišja mesta. Res je, da mora biti razlika, a ne tako velika, kakor je dejansko. Recimo, da ima visok uradnik 12000 gld. letne plače, ali ne peče to družeča uradnika, ki službuje pod isto streho, ali Se cek5 v isti pisarni, v isti sobi in s isto pridnostjo, ki ima le lit. del tega. ali da ima njegov pisar komaj 20. ali 40. del tega To so prevelike razlike.
Iz tega pa da imajo visoki uradniki in generali - to kako velika je ta armada po vieh državah — da imajo ti služeči ali le vpokojeni državni služabniki tako velike dohodke od države. izvira, da ima država tako ogromne stroške. Da jih pokrije in da plačuje še svoje dolgove in obresti od njih. mora nakladati vsem državljanom visoke davke, katere pa revno ljudstvo najbolj občuti. In to revno ljudstvo je večkrat
resnično siromašno — nima ne dela čeravno M rado delalo, nima kruha ne obleke, ne stana človeku primernega. Kedar torej premišljujemo 'ipulne razmer.* v viSjih slojevih človeštva in oočutno pomanjkanje vsega, kar je za življenje potrebn«-ga. v nižjih slojevih. takrat *>■ nam gane srce. takrat začnemo premišljevati o tem človeškem vprašanji.
Tudi med Slovenci se najnovejši čas prika zujejo enake žalostne razmere, seveda s tem razločkom. <!a mi nimamo visoko plačanih ura<Inikov. zlasti da bi bili naše gore list. Imamo pa tndi pri nas mnogo mnogo revščine, ki se posebno po zimi razodeva Tu vidimo siromak*, ki nima drv. da bi si peč zaknril. če jo ima: tamkaj zapazimo revček*, ki Je skoro brez obleke; tretjemu pritnankuje živeža — nekaterim pa zopet vsega od kraja. Vrh tega nima dela da si ravno bi rad delal, da bi si česa prislužil in na siromaščino vsaj pozabil. Ali nima nikoga. ki bi mu pomagal. vs§j do dela če ne do kruha dobrega Siromak bi se rad izselil, ako bi vedel kam in imel s čim. Kes je. da med siromaki jih je mnogo, kateri so krivi i svojega uboštva. a le tudi njim mora država, kolikor toliko svoje pomoči nakloniti. Zato naj bi se socijalno vprašanje postavilo iz človekoljtiblja zopet na dnevni red. država naj bode pravična vsem svojim državnikom — visoko in nizko stoječim. Mi ne govorimo za to. da bi se že dane in obljubljene plače prikrajše-vale; a le za izpraznjena visoka mesta naj se vendar enkrat začno vsaj nekoliko nižje plače odmerjati. Pred leti se Je veliko govorilo, da bode .F.rsparungskxnmission* državnega zbora marsikaj nasvetovala. kako bi se v naši državi kaj prihranilo. A zdaj je že več let vse o tem vtih-nilo. Plačilne razmere avstrijskega delavca in
čenje. če tndi mu je Jurij resnioo povedal, kakor bi mu jo bil bral iz lastnega srca.
.Vidva se torej bojita. da bi se vaji kje ne znebil; glejta, jaz se pa prav nič ne bojim, da bi mi vidva ušla; če se bojiš sam na otok. poj-dem pa jaz a taboj. ladij« to deset milijonov dolarjev pustiva pa med tem v Kilyams«nem varstvu. Ako ran je všeč. naj pobriše in naji zapusti.*
Robertsonu je bilo pač lahko tako govoriti. Nalašč je bil zapeljal ladijo v nevarno polineško vodovje, kjer se je bilo mogoče le tako izvedenemu mornarju varno voziti, kakor je bil Kobertson sam. V rokah vsakega manj spretnega od njega, razčesnila bi se bila ladija vže takoj prvi dan ob kako peščenico. koralno kleče ali bi Jo bil požrl vrtinec v protitoku. Pač se mu toraj ni bilo bat: da bi ga bili njegovi tovariši zapustili. dobro vedoč. da so brez njega zgubljeni.
Juriji je Kobertsonova navidezna vitežka pogumnost hipoma razpodila ves sum in takoj Je bil pri volji z Kobertsonora podati se na otek.
Pet in dvajset mož sedelo je v čolnu, ki Je drčal proti otoku. Ondi kjer «e je gorski potok v morje zlival, ustavil se je čoln. izkrcali so bečve. da bi jih napolnili z vodo.
Pisano barvasti otočani zbrali so se takoj okoli brodaijev, kakor hitro so jih opnzili in takoj se j.- pričela živahna hnrantija
LISTEK.
Deset milijonov.
Novela, spisal Mavrns Jokai. Poslovenil 1) H.
(Dalje)
0 čemur se mu je noč in dan sanjalo: Deset milijonov dolarjev imel je v rokah, kakor bi bil trenil, ugledal si je odprte sode. polne tistega rumenega prahu, ki ljudem tolikokrat zmeša možgane, ogledal si je zlate palčice. v katerih Je bil angleški grb že vtisnjen; brodil je z obema rokama po kovanem zlatem denarji, katerega je bilo v drugih sodih nakopičenega, kakor listja to trave po gozdu, pri vsem tem je pa mislil na Dono Terezijo: .Sedaj si moja!* č« s«- je mož pri tem pa tudi spomnil na smrt in pekel: .Sedaj sem vajin V"
Preden pa je prišel do prvega ali druzegi je imel pa Se silno dolgo pot pred saboj. Ves ta nezmerni zaklad je bil še le deloma njegov. Petdeset roparjev ima okoli sebe. katerih vsak je kolikor toliko d« splošnega vspeha pripomogel in b<> svoj ilelež zahteval. Kaj li toraj na jednega pride - Roberta-.n bi bil morda dobil v najboljšem slučaju p«l milijona. Jurij to Vilijams po ravno tolik« Vse drugo zahtevali bi bili mornarji za se.
. o. ko bi bil vsak izmed teh. ki so na svoj delež čakali pri bodoči razdelitvi zaklada po m«lil vsako jutro in vsak večer vsaj nekoliko za svojo ubogo dušo. kajti vsi so bili podobni nmirajočim. ki leže že v poslednjih zdihljejih. Kobertson je bil namreč odločno sklenil, zaklad za se obdržati.
Nekega dne dospevši v polineško morje pravi Kobertson svojima glavnima zaveznikoma Juriju to Vilijamsn. da bodo morali zavoziti k otoku TuaT«nga po svežo vodo. katera jim je pošla. Zato bodeta prijatelja Jurij in Vilijams . tako prijazna, ter se bodeta s pet in dvajsetimi i možmi podala na otok po svežo vodo, s katero ! balo napolnili vse prazne bečve.
Jurij je Robertsona smehljaje po rami po-tipal to rekel:
.Prav rad. prijatelj grem jaz ali pa Vilijams. Oba h krati pa nikdar n--. Se preveč doliro poznamo. ter sin« ravno zarad tega oprezni. Ti bi rad pomanjšal število onih. ki imajo svoje deleže pri dolarjih. No temu se midva ne bo.leva prav nič upirala Pokončaj jih. kolikor ti drago, midva pa ostaneva tvoja brata in hočeva s taboj vred objokovati starega očka. ki nam je zapustil krasno <!*dš:no *
Kober*ar« je ponosno molčal na to sumni
kmet« — ali tako je menda sploh po Evropi — ao res silno slabe; delavec ali kmet si komaj toliko zasluži, da si reši življenje od enega dneva do druzega V Ameriki je dokaj ugodnejše. Ljudje, ki ae od naa preseM čez ocean, od tamkaj takoj pošljejo večje avote. V nekaterih krajih, zlasti po Dolenjskem. kjer je trta opešala, prišlo je ljudstvo do prepričanja. da se družina skoro drugače ne more opomoči. kakor, da gre njena glava oče. gospodar v Ameriko, od koder potlej pošilja domu gospodinji potrebni denar, da more ona poplačati obresti, dolgove, davke, in nage otroke obleči. V takih krajih se večkrat čuje govorica, da kroži po vasi in fari zdaj edino le .amerikanski denar'. Res. čudne razmere so zdaj v dobi amerikanske trte in amerikanskega denarja v Evropi. Zato priporočujemo tudi našim slovenskim poslancem te žalostne socijalne razmere. Naj se združijo oni z drugimi v tej zadevi enako mislečimi poslanci, ki naj vplivajo pri vladi, da se prihrani pri drugih izdatkih, in potem za revno ljudstvo kaj stori, da se mu daja zaslužek pri raznih državnih delih in podjetjih, cestah, stavbah i. t. d. Naj se pomisli, da ljudstvo ne more živo v grob. in da sta glad in mraz hudo zlo.
Naše srednješolske razmere.
Govori: posl. V SpinčiC v »eji državnega zbvra dn<5 4 februarja l*s<3
Visoka zbornica: uglasil sem se samo zato za besedo, da predlagam neko resolucijo. Vzlic temu naj izpregovorim nekoliko besed za uteme-ljenje.
Že pri razpravi o srednjem vodstvu naučne uprave sem omenil, da nimajo Slovenci in Hrvati v alpskih deželah in na Primorskem ni jedne gimnazije, ni jedne realke, v kateri bi se vseskoz poučevalo v slovenskem ali v hrvaškem jeziku »Čujte" Čtyte! mej somišljeniki«, da so na Kranjskem samo tri gimnazije, na Štajerskem pa samo jedna. na katerih se deloma poučuje tudi v slovenskem jeziku, da pa na Koroškem in na Primorskem ni niti jedne srednje šole. na katefi bi se vsaj deloma poučevalo v slovenskem in hrvaškem jeziku. (Čujte1 Čujte! mej somišljeniki)
To je tužno. žal. da je resnično, in gos|>odje. kateri tega ne ved"5 iz lastne izkušnje, se morejo csvfedočiti. če pogledajo v državni proračun za bogočastno in naučno ministeratvo.
Da je to nečuvena nepravičnost, tega mi pač ni treba še posebe dokazovati. Hrvati in Slovenci so državljani tiste državne polovice, katera je zastopana v tej zbornici. Tudi zanje veljajo tu vzprejeti in od cesarja potrjeni zakoni. V teh zakonih so določene pravice in dolžnosti tako za Hrvate in Slovence, kakor za druge državljane. Hrvati in Slovenci izvršujejo vse svoje dolžnosti, torej bi morale za nje veljati tudi pravice. Pravica, da imejta naroda hrvaški in slovenski sredstva za izobraževanje v svojem
jeziku, je določena v znanega državnega osnovnega zakona z dn<« 21. decembra 1X67. drž. zak. št. 142. členu XIX, odatavku 3. Ta zakon ne določa nikake izjeme za Hrvate in Slovence, zato ga je — ponovljeno bodi rečsno — tudi dejanski i izvršiti.
Dolžnost uveljaviti to pravico za Hrvate in Slovence, zadene v zmislu 5 12- državnega osnovnega zakona z dn.: 21. decembra 1867. drž zak. št. 145. naučno ministeratvo. v čigar področje spadajo šole in šolske reči.
Ako ima Solnograška s 168.000 prebivalci državno veliko realko, ako ima Predarlska s 105.000 prebivalci veliko realno-gimnazijo, ako j imajo štajerski Nemci, katerih je 847.00U. štiri j državne velike gimnazije in dve državni veliki realki, ako imajo koroški Nemci, katerih je 254000. dve nemški veliki gimnaziji in nemško veliko realko, ako je na Kranjskem kjer živi samo 28.000 Nemcev, mimo treh nemško-slovenskih i srednjih Sol. katere bi po moji sodbi morale biti popolnoma slovenske, še nemška nižja gimnazija. | potem bi tudi Slovenci na spodnjem KoroSkem in Štajerskem, katerih je dosti nsd pol milijona, morali imeti svoje srednje šole. Primorskega ; niti primerjati nečem z drugimi deželami, kon statiram samo. da je za 150U0 Nemcev šest nemških srednjih šol. da imajo Italijani, katerih je 2!«4 000. tri srednje šole. uštevši seveda tržaški občinski srednji Soli. Slovenci in Hrvati pa katerih je H4* 000 nimajo ni jedne ičqjte' na desni', niti višje, niti nižje gimnazije, niti realke.
Ugovarjalo se je in ugovarja ae še danes snovanju hrvaških in slovenskih srednjih šol. da nimajo Hrvati in Slovenci nikake kulture ali vsaj ne zadostne. 0 tem bi se dalo mnogo govoriti, zlasti če se pogleda v minolost O tem pa mi danes ni govoriti. nprašam sar.10: Ali naj Hrvati in Slovenci, ako res nimajo lastne kulture, kakor trde nasprotniki slovenskega in hrvaškega pouka, zato tudi ni-j majo kulturnih zavodov > iJako dobro!> — Posl. dr. I.aginja' Ravno narobe bi moralo biti.»
V zadnjih desetletjih se je tudi večkrat ugovarjalo, da Hrvati in Slovenci nimajo potrebnih učnih knjig v svojem jeziku. Tega dandanes ni moči več trditi, ker je splošno znsno. da obstoje hrvaške gimnazije in realke v Hrvatski. Slavoniji. Dalmaciji, da celo že v Bosni in da so bile zadnji čas izdane ali vsaj pripravljene v slovenskem jeziku potrebne učne knjige za vse predmete.
Pri proračunski razpravi reklo se je z vladne strani tudi letos, da bi n. pr. razdelitev goriške gimnazije v tri oddelke, v nemške, italijanske in slovenske paralelke, bila sila sila težavna. Kdor pozna narodnostne razmere v deieli. mi pritrdi, da bi bile nemške paralelke ondu popolnoma nepotrebne. V vsi Goriški in Gra-diSčanski. ne samo v mestu, ni več kakor k 1 večjemu 200U Nemcev; na gimnaziji je navadno nad 400 učencev in od teh jih je 50 do 60. kateri so upisani kot Nemci, dočim so vsi drugi
Slovenci ali Italijani, in sicer od vsake narodnost i polovica. Teh 50 ali 60 Nemcev, mej katerimi je tudi nekaj takih iz drugih dežel; mogli bi lahko obiskovati drugo gimnazijo, tako v Trstu, na Primorskem bi namreč mogla biti sa 16.00» Nemcev k večjemu jedna gimnazija.
Ako se ozrem v preteklost, spomnim se. da as je pred nekaterimi leti namsravala tedanja nemška gimnazija v Pazinu presnovati v hrvaško Deželna oblastvn so bila že dobila dotične na redbe. ali prav ta oblastva so vso stvar prspre čila. Delovalo se js z vsakovrstnimi sredstvi, da js bila gimnasija nekoliko bolje obiskovana, nekaj let pozneje pa se js popolnoma odpravila in osnovala druga popolnoma nemška v Pulju kjer hrvaščina niti učni predmed ni. kakor je bila prej v Pazinu. (čnjte'i To je sad. kateri nam je v zadnjem desetletju dozorel.
Pravi se pa tudi. da slovenskih in hrvaških Sol ni moči ustanoviti, ker ni učiteljev. V teh 25 letih, kar je zakonito zajamčena narodna ravnopravnost. bi se bilo že lahko vzgojilo zadostno število učiteljev. Ako se pa to doslej ni zgodilo, naj ae vender že začne, sicer jih ne bo nikdar dobiti. Sicer pa imajo že sedaj dovolj srednješolskih profesorjev, da bi se lahko osnovale hrvaške in slovenske srednje šole.
Prestopim naj k drugemu delu svoje resolucije gled4 prevelike in neopravičene strogosti s katero se na sedanjih srednjih šolah postopa zoper Slovane.
V Trstu osnoval je pokojni veliki škof Do-brila deški seminar, v kateri pa morajo biti vzprejeti samo dijaki, ki so zvršili prvo šolo Primeri se. da prosijo vzprejema dijaki iz vzhodne Istre, ki so dovršili prvo na hrvaški gimnaziji na Reki: vzprejem se jim obljubi, če stopijo v drugi razred tržaške gimnazije. Prej se je še malce ozira jemalo na jezik teh dijakov; zadnja leta pa je to popolnoma ponehalo; dijaki se iz-prašujejo v nemškem jeziku, kakor da so Nemci ičnjte! mej somišljeniki) in ker ne znajo toliko nemščine, propadejo pri izpitu in ne morejo nadaljevati naukov. Zdi se mi. da se to godi namenoma. da bi hrvaški otroci sploh ne mogli obiskovati srednjih šol. iPosl. Biankini; To je svrha1) kar jim je že itak dosti težko radi visoke šolnine in njihove revščine.
Še večja in Se manj opravičena strogost vlada na goriški gimnaziji. To šolo obiskuje na leto nad 400 učencev, mej katerimi je kakih •'><» ali 60 Nemcev, ostalih pa je jedna polovica Slovencev. druga polovica Italijanov. V šolskem letu 1890 91 upisalo se je na to gimnazijo 418 učencev, mej letom pa jih je moralo izatopiti 37. Koncem leta izkazan je bil pri *2 dijakih alab uspeh ičujte' mej somišljeniki). 11 pa jih je bilo za vrnjenih za dva meseca To je več kot trideset odstodkov. .Posl. Biankini: Za to je zahvaliti nemški jezik.) V šolskem letu 1891 92. torej lani, je bilo 450 dijakov upisanih; mej letom je
Ta divjaška gospoda so bili jako miroljubni in tihi ljudje, s katerimi je bila barantija prav lahka. Za nož. ali košček blestečega stekla dobil si od njih celega prešiča in po vrhu še kokosovih orehov. Za medeninast svečnik poljubovali so Robertsonu noge. ki se je tako dolgo ž njimi pečal, dokler ostali tovariši njegovi z Jurijem vred niso napolnili sodov z vodo. Le nekaj še jih je praznih ostalo, ktere so roparji nalivali prav pridno. Robertson opozori tiste, ki so bili vže z njimi vred v čolnu, da bodo odrinili, ker ladija ne more nič več čakati. Bliža se ča» od-ročja in kedar to nastopi bi ne mogli več od-driniti.
Strel iz puške je bilo dogovorjeno znamenje, na ktero m. rajo nalivači od potoka takoj hiteti v čoln. naj bodo bečve polne ali ne
Kdo more za to. da je bila puška s ktere je K...bertson sam znamenje dal. z zrnjem nabita, katero je Robertson zapodil divjaškemu poglavarju v ledje.
Divjak' vrgli so se / groznim krikom nad mornarje, ter so jeli pušice in kamenje vsipati na nje. kolikor so jih pa s svojimi sulicami iz ribjih kosti dosegli, »o jih pa kar prebodli brez vseh ovinkov
Roberson je bil pogumen <r. i.rab^r Deset in^ž je imel v čolnu pri sebi petnajs' bil- jih je
z Jurijem ob potoku. On sam vstopil se je na krmilo ter je z orožjem v roci branil ladijo srditega napada atoternega sovražnika, njegovi ljudje so pa med tem potisnili čoln v vodo. In še sedaj je pazil bolj na to. kaj bo z Jurijem in njegovimi ljudmi, kakor pa mislil na svojo varnost. Indi-jani so nalivalce obkolili od vseh strani, da jim ni bilo mogoče uteči. Sedaj se čoln na vodi zaziblje. ob enem pa poči enajst pušk. čemur so se divjaki za trenotek umaknili Toda takoj na to zabrenčala je pušica memo Robert-sonovega ušesa in se je za njim stoječemu tovarišu skozi oko zasadila v glavo, da se je revež takoj postavil na glavo v morje.
„Tudi jeden manj", zamrmral je Robertson pred se. Tovariši njegovi uprli so se z vso silo v vesla. Jako zadovoljen oziral se je Robertson nazaj na zaostale tovariše, vidoč. kako so jih divjaki pobijali kar od kraja .Petnajst, šestnajst, sedemnajst jih imam že manj. in tndi jednega glavnih dedičev ni več — Jurija
V tem trenutku pomoli se pa Jurijeva glava ob čolnu i/ morske ravani Jurij je bil jako spre-ten potapljač Takoj, ko se je boj pričel, akočil je v vodo, kjer a* je potopil m pod vodo plaval za čolnom
."šm-hljaj* oprijel se je za rob čolna in se /arežal .Tukaj sem. gospod patron. nisem še po-
ginil." V divjem klanji na otokn Tua-Tonga padlo jih je vendarle šestnajst. Ostalo je toraj le še štiri in trideset deležev."
In štiri in trideset mora jih Robertson spraviti še ob življenje, da ostane sam s svojima tovarišema — potem — pa Se ta dva.
PriSli so mirni, tihi večeri, ko ni bilo nobenega vetra in so jadra leno ob jambore bila. ladija sama pa je nepremično stala na nezmerni planjavi pomorski, ter se je le redkokedaj pre-sukala z jedne strani na drugo, kakor se preklada hudo bolan in oslabljen bolnik, ki se je naveličal ležati. Sedaj podal se je pa Robertson iz svoje kabine na krov k mornarjem in jim je jel kaj pripovedovati.
Popisoval jim je svoja poprejšnja popotovanja med Marijanskimi otoci. Ondi našel je puščoben in zapuščen otok. čegar bregovi so na vse strani utrjeni z nepristopnimi skalami in koralnimi Idečeti. <>toku se pravi S^jgan in se ga celo Indijanci ogibajo zarad nevarnih klečet. Notranje tega otoka je pa prava podoba prvotnega raja Zeleni sladkoduhteči travniki, kjer rastejo pšenica, krušna korenina in ananas, kakor osa; pri nas Za blagodejno senco skrije celi gozdi palmovega in krušnega drevja ki ima silno velike sadeže. Pomoranč je toliko, da kar gnijo po tleli, ker ni nikogar, ki bi jih pobiral in zavžival.
kakor dragi, ker moram cel teden delati in aamo v nedeljo popoldne Kapitan a trojo okorno roko ktero na papir. Pa mialim, da n« bo te nezadovoljni z menoj. Vidite tolug iz mojega brloga pregledam celo celjsko okolico in Savinjsko dolino, posebno lepo pa vidim v mesto Celje. Zato pa marsikaj opazim, kar valim neskrbnim očem uide. Napravil sem si poseben daljnogled, s katerim pomerim vsikdar doli na vas nemlku-tarsks in slovenske Celjane In tako vam bom marsikatero zanimivo povedal. Samo malo potrpljenja morate imeti z menoj
Gospod urednik, jas asm Is star pulčsvnik in le nekaj pomnim Pa to Vam rečem, da se med današnjim svetom komaj spoznam, če malo nazaj pomislim. Oče Nekerman so rekli, da se svet suče, ko so ili od .Orenadiija*. In to besedo tudi jaz potrdim. Pa svet se suče sdaj na slovensko stran. Vidite, pred tremi leti je ie v celiski okolici vladal moj znanec Mravlag, kteri je za ! nemSke Celjane lelod pobiral. Pa hujši, kakor župan Mravlag je vladal takrat njegov lajtenant štibenek. veste tisti, ki js pri dr Žurbitu prošnje za rubež prepisoval in dolžna pisma delal. Mi tega moža ne bomo z lepa pozabili, kako ljubeznivo je ravnal takrat s slovenskimi kmeti. Saj ste morebiti že ktfag slišali, da je bU on stiaho vit načelnik k rajnega šolskega sveta Mož js bil ljubljenec celjskih nemlkutaijev. In ksj je zdaj ž njim? Veste, puščavnik je, bore puščavnik na Psčovnik-u. tako kakor jaz. Od vse ^jefove slave, mu je ostalo samo toliko, kakor meni. Zdaj namreč oba s vrba doli gledava na vsa.
.Svet se suče', pravim. Vidite, kako so preti 4 leti is Celjani ošabno vladali v okrajnem zastopu. Zdaj pa sts jim vse kosti polomili. Vi ne veste, gospod urednik, kako veselje sem imel 16. februarja, ko ste nemikutarje za.lfi glasov pohodili. Prav zgodaj zjutraj sem ostal in nastavil svoj dsljnogled. Tsko sem meril svet, kakor general Radecki pri Novari. kjer sem bil t odi jas zraven. Najprej as je vzdignila naša armada: slovenski velikopossstniki od žalske strani. Njim na čelu je bil naš iskuleni poveljnik llauaenbichler. Vos za vozom so se pomikali proti Celju. V Petrovčsh se je pridružila »s kom-panija petrovikih Črnogorcev. Potem sem za-brnil daljnogled proti Vojnikn. Od tiste strani sta prihrumela vrl' dr. Gregorec in Karol Vrečar s svojo četo. Nazadnje pa je pritisnil od ter-noveljske strani Stožir s svojo armado. Ko sem pa to videl, sem pa vedel, da so Celjani že izgubljeni. Potem sem pa daljnogled na rotovž na slonil. Kar naenkrat sem videl, kako sta pridrla oče Nekerman in Pepi Raku« z dolgimi nosovi iz rotovža in ss poskrila, in koj sem vedel pri čem da smo. Veste, ko so pokali topiči pri I.ipovšeku in na Miklavževem hribu, se mi je zdelo, kakor pri Novari, ko smo Iabe podili. Presneta kapa. take zmage pa še nismo v Celju slavili. O, gosp. urednik, škoda da niste videli pobitih nasprotnikov, kako so zvečer žalostno korakali s sve-tilnicami proti .Grensdiiju*. Pravijo, da so pri vinu praznovali avojo narobe-zmago. Po nemško se to pravi .beueinen".
No. Bog jim daj mir in pokoj, nemškim kandidatom. Vi slovenski Celjani pa se le dobro držite! Če bo šlo prav hudo, bom prišel še jaz stara grča na pomoč. Za tiste čaae, ko bote v Celju zmagali, pa imam pripravljen že osi kanon. Toliko za danes, gospod nrednik! Prihodnjič bom pa o vašem gimnaziju in o gosp. direktorju Petru nekaj povedal. Do tistega časa pa ni kari kaj ne zamerite svojemu udanemu puščavniku.
Zs ftnlslks doline. .Sveti Matija led razbija, ako ga pa ni, ga pa naredi*. Letos ga je vsaj v naši dolini prav obilo našel in ga začel tudi takoj prav pridno razbijati, kajti v malih dneh po svetem Matiji izginil je ves sneg in led <n po nenavadno hodi in ostii zimi nastali so lepi in topli dnevi, kakorinih se v tem času le nikakor nismo nadejali.
Novo leto se je pri nas letos prav talostno začelo, kajti nemila smrt zbrala si je v kratkem času mnogo žrtev in pokosila veliko število m<>čnih in krepkih možev v najlepši dobi življenja Nesreča, ki se je dogodila koncem meseca jsn. v gosp. 'appovem premogokopu pri Skalah, in pri kteri je 11 delavcev vsled eksplozije plina zgubilo življenje, provzročila je po celi dolini ve-
liko žalost in vzbudila povsod globoko sočutje. Komaj ss je pa žalost malo polegla, se je raznesla dne 20. februarja druga tužna vest, da se je v istem premogokopu zopet vžgal plin, ter je ponesrečil zraven 26 delavcev, od kterih jih je 17 takoj umrlo. Jok in stok zapuščenih žen in otrok ponesrečencev, ki so bili večinoma vsi oženjeni, bil je nepopisljiv in zares grozno in presunljivo je bilo gledati pečena In popolnoma sežgana trupla ponesrečenih.
Pogreb zadnjih 17 mrtvih bil je dne M. februarja ob 7. uri zvečer Mrtva trupla ponesrečenih peljali so na 9 vozeh, ter jih je k zadnjemu počitku na pokopališče v Skale sprem Uala godba in brezštevilna množica ljudi. Vrli domači pevci zapeli so jim v zadnjo čast znano na grobno pesem .Nad zvezdami".
Ponesrečeni rudarji bili so skoraj sami domači delavci, ter so zapustili mnogi svojs žene in otroke v največi revščini.
Nad vse hvale vreden in oiag j« torej namen vrle .Šsleike čitalnice v Soštanji", ki je priredila v nedeljo v svojih prostorih koncert s tombolo, kterega čisti dohodki so namenjeni revnim zapuščenim družinam ponesrečenih delavcev. —
I> iti. Nekemu možu dopalo se Je poslu Uti ss .Domovine* da js v dopisu iz Zi« v It 23 I. I. klestil po nas. kteri smo vsled čudne agitacije v prid nemškutariji, propali pri občinskih volitvah. On omenja dveh mol k term sta dolga leta bila v občinskem zastopu Očita jima. da sta škodovala narodni stvari v občini.
Podpisani bil sem res dolga leta župan in poslednjič svetovalec, pa prepričan sem. da je moje delovanje, kolikor toliko pripomoglo narodu. Ne hvalim se in ne prevsetujem; vendar očitno lahko povprašam: Žičani! Kedo pa je mej vami, ki more trditi, da bi za narod in občino več bil storil, kakor sem storil jas?
Prvi sem bil, ki js iz 2ič le pred dvajsetimi in več leti sam in edin ss podal v volilno vojsko, hodil kot volilni mol v Celje in Konjice, — volit s Slovenci.
Vseh dvajset let, ko sem se obdržal, volil sem kot volilni mož nale poslance. BU sem iploh prvi Žičan na narodnej strani. Sedanji župan Je pozneje pristopil in mi tudi čvrsto pomagal in žrtvovala sva mnogokrat kaj is svojih žepov.
S čem sem toraj škodoval občini ? Z župa nom sva skupno delala, da so se odstranili glavni nemčnrčki. ter, da so v okrajni zastop bili le zanesljivi volilci poslani. Tega se lahko vsak prepriča iz volilnih zapisnikov
Zadnja leta pa je občina imela veliko stroškov za šolska in draga poslopja, tako. da js le četrto leto 50*,, doklad Jaz sem ss temo gospodarstvu vstavljal ter nisem hotel privoliti, da bi le več nepotrebnih stavb dopustili. S tem pa sem se nekemu gospoda hudo zameril, kteri bi rad tivel kot knez. akoravno je njegov prednik bil zadovoljen s ponižnejim domom.
Ta gospod pa js nahqjskal občane zoper mene in mojega prijatelja, tako, da so ob časa volitev pozabili na najn in volili, — čujte' — dva strastna nemčuija v občinski odbor: Pod kubošeka, kteremu je le nemščina in le nem ičina vse na svetu in Cugmaaa, kteri se Je hvalil, da ne čita dragega nič kakor .Dorfbot«" in: Kaj mar, če sem nemčur, če le molim in sem kristijan!
Gospod dopisnik predrzne se, ko mu je vendar vse to znano, še naju zasramovati ter naju imenovati nemčuija!
Najina naaledn ka v občinskem odboru, ktera ste izvolili vi, namesto naju, ona dva sta .Nemca*.
Hudo boli človeka, ki se je ves čas trudil za narod, nazadnje slišati taka nehvaležna očitanja!	Jurij Gosak.
Bog z vami, vendar'
Za Bretlc. (Kako postopajo s slovenskim in kako s nsmčurskim učiteljem). V Brežicah je bil lani začasni učitelj C v., naroden, ljubezniv, izobražen in muzikaličen mož. ki je bil v omikanih krogih zeki priljubljen Ker se je bil spri s svojim začasnim jako okornim voditeljem. ki je vebk nemškutar in mož s precejšnjimi madeži, bil je kar odstavljen od službe, in to brez vse preiskave. Ns njegovo pritožbo
Je pa spoznalo ministerstvo. da je bilo to napačno postopanje štajerskih šolskih gosposk. da Js treba marveč prej postopati po nstrabovalnih pravilih. Njegov začasni takratni voditelj in to varil pa ni bil odstavljen, čeravno je celd mesto vedelo, da ima mož vse polno velikih napak. Njega so ssmo službeno prestavili, ker je sam želel. Ali ni to dvojna mera? 0 poznamo predobro to nsalkutarsko šolsko gospodo, ki ima naše slovensks učitelje pod svojo oblastjo. —
S Bm||I Meseca svečana (Isv. dopis). Veseli pojavi napredka v slovenski domovini, posebno pa složno delovanje štajerskih Slovencev, slednjič slovenska zmsgs v Celji, morajo vsakega Slovenca tudi v tojini živečega veseliti. Takih zmsg bi ne bilo, ko bi ne vladala mej štajerskimi Slovenci vzglsdna slolnost, katsro nnj bi tudi drogod posnemali. Tn slolnost lepo do-kazuje, da je vodstvo štajerskih Slovencev v rokah rasumnih mož, katerim je gotovo več ca usptšni napredek slovenstva, nego za osobns koristi. — Spominjamo in veselimo ss takega vspelnega delovanja t odi Slovenci na Dunaji živeči — stari in m Ud i. kakor se to često pov-darja v rasnih slovenskih družbah na Donsji. lz teb družb bi vsm rad ta in tam poročal črtice. V t odo morda t odi čitatelje ljube .Domovine' sa&tmale. Staraj« Slovenci as shajajo v slovenskem klubu, kjer imsjo odlični člsnovi preda vanja kjer se peva in razveseljuje po stari rio-vsnski legi. Taki shodi so vsak mesec po enkrat, n kakor prejšnja leta. tako js posebno letos dvorana pretesna, čeravno js veča od onih dvoran, ki smo jih imeli druga leta. Letos so že preda vali gospa Pavlina Psjk-ova, stotnik Igo Kal, g Msntuani, in 11. sulča predaval je g prof. Stritar, na kateri večer so se na Dunsji živeči 8lovenci posebno vesslili. Naslov berilu slavnsga našega pisatelja js: .Olga*, novela v venih Gosp. Al. Vavpotič. slavnoznani skladatelj in virtooz na citrah, je igral U. aolca na krasnem svojsm instrumentu. Ko je imela mej slovenskim svetom dobro poznata slovenska pisateljica gospa Psjkova berilo, se Je njej od mn» gih stranij nazdravljalo kot duhoviti pisateljici. Kot gost bil Je navzoč g. Dragotin Hribar, ki Je bil kot vrl slovensk rodoljub, neustrašen bo rilec za pravice slovenskega naroda navdoleno pozdravljan. V Jedrnatem govoru zahvalil se js za lepo odlikovanje ter nam mnogo zanimivega povedal o bojih na Slovenskem. Posebno nas je pa zanimala novica, da bodo v kratkem v D. Hribarjsvi društveni tiskarni sačela izhs jati zbrana dsla gosp<$ Pavline Pajkove.
ZekJ živahen Je bil tudi 4. večer slov. kluba dne 11. svečana BeriJo g Mantnanija: .Tri dni ob Sprevi" je bilo prav pohvalno sprejeto. Posebno pa je dopsdalo i zborno igranje gg tam-borašev društva .Slovenije*, ki ao ta večer prvič javno naatopili. Vodja tamburalev, g Macaku, pripravile so se od vseh stranij ovscije. Pevci .Slovenije* so tudi prav lepo peli. Nav dušene napitaice posebno g. Vsvpotiču, dr. Dsfranceschiju itd. bils so tudi uzrok, da smo ss ločili prscej pozno. Na ta večer prišel je g dr. Majaron iz Ijubljane, dr. Defrnn-ceschi iz Gradca Obema smo nazdravljali kot odličnima Slovencema —
Za fftnlUn Tukaj v našem obl.žji je trg Konjice. Zsgrizenost konjiških nemčurjev je o obče znana Nam, tukajšnjim kmetom pa je tudi znana njihova dobrodušnost, in ljubezen do naa To posebno živo občutimo o sejmnih dneh. Od goveda ki ga ženeš na semenj, plačaš več. kakor polovico vile. kot drugod namreč 10 kr. drugod navadno 4 kr. Predzadnim sejmom pa je neko nemčursko človeče hodilo sem in tje po semnišči, in se drlo nad kmeti dokler mu ni par krepkih Poborcev povedalo nekaj gorkih Slovenski kmetje, res ne potrebujemo nikakega .platzkomedijanta", ker smo bolj omikani, kakor konjiški nemčuiji. Da bodemo pokazali da je istina hočemo se izogniti konjilkih sejmov, da ne bodemo z našimi denarji pomagali občinskemu odboru, in tudi ne tamošnjim nemčurskem krčma rjem
Ps tudi nsmčunkih trgovcev se izogibljemo. kajti poštenost in pravna jim ni posebno na srci. Eden najhujših nemčurjev dobro znani trgovec M, prodal je tukajšnemu krčmaiju
polovnjak vina, seveda prav drago. Ko pa so veščaki pokosili vino, sposnali so. da je pona rojeno. Pošten in edino vrlo-naroden trgovec v Konjicah, je g. V. Ogoreva Toraj: .Svoji k svojim!"
Približal so je zopet čas vpisovanja sa dražbo sv. Mohora. špitaliča že več let ni bilo v družbenem imeniku. Ugibalo se je. in kakor je tudi .Slov. Gospodar" pred letom poročal, zakaj da tukaj ni družnikov. Ni pa temu tako. Spitalič je narodno-zaveden kraj. kjer se nahaja, razun precejšnje Število časnikov, okoli »0 družnikov. Ker so se nekateri tudi po dragih farah vpisovali želeti je. da se letos vsi vpišemo pri domačem gospodu poverjeniku. Od dotične strani pa želimo, in se tudi za gotovo nadjamo. da se to letos popravi, ker je na škodo naSemu narodno-zavednemu glasu.____
Loter^ske Številke
izsrečkane .Ine 10. marcija 1893. Gradec: 13. 67, 8<. ltt. 85. Dunaj: 8«. 51. tU. 4, 58.
§§ Zilogt spectrijsktgt bU|a $$
Cdjt, Gnila mu, I
Iivrstna saloga < sladkorja, rita, finega olja, julnega sadja, masla, svinjske masti, rama, čajs, vina v butiljkah, arom sks alivovks, kranjskega brinovca, Itd. Itd.
Banataka pienična moka.
kakor: deteljnega štajerske in lu-serner, travnega sa mokre in suhe njive, rukelnega korenjevega
itd.	(35) 25-
SoroM ia om
MMiMSi

komaj 15—30 minut sunaj mesta, tik lelemice, na posel .no ugodnem kraju, cena celo primerna. — VeB se isve pri upravnlttvu tega lista.
naprodaj
Josip SulrakoTtok,
I lETojmAkl mojnt.r -v 0»lji
Glavni trg St. 18 Pripoioča se sa Izdelovanje vaakurSno obleke za gospode in dečke. Velika saloga vaakortnega t>laga. kakor tadi storjene obleke ss kmete, gospode in dečke. Velik isl>or vsakorftnega perila in spodnje obleke.	(25) »-S
Lahko Ia prtyotao dalo,
ki daje lep postranski zaslužek, ponqja se oso-bamjkaterim njihova postranska opravila puščajo nekoliko prostega časa Kdor biro želel lotiti tega dela. pito naj upruTnittm tegn lista
ter naj nad naslovom zunaj na eavitku zapiše
—- —	(1!) 3-8
vsake .lelez-
__nilkc postaje na Štajerskem poslan, ako »e naročnik skliče na ta časnik, Stane pri meni en modroc na peresih He.lcr-matratse). Ti modroci so solidno is najboljše tva-rine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres ia najboljšega Iskrenega drata, so s finim alrikom tapeciram in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtešji rabi do 15 20 let no-banih poprav ne zahtevajo. - Pri naročilih a delale nasnani naj no vselej natančna mera postelje v notranji luči. Ako se torej dobi sa 11 gld. dober, franko dopoldan, tapeciran modroc na peresih, je paJ neumestno kupovati tnalo-vredno nadomestke, kakor tičaste llmnice. »lam-nice itd., kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo no stresajo.
AVTOV OBM1A,
tipdnr t Lt«Wjul, iMspn i
Ta domača, edina narodna tvrdka te stroke na 8lovenskcm U-ti slav. občinstvu najU.lje priporočena ia nakupovanje štauis, nlssMk
v tapetniško olirt *paSi»j.7ega defa^lj^ OsnSi a podobami zastonj in frank". Hitra m poltena postratba. nizke cene posebno pn l*liUih in ob-lirnejih naročilih
i 'M	. Otročji romički
/>■	.^r Jako elegantni Ani. in močni
dobivajo ss pri meni akosi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče, modro, sivo in olivno po 0M. »« j^^^^L	7—.v , W- m
fOB^B vilje po vsaki ceni do >5 gld.
VJUMIM M >
Ara/ m Aapovan* otroijik Totiko*. «88) 85-»
Vincenc Čamernik,
kamnosek
, Ljubljani, Pum »Ura H. »,
,e najuljiulncje prlporo«a pr^aatiti duho.Mlnl * iiTrtit«, naroČil ,aako*r,lnega
certienegt metagi kmoseskega (kil,
kakor: altarjev, obhajilnih miz itd.
alav. občinstvu pa avojo Ittgato salogo aalraaao-vrstnejUh po sajnovejlih obrisih prav hteo U
aagrolmih ipoanlkov.
Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe in pri njem iagotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljnvga zidanega temelja nagiliajo, popravna brezplačno dvakrat na leto in aicer spomladi m pred vsemi svetimi.
Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se pri-poroča v vsakovrstna
~m stnvblnskn d«lm m-katsra flno, trpeln.. in ceno iavrli. (84) 8—3
I

i mmmmm
MASNE
K
Molitvene knjige
po 15, 25 in 35 kr.
I
po 10, «1. "0. 85, »5 kr., gl. I.-, 1.85
po 95 kr., gl. 1.20, 1.50, 1.80 li tndl liKjir ii cl^uiao leiut
priponka
D.HribarvCelji.

Josipina Šumi
v Ljubljani aa Kongresnem trga it 13.
Največja saloga bonbonov
lastnega izdelka, vsak- •vrstnih vedno svežih slad-čič aa trgovce, kakor tudi v izobilji kramarskega blaga i pek arijo itd i. ki se navadno prodaja pn aejmeh In rerkveoih shodih.
•4 navadnih do ■^tiaajtih.
Toselmo priporočam aa velikonočni čas prav topih pirahev okusno izdelana ia sladkor js, dalje tudi ia Čokolade, mandeljev Maraipan a avile. lesa (S4i 8-1	in stekla.
Naročila se iavrlujejo točno.
Csnlk« poUljsm na »ktavu>|«.
Občinski tajnik
za občino I-oka se išče. Plača 400 gld. za vae vzdlge 50 gld. in prosto stanovanje. — Prosilci morajo biti slovenskega in nemškega jezika po polnoma v pisavi in jeziku zmožni. Prošnje s-naj do L aprila t L na občinski urad v Loki pri Zidanem mostu pošiljajo.
Ob£dxxolcl \xraid. -v Loltl
(38) 1	dne II. marca 1893.
Zupan:
Popolna razprodaja
Kukotifcte Mune nuse t Mah
in sicer nega nrnnnlmkturneg*. »pečenj-skeffa, steklenega in kolon|)alBega blaga, iic« in verig	(B7j 2-1
kakor tadi opn.«i poubno dober koniak i .U.o,*a zaradi izprazoj«l\ja prostorov zdatno pod raki len o ceno.

H KnijaSki raojslnr
Josip Hočevar
(MJa. CrtMa ilki.
M |»| aa.
I mmrtSMu tMHimitti
po najnovejšem kroju lat nlshlh o»n»h. ■
TeUk isbor snknn
I Is vnanjih kakor tudi domačih svetovno prlsaanih tvrdk. Vsako naročilo se «r» h° Mji ter ss sagotovljn '
•nlitlmf po*>r*ik
ZFVanc (5vid.eii
(preje Jos. Cebn) v Ljubljani
Slonove ulice št. 11
prečast. dahovMini. svojo 1-pato največjo zalogi, švicarskih žepnih ur, po nsjnt*jih cenah, sla tih, srsbsrnik, ni-kslnnstih in stenskih nr s nihalnm (Pendel-uhr), budilnic verižic vsake vrste,prstanov,
nkanov in vseh v njegovo strok" spaiiaj-ičih -tvori. Popravila naredim dobro, hitro natačno In cen". Poltna naročila izvrftuje|o as precej. Ceniki breaplačn • in po polti. V cenikih je natančneje p>>piaan<>. kolik., časa jamtiai (garantiram I sa katero »tvar In kako za menjam.	i«) l«-l
Za usnjarskega učenca
Fran gnati«
Šmartno pri Litiji.

pekarija
pri Cstji p.-d prav ugodnimi pogoji. — Na-
tančneje ac iavs pri
127) 8-8
-SI stolar I?:-
Graška essta štsv. ti, Csljs
se priporoča sa napravo vsakovrstnega v njegovo »trok< apšdajočcga dela 1'revaema tudi v j«.pravo s -lam., ali žico pletene in 'Inigo stoto - i>neniske, delo solidn in trajno tsr hitra poHtrelba	t«il4t—*
Izdajatelj in arednik Dragotin Hribar. - Tisk Društvene tiskarne D. Hribar v Celji.
Priloga »Domovini« št. H., dne 16. marca 1893.
moralo izstopiti 44 dijakov. 77 dijakov j« slabo napelo, torej zopet trideset odstotkov. Še slabši Je uspeh pri msturi. V šolskem letu 1889 Ml je od 31 kandidatov bik) 9 zavrnjenih (Posl Bian-kini: To je grozno') v šolskem letu 1890 91 od 23 kandidatov pet in jeden je moral odstopiti, v šolskem leto 1891 92, pri zadnji maturi, so od 27 kandidatov propadli trije, osem pa jih Je odstopilo is strahu ali radi groženj.
To vender niso norma le razmere, kajti na gimnazijah, urejenih nonnalno. propade povprečno 10 do 12 odstodkov dijakov, pri maturi pa ko maj jeden odstotek in to slednje je tudi povsem naravno, če js dijak prišel do osmega razreda, mora tudi maturo dobro prebiti, ker se tam ne , izprašuje drugega nič kakor to. kar se je dijak 1 v prejšnjih razredih učil
Usrokov teh nepovoljnih usjiehov ne maram iznašati, ker bi se moral dotakniti osebnostij. opozarjam pa na to, visoko naučno upravo in dostavljam, da uzrokov ni iskati pri dijakih, niti pri italijanskih, niti pri slovenskih, kajti dijaki so nadarjeni in se radi oče
Omenjam dalje, da se s tako strogostjo postopa zlaati zoper Slovence in tudi najhuje zadene, ker sta italijanskim dijakom še odprti italijanski gimnsziji v Kopra ia v Trstu. Končno pa omenjam še. da se kot uzruk strogosti na goriški gimnaziji splošno to navaja, da se hoče na ta način zmanjšati število slovenskih dijakov, da bi pozneje n* bili na poti ljudem iz dragih kroaovin in drage narodnosti.
To ni dragega aič, kakor <|uaestio panis v zvezi z teljo po germsnizaciji. (Tako js'i
Ta strogost ni samo prevelika, ampak tudi popolnoma neopravičena, ker očni Jezik ni ma temi jezik dijakov in ker na Ooriškem in na Gradiščanskem ni nič preveč razumništva. Nedo staje največ duhovnikov. Najbolj) dokaz je to, da so prišli tja bogoslovci iz drugih dežel; med sodniki sta dva oelo Žida, (Posl. Alfr. grof Coronini: V popolnoma katoliških okrajih!) ki so torej po narodnostni in deloma tndi po veri prebivalstvu tqji; v petih občinah so tudi zdravniki iz dragih dežel in tudi jeden Žid.
Nedostaje profesorjev in zlasti na šolah, katere o.'skujejo domačini, ne znajoči dobro nemškega jez ka. bi bili potrebni profesorji domačini, da bi pc potrebi otrokom mogli kaj raz-tolmačiti. Nedistaje pravnikov in uradnikov vseh vrst. Še baje je v tem ozira glede domač hrvaške in slovenske inteligence v Trstu in v Istri. Ako bi se na podlagi prava in zakona ustanovile gimnszije in ako bi se dotlej ne po stopalo s tisto brezobzirnostjo kakor sedaj, ne mogla bi ministerski predsednik in pravosodni minister na naše zahteve glede uradnikov, zmožnih nsšega jezika, odgovarjati, da jih nimata.
Ako naučna uprava čaka predlogov in pritrdil od mož. kateri nimajo srca za našo mladino.
katsri n«< poznajo našega jež ka, kateri naš jezik in našo narodnost, sovražijo in zaničujejo (Posl. Alfred grof Coronini: Kakor na pr. namestnik'i potom se to ne zgodi tako kmalu.
Zsdrfja leta se jo celo zgodilo, da ss je prepovedalo petje slovenskih in italijanskih pesmij v cerkvi, ičujte' Cujte! mej somišljeniki i Tudi naredbe naučnega ministerstva se ne izpol-nujejo. Tako na pr. se ne izpolnuje ministerski ukaz z dne 20. januarja 1890 mislim št «M0, s katerim js določano, da je polagoma zgo dovino in zemljepis učiti v slovenskem oziroma italijanskem jezika Završnjem in priporočam nastopne re<olocijo:
Visoka zbornica nsj sklene: Z ozirom, da Slovenci v alpskih deželah i.imajo nobene srednje tole in se le na nekaterih gimnazijah poučuje deloma v slovenskem jeziku in da na Primorskem ni niti jedne ni višje ni nižje srednje šole s slovenskim ali hrvaškm učnim jezikom; s ozirom na to. da so uspehi pri vzprejemnih izpitih. pri maturi in semesterski klasifikaciji na teh nemških srednjih šolsh jako neugodni in to ne vsled nenadarjen osti dijakov, ampak radi tega. ker učni Jezik ni materni jezik velikanske I večine dijakov in ker se z ozirom na nedostojai<je domačega razumništva |M*topa dosti prestrogo — ss c. kr. vlada vabi:
1 > Urediti srednje šole v alpdtih deželah 1 in zlasti na Primorskem v zmislu člena 19. odstavka 3 drž. osn. zak. z dn«5 21 decembra 1867. št 142 tako. <la doto tu prebivajoči Slo- j venci in Hrvati potrebna sredstva za izobraževanje v svojem jeziku.
2) storiti kar treba, da se polagoma usta- i nov.' slovenske in hrvaške srednje šole v kar treba najprej: «) Da se s Slovenci in Hrvati, kateri obiskujejo nemške srednje šole. ne postopa z neopravičeno in ptsvei.!:* strogostjo, ampak prizanesljivo ter oziraje se na njih narodnost in jezik.
h> da se slovenski oziroma hrvaški jezik n« mudoma uvede kot obligatni učni predmet na vseh srednjih šolah v imenovanih deželah.
Celjske novice.
i Občinski odbor občin« okolica Celjsi po
trdil je v seji dne 12. sušca t I. inventar te občine, iz kat rega. Je razvidno, da ima občina okolica Celje 38 81« gld. 4 kr. premoženja in 1071*3 gld »7 kr. dol;ra toraj čistega premoženja še 28.H22 gld. 7 kr. 18*4 imela je ta občina 30.311 gld. premoženja in IHStll gld. dolga, toraj čistega premoženja I- lUMj tako. da se Je premoženje te občine od leta 18*4 za 14.072 gld 7 kr. zvišalo. Pri tej seji predložil se je tudi račun občine za leto 1802. iz katerega je razvidno, da je imela občina v pretečenem letu II 180 gld 50»', kr. dohodkov in 11.237 gld. 73', kr. stroškov,
Še oelo mali prašički jih ne morejo sproti pojesti. Iz drevja se cedi med. ki je tako slasten, da mu ga na celem svetu ni nikjer para. Znašajo ga iz nežnocvetočih travnikov čebelice skupaj, ki niti žela nimajo, da bi pikale z njim. Po do-linah se nahajajo živali kravam podobne, le manjše so. Rade se dajo jezdariti in vpregati. pa tudi lino volno imajo, ki je fineja nego vsako meri naška. Potok, ki po otoku teče, ima jako bistro in zdravo vodo in je tako obilen, da bi gonil malin.
0 takih srečnih otokih sanjarijo mornarji vedno tedaj, kedar leni polegajo ob morski tišini po krovu, posamično valovje pa spodaj pluska ob stenovje. Iadija sama na enem mestd stoji kakor pribita. Med tem se pa zvezda za zvezdo vžiga na nebu in zopet ugaša, dežele pa le še ni videti od nobene strani.
Kol -rtsonu je bilo tako sanjarenje mornar jev jako dobro znano: zato ga je pa skušal praktično uporabiti za se.
Slikal jim je v živih barvah prekrasno življenje na takošnem otoku, kjer bi jih svoj živ dan nihče ne motil in bi si ustanovili malo prosto državico na patrijarhalični podlagi. Za denar, kar ga imajo. dobili bi na otahafti lensk. lepih ladijank in Kreolinj. pa tudi sužn^v. ki bi jim zemljo obdelovali, vsa draga dela opravljali in
delali obleko. Njim samim bi drazega ne bilo po treba kakor le vedno vživati in veseliti se. To pove in strelivo bi iz ladije s saboj vzeli; pred edinim in oskim uhodom na otoka postavili bi tvrdnjavo. kterej bi s topovi oboroženi nobeno brodovje ne bilo kos. Nihče bi jih od ondot ne preganjal in s časoma bi nastal ondi čisto nov rod.
Strm«* so monarji Kobertsona poslušali in ga prosili, da bi jim vendar pokazal ta čudoviti otok.
Kobertson j<h ni sleparil in jih pelje tjekaj. Otok Šajgan je bil res tak. kakor ga jim je Kobertson slikal, od znnaj gol. skalnat, puščava pristopen le na eni strani po oski soteski, po kteri se je zlival potok v morje, bil je znotraj ves podoben raju. opisanemu v orijentalskih prav Ijicah. kjer človeku ni treba vprašati. kaj bo drugo Jutro jedel in pil. temveč skrbi le za sedanjost. Tukaj narava daje v obilni meri ptičem taisto na razpolaganje, kar si drugod največja gospoda za drag denar kupuje. Poleg tega pa deset milijonov dolarjev skupnega premoženja. sedem in trideset pogumnih možakov poleg najlep šib žensk in sužnjev v izobilji in pa šestnajst topov ter na cente streliva' Mornarsko srce si pač lepšega želeti ne more
i Dalje prihodnjič i
toraj f»7 gld 17 kr primanjkljaja Ta primanjkljaj nastal je vsled toga, ker je imela občina, zaradi naprave bolnišnice za na koleri oboleoe nad 1400 gld. stroškov, sa katere se pri sestavi proračuna še ni vedelo. Preglednikom toga računa voljeni so gg. dr. Joa Sernec. Kari Šah in Jurij Skoberae Občinski odbor sklenil je med dragim še tndi, da ss prevzamejo stroški za ogledovanj* mrličev na občinsko blagajno In je izročil ta posel g. dr Premšakn v Ce|ji ter dovolil v to 180 gld. aa leto Za U sklep bodo občinskemu odbora gotovo hvalstai vsi občani, tem bolj, ksr zaradi teh stroškov več ne bode treba »zviševati občinskih doklad.
Dijaška HtsMVtl V Celovcu Mri Jedne 24 januvarija t. I. hišni posestnik France Kerte, doma is Arje vasi pri Žalca Blagi pokojnik preskrbe! Js v svoji oporoki svojo mater s zdatao mesečno rento, iz ostale imovine zapustil Js znesek 1200 gld. .Dijaški kuhinji v Celju* z MJo, da društvo vživa od tega kapitala vsakoletne obresti. Iz ostale okolu IflOOOgld znašajoče imo vine pa se imajo ustanoviti dijaške ustanove ss slovenske dijake iz oljskega okraja Razen tega utegne k temu premolenjn pripasti le aska draga sedaj v pravdi se nahajajoča dedšina v vrednosti nad *».00D gld. Naj mimo počiva blaga duša pokojnikova'
Usnsškl Csflaai v siitbirab ) Dne ft. ssaroa 11 Je bila po naši |*atiki tretja postna nedelja Oljski okoličani p«, ki so ta dan prišli k jutranji maši v Celje, videli so začudeni hoditi po ulicah našemljene ljudi, kakor se po navadi vidijo Is na pustni torek Kaj je bilo« Celjsko asmško pevsko društvo izmislilo si Js za tretjo postno saboto veliko pred post no burko imenovano .Oschaas* Vse nemško Celje zbralo aa Je tisti večer v vseh mogočih capah našemljeno v kazinski dvorani, potem se je pilo in norelo do belega dne m ob zorinem svitu hlsčali so zada ji na šemljenci po ulicah. Govori se. da ss Js to godilo z namenom jeziti naše duhovnike. Ta otročji namen se ni dosegel. Resno pa moramo protestirati, da se na ts način pohujšuje in draži naše vemo Ijodstvo in čudimo se. da sta se te veselice udeležila celo načelnika sodniškega in pol. arada ter ravnatelj celjskega gimnazija g Peter Končnik z nemškimi dijaki tega zavoda
tZaraiil ss Js) gospod Milan Hočevar, trgovec v Celji z gospodično Hermino 8ima Vrlemu narodnjaku čestitamo'
(Glavni porotniki estjaki ) Anton Recher. posestnik v Gotovljab: Janez SiegH. posestnik v Studencah; Jožef Hren, trgovec v Gornjem Gradu: Karo! Soretz. župan v Stndencah; Karol Hubrger. trgovec v Maribora; Jožef Ranter. trgovec v Šoštanji; Jožef Pollak, gostilničar v Kozjem; Adam Huber. trgovec z železnino v Ljutomera : Franc Findeming. krojač v Vitanji; Martin Tomaž*, župan v Tribanu Jožef Kokošinek, trgovec v Maribora; dr. Franc Ransch. odvetnik v Kozjem; Franc Krainz, trgovec v Maribora: Jožef Bancalari. lekarnar v Maribora; Matija Žerovnik. župan v Loki; Ignacij Brezinšek. po sestnik v Rogatcu; I^opoki Fiegelmailer. posestnik v I »ki; Peter Stumpf jua. posestnik v Studencah: Anton Loschnig. j osestmk v Spodnjem Radvaaji, Karol Scherbaum jun. hišnik v Maribora; Franc Wels hotelier v Maribora; Jožef Winkler, trgovec v Slov. Gradcu: Jožef Hofbaner, trgovec v Št. Jurji pri laškem; Jožef Robitach. hišnik vihri-bora; Janez Gruber, hišnik v Maribora; JoCef Kapoc. hišnik v Mariboru; dr. Jan. Orosel. odvetnik v Maribora: Oskar Urban restavrant v Trbovljah; Franc (Juandest. hišnik v Maribora; Martin Muršec, trgovec v Ptuji; Simon Wokan& trgovec v So Stanji; Jan. I>«chnig. trgovec v Šmarji; Karol Novak, posestnik v Spodnjih Hočah; Jan. Klocher. hišnik v Maribora Karol Jekrašek. trgovec v Rogatca Dopolnilni porotniki so J. Martini, fotograf. Jan. Stegenšek. hišnik. Friderik Jako vritseh, Jožef Smekal. krojač. Florjan Bajer. go stilničar. Anton Murko, črevljar. Mihasl Zavadtal. c. kr. giran. prof. Anton Tschaataeh, klepar, vsi v Celji, Jan. Kompolšek. posestnik v školji vaai (Tsttka šapaijai je sosedna Vojmška. ki šteje blizo 4300 duš Cerkev iz Litega stoletja jim je poatala že davno prstema. Zidali bodo sedaj novo veliko. Nabrano Je le okoli I'4)0 gkl za njo.
Spodnje-štajerske novice.
(Prtmembe pri i. duhovščini Preč. g. Fr. Košar, kanonik. j.- postal stolni dekan v Mariboru Č. g. .1 Purgaj. provizor. je postal župnik v Stopercah.
.Naš rojak. i. g. A Podgoršek. loma iz Piše«.-, je bral v mestu Kansas i'ity v Severni Ameriki 5. febr novo maš • in je kot dušni pastir nameščen v Greelev (dežela Kansa-o kjer bode med ondi naseljenimi S<-ven«-i in Hrvati deloval
.Premsmbe pri učitsljatvu G J Kav ter. podučitelj v Brežicah, imenovan je nadučiteljem na Planini, gosp J šah p.\lučitelj v Novicerkvi. imenovan je učiteljem v Trbovljah, ing. J Iglar je postal učitelj na Dobrni.
• Koncert' na korist ostalim j-onesrečenih delavcev :n premogokopov v Skalah ki se je vršil dne 12 t. m. v čitalnici v Šošunji. ni bil sicer po»«-bno i bilo obiskan, a vde .žniki poka/ali s... da poznajo bedo nedolžno trpečih. Vse točke konc rta izvajale »o *e prazno, posebno ži-nski zbori, katere so na burii" zahtevanje morali ponavljati Tudi 'omb-Ia p v/r .Ma je um go zabave. - Dohodkov j- bilo nad 100 gld in bode čisti pre. -tanek kak.h 12*»—130 gld Več poročamo prihodnjič
Izvolitev v okrajni zastop> a« Ljutomer je Nj. Vel : r« sv -sa. p Ti.I Uvolj n Je gosp Jan-zKuk. ve.-, posesesrmk za na-Vlmka in nota' g An*' n ŠLitnberger /a namestnika
Občni zbor posojilnica v - štanji vršil »e bode de. luaua ob ii. uu p». ludne Ako bi pn prvein zborovanji ne bil - zadostno število članov navzočih skliče »e tako, za 4 uro drugo zborovanj--, ki Je sklepčno pri vsak.-rinem številu članov
Trbovljska občina i pridobila si je p« tiudu sedanjega župana Ferdinand Koša nov... lejio sejmišče. Zadnji čas je bil . da se je odpravila nesnaga s sredine vasi. kt bila v veliko nad leg>j stanovnikom — Se pač vidi. da gospodari drugi mož.
Iz Rimskih toplic nam poroča: d.spod poštar tukaj neč* zn t?; slovensk . dasi je sin slovenske mat-re Kako j- njegovo politično prepričanje. nas ne briga, zahtevamo pa. da pisma s slo-vet. kimi naslovi kakor .Načelnišrvo železniške postaje v R.mskih toplicah', ne vrača z opombo: ,hier unbekann-" — Da se gospod poštar ni mnogo učil. j- obče znano, pa kot poštar bi vendar vsaj slovensko moral brati znati.
Veliki požar i Soboto, dne 11. t. m nastal je v št Ropertski vasi v Braslovški občini velik ogenj, kateri je skoro vso vas uničil. Nekoliko pred 3. uro p"[>olulne začelo je goreti neko gospodarsko poslopje blizu cerkve m zbo„ silnoga vet i a bila je v teku 10 minut vsa vas v plamenu. Pogumnosti gasilcev se je zahvaliti, da se je otelo nekaj hiš — katere pa so bile z opeko krite Požarne brambe iz št Petra, št Pavla. Žalca. Vranske in celo iz Celja — kakor vse brizgalne sosednih vasi prihitele so na pomoč in so s hvalevredno pridnos'jo in srčnostjo gasile do pozne noči. Pogorelo je 14 kmetij, katere pa so bile vse zavarovane Med požarom bili so ljudje vsi zbegani — vsak je hotel rešiti iz p.amena. kar mu je bilo najd.ažj- — a reveži su se pri tem delu prav hudo opekli. Neko dete je zbog strašnih opeklin cel-5 v smrtni nevarnosti O nas'anku požara se kaj gotovega ne ve: a pravi se. da so otroci podkurili. Stariši. pazite na svoje otroke in nikar jim ne puščajte jemati pogubonosn h žveplenk!
(Veliki gozdni požar' na hribu Kamnik v občini Griže nastal je dne II t. m. ob 10. uri dopoludne ter vničil okoli 13 johov gozda. Da se je ogenj po 1« urnem trudapolnein delu omejil zahvaliti je v prvi vrsti >.ndotno prebivalstvo žandarskega vodjo g. Alojzija Fuhrmanna in žandarj* Josipa Sakušeka katera sta gasilcem ves čas spretno načelovala škode je bl.zo a« ti gld
(Požar i V soboto dne 2.V svečana je kruti og.-nj vpepehl poslopje J Mlinarica v Otehovvih Zgorele so mu tudi svinje Pogorel«; je b i zavarovan .Orehotski fajerberkari* ao imeli tukaj priliko pokazati avojo spretnost Videti je bilo. da jim nemška .komanda' ni ni«* pomagala in prav parne'no bi bilo. ako l>i vpeljali slovensk. povelje.
Železnica od Spodnjega Dravbsrka do
Kamnika na Kranjskem, •"••z Velenje in Mozirj«' s.- utegne s časoma zgraditi, kajti za izvršitev te proge se d.g,».irja vlada s Staj deželnim odborom, kakor je pr povedoval kupčijski minister v državnem zboru
Bralnega društva pravila v Sevnici i so sicer potrjena, a o otvorjenju društva ni Se nič slišati. Mladi d. moljubi so za to jako vneti, toda starejši, izkušeni rodoljubi se obotavljajo. Le na noge. vsi. naj bnlo narodni Sevnici d"her vzgled narodnjaki v nemSkutarskih Brežicah
Vinorejsko društvo na Vulmu je pristopilo k avstrijskemu druStvu kot podružnica in dobilo od njega .">0 gld. podpore za vzdrževanje svoje amerikausk«- trtnice.
• Odlikovanj«.> Havkar g A. Rohrer v Brežicah j- dobil zlati križ za zasluge
Čitalnica v Brežicah ima v nedeljo 19. t. m. Občni zbor in besedo z gledališčem in petjem
Čudno prelevenjs.' Od Save se nam piše. da rabi .narodni" občinski zastop v Rajhenburgu le n-inški pečat in nemške pisemske zavitke, kam r vtika seveda le nemška pisma, če piše tudi slovenski -Tanki čudno, prečudno'
Nesreča pod videmsko-krškim mostom. V nedelj ' ■">. t m je zadel plovec s svojuu vel.kim plovom rako nesrečno .1. m-a-ove |»-le. da se mu je plov razpočil polovica je kar sama «la\je plavala njega ki se J- držal ene same «le»ke. bili so komaj s čolnom rešili
'Na Vidmu- je umrl mladi in priljubljeni gostilničar P«*ljed p-sestnik ž- od nekdaj znane "grinčeve goetOnlce
Trte so i letos pre«-ej pozeble v bivši hudi zimi: rezači imajo radi tega težko delo in morajo celo nizko obrezovati
.Razširil«' se bodo za en razred sledeče šole: Ponikve. Šmartno pri Slovenskem Gradcu. Račje in sv. Ana na Krorabergu.
Druge slovenske novice.
i Razpis častnega darila < Da bi pospešila
razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpiauje .Matica Slovenska* po določilih Jurčič-TomSičeve ustanove 20"» gld. častnega darila izvirnemu pesniškemu pripovednemu delu v prvi vrsti kaki daljši in celotni epični pesmi. Snov bodi delu zajeta iz zgodovine ali sploh :z življenja naroda slovenskega. Delo mora biti pisano tako. da po obliki in vsebini svoji ustreza umetniškim zakonom lepe pripovedne književnosti ter poleg tega ugodi literarnim namenom »Matice Slovenske" Pisatelj, kateremu prisodi častno darilo iz novcev Jurčič-T-.mšičeve ustanove, prejme vrhu tega za svoje delo še navadno pisateljsko nagrado, katere plačuje .Matica Slovenska" po S 15. svojega opravilnega reda po 25 —40 gld. za tiskovno polo. Rokopisi naj se brez pisateljevega imena pošiljajo odboru .Matice Slovenske" do 31. dec. 1803. 1. 1'isateljevo ime naj se pridene rokopisu v zape-čačenem listu, na katerem je zapisano dotično geslo. V Ljubljani 1. marcija 1803. Odbor .Matice Slovenske".
'Novo slovansko planinsko društvo v Ljubljani si je zbralo za svojega predsednika g. prof. Fr. u rožna.
(V Cirknici na Notranjskem so že izbrali poslopje, v katerem boste nastanjeni nova sodnija in «Javkarija. ki pričnete z novim letom delovati v svojem novein obsegu za ta trg in bližnjo I okolico.
Turik« gosposke na Koroškem > i ikrajni glavar celovškega glavarstva je pretil županu v Kotmarivesi. da mu bode naložil 20 gld. globe, ako mu bode vložil Se slovenski dopis, [.epa reč' 'n naši slovenski poslanci še strežejo na Dunaji vladi, ki ima takega uradnika'
i Slovenske posojilnic« i Žuženberska posojilnica s« je v svojem upravnem letu dobro razvijala kajti iniela je {>3222 gld prometa. 1'.'3 gld čistega «|ob.čka in 2*2 gld zadružnega zaklada Kuako stoji na trdnih nogah Notranjska pos jilni-a v Postojini. kateri pre^uitaja kakor drugim gotovine. lme'>a |e n24.'»n gld. prometa. 1«*W gld - istega dobička in 43oo gld zadružnega zaklada — Istrska i hrvatska i jmao Jilnica v Pulji je imela že v svojem 2. letu l«lol4 gld. prometa. »150 gld čistega dobička
in 140 gld rezervnega fonda - Posojilnica na Vranskem je imela že v svojem 2. upravnem letu I"»7172 gld prometa. *4X gld. čistega dobička in v obeh prihranjenih zalogah »7U gld. Velik napredek' Posojilnica v Ribnici na Kr. je tudi Že kaj pridna in močna Imela je lani č«-z 4i>0000 gld. prometa in 4375 gld. čistega dobička in 5073 gl-l. rezerve, deluje pa še le ."» let Darovala je lani 4u> gld.. med tem 5<> gld. naši šolski družbi Pri občnem zboru krške posojilnice 5. d. t. in. j- bilo navzočih 22 udov Kačun lanskega leta se je enoglasno potrdil. BaS tako so bili en-glasno zopet izvoljeni vsi dose danji odborniki načelstva in nadzorništva — Makolaka posojilnica je izdala za svoje H. upravno leto jako preg!e«Ino sestavljen račun, ki kaže napredek tega zavoda, namreč 217403 gld. pro meta. 1037 gl.l. čist-ga dobička in «0*'.l gld. prihranjene zaloge. V dobre namene je ta po aojdnica dokaj darovala Dohodninskega davka jej ni bil-« treba plačati.
ils Kostanjevice, i Bralno društvo bode priredilo besedo v korist šolske mladine. — Občina ima novega tajnika, ki n-? ura«luje več edino le v slovenščini, marveč obilno v nemSčini. kakor njegov prednik — G. Delkot iz Breži«- je v Avgu stinih svoj vinograd zopet popolnoma iasa«lil z amenkankami - Posestnik M. Colarič je d«ibil kacih 500 gld za prodane trte. — Nove šole so v Kostanjevici tako potrebni, kakor ribe vode. tudi denar r.\ stavb«- bi te imeli — pa se radi prostora, kje naj bi novo poslopje stalo, ne morejo zjediniti.
Druge avstrijske novice.
Presvetli česan je bil v Švici, kamor je šel naproti cesarici, ki se je z dolgega potovanja po svetu vtačala proti domu čez Švico.
- Državni zbor' se je zopet pretekle dni mudil le z razpravo o proračunu. Pri razgovoru o železnicah se je štajerski deželni glavar grof VVurmbrand potegnil za krajevn- železnice štajerske, mej temi tudi za progo sv Jurij-Slatina in Spodnji Dravb -rg-Velenje. Poslanci so se potegnili za podržavljenje južne železnice. Na očitanje, zakaj se pri železnicah rabi le nemščina odgovorila je vlada, da v temeljnih pravilih železnic je nemščina sprejeta kot uradni jezik. Lepo pravilo to' Kako more li katerakoli avstrijska vlada taka pravila potrditi in zagovarjati'?' —
Zoper malo loterijo i je v državnem zboru imel jako zanimiv govor dr. Roser. ki se že veliko let bojuje zoper ta .prostovoljni" davek.
(Vrednoetni papirji> imajo na borzah tako visoke kurze. kakoršnih že dolgo niso imeli. Da le ne bi prišel na to kakošen. polom kakor 1. 1873.
(Nova postava o trtni oži- pride morebiti še pred veliko nočjo v razpravo v državnem zboru.
Čeikl namestnik Thnm je imenovan ministrom za Čehe. Nekaj je to za Čehe. a ne dosta. kajti grof Thun se priSteva češkim Nemcem. dasi je kot uradnik vsem strankam dokaj pravičen.
Ogled po širokem svetu.
ilzaeljevanska komisija' državnega zbora zjedinj-nih držav severne Amerike je sklenila, da se ne smejo naseliti ljudje kateri niso pisanja in čitanja zmožni. Avstrijske izseljence zadržujejo že na bavarski, saksonski in pruski meji — in vendar Se vedno vse v Ameriko sili.
iVoIltv« na Srbakami so vsled pritiska sedaj vladajoče liberalne stranke ugodno izpadle za vlado.
(Na Franc- akaml se vrši zdaj preiskava v znani panamski za.levi zoper tiste poslance, vladne in nevladne može. ki so dobivali od panamske družbe za svoje zadeve, za volilne in druge spletke jako velike podpore kar je bik> poglavitni vzrok. «!a je to društvo sramotno propadlo
Dopisi
Ia Starega grada 4 marca. ilzv. dopi Gospo«! urednik' Ne zamerite mi. da se tudi jaz. puščavnik iz Starega gra«la. vrinem med Vaše dopisovalce. Moji dopisi ne bodo tako opiljeni.