List 51
Gospodarske stvari.
Pogoji življenja in rasti so zrak, voda,
svitloba in toplota.
Najvažnejše potrebe življenja in rasti so zrak, voda, svitloba in toplota, in kjer le ene manjka, tam ne more nič kaliti in nič vspevati. Ravno tako kakor sitno plevelno seme desetletja v zemlji mrtvo leži, dokler mu potrebni zrak ne vzbudi kali, ravno tako ne more nobena rastlina rasti v temnem prostoru in poganjati zelene stible in zelenega listja. Otrpnjena in mrtva je zemlja na mrzlem severnem tečaji, kamor niti toliko solnčne toplote ne prodre, da bi zamogel rasti boren mah, in ravno tako pusta in nerodovitna je puščava, koder nobena deževna kapljica ne zmoči vročega peska, da bi zamoglo semensko zrno kaliti in rasti. Kmetovalec pa, ki ima obilen sad in žetev svojega truda in dela le s pomočjo zraka, vode, svitlobe in toplote, mora te najboljše, najzvestejše in najcenejše svoje pomagače natančneje spoznati, če hoče, da mu še bolj pokorni postanejo in mu pomnožijo veselje do njegovega poklica.
Zrak je telo, čeravno ga ni moč videti in tipati; 773krat je laglje od vode ter prešinja vsa trupla, celo les, kamenje in vodo. Zračna plast, ki našo zemljo nad miljo na debelo obdaja, tlači na zemljo tako močno, da znaša ta tlak na en štirjaški meter 10.336 kilog. Ne bilo bi čuda, če bi nas vrgel ta velikanski tlak ob tla, ker pa zrak od vseh strani enako tlači na telo, zgine tlak vsled proti tlaka. Tlak najbolje opazujemo na tlakomeru ali barometru. V ba-rometrovi stekleni cevi je prostor nad živosrebrnim slopom brezzračen, tako da tlak zraka vzdigne slop za toliko vkviško, da je teža slopova enaka teži zračne plasti, ki tlači na barometrovo odprtino. Greš li z barometrom na visoko goro, zapaziš, da živo srebro v cevi pada, ker je zrak bolj redek; teža zrakova in njega tlak namreč pojenjava kolikor višje stopaš. Barometer toraj ni nič druzega kot zračna tehtnica. Opa-zujemo tudi, da barometer, to je, živosrebrni slop na enem in tistem kraji časih pada, časih se pa dviguje. To pride od tega, ker je čisti in suhi zrak teži, z vodeno paro napolneni zrak pa ložej.
Zrak ima izvanrecino veliko lastnost raztezati se, ako je razgret. Razgrftr^arak je ložej in sili na kviško. To opazovati je v zakurjeni sobi, koder je pod stropom dosti bolj toplo kot pri tleh. Iz tega vzroka nastaja veter, ker se razgreti zrak dvigne na kviško, na njegovo mesto stopi pa drug še ne razgret, težak zrak.
Kakor nam je zelo lahko mogoče s pomočjo toplote zrak raztegniti ali razredčiti, ravno tako težko nam je zrak skupaj stisniti ali zgostiti. V cev, ki je na enem konci dobro zamašena, ni nam mogoče z največjo silo batu do dna poriniti. Tako stisnjeni zrak ima lastnost se s čudovito hitrostjo zopet raztegniti in sicer s tisto silo, s katero je bil stisnen. S tako veliko hitrostjo in silo deluje na pr. stisnjeni zrak v požarnih in drugih brizgalnicah, koje mečljejo vodeni curek veliko metrov visoko in dalječ.
V o d a je na zemlji skoraj ravno tako razširjeno telo kakor zrak. Tri četrtine Zemljinega površja so voda. Voda nahaja se v velikih množinah v studencih, rekah, jezerih in morji, pa tudi % telesne teže naših živali kakor rastlin obstoji iz vode. Rastlinski sok, človeška kakor živalska kri, naše pijače, kakor na pr. mleko, vino, pivo itd. vse je največ le voda. Voda je neobhodno potrebna vsakemu življenju, ker ni samo le redilna snov, ampak ona tudi raztaplja hranilne snovi zemlje ter jih dovaža rastlinskim koreninam. Človek in živali zamorejo le v vodi raztopljeno hrano povžiti in jo v životu pretvoriti.
Tudi voda se raztegne v toploti ter pri tem spremeni svojo vnanjo obliko. Vodo je mogoče tako raztegniti, da postane ložja kot zrak ter da se dvigne kot nevidni sopar v zrak.
V mrzlem zraku je sopar viden, ker se vodeni delci kmalu zopet stisnejo. Če pa celo obsopiš mrzlo okneno šipo, zagosti se sopar tako naglo, da iz sopara postajajo zopet vodene kaplje. Ravno tako zgodi se s soparico, ki se v toplih dnevih izhlapeva iz različnih mokrin ter se v zraku zbira. Soparica zraka se polagoma ohladi, napravlja megle. Gorki vetrovi megle zopet v soparico spreminjajo in jih razprševajo mrzli vetrovi pa megle tako ohlajajo, da se v vodene kaplje spremene, ter kot dež na zemljo padajo. Če kaplje na svojem potu na zemljo zmrznejo, potem gre toča. Soparica, ki je uže zmrznila kot megla, je sneg.
406
Voda zavzema najmanj prostora pri 4° R. Tako topla voda se ne raztezuje le pri višji toploti, ampak tudi pri nižji toploti, toliko časa, da pride na 0° ter zmrzne in zadobi trdo obliko. To raztezanje vole pri nizki toploti je dokaj silno, vsaj dostikrat vidimo ia slišimo, da zmrzneni drevesni sok z glasnim pokom razkolje močna debla. Ravno tako razpoka zmrzla voda trdo in težko ilovnato zemljo ter kmetovalcu zrahlja njivo. Resničen je pregovor: „Mraz je najbolji oratar."
Nezavedno in nehote ljubimo toploto. Otrok, ki srečno spava v materinem naročji, piska, ki se skrbno skriva pod peruti koklje, mačica, ki se na solncu raz-greva itd., noter do starega deda, ki sedi za pečjo ter z umetno toploto nadomestuje odnehajočo telesno toploto. Vsako bitje potrebuje za rast in vspevanje gotovo množico toplote.
Grlavni vir toploti je solnce. Sicer ima tudi zemlja svojo lastno toploto in tej je pripisovati, da zemlja ne zmrzne po zimi tudi v globočini. Razven tega stvarja se toplota, še pri druzih učinkih, na pr. pri gorenji in trohnenji teles, pri dihanji, pri kemijskih dogodkih, pri udarci, sunku, drgnenji, blisku itd,
Toploto zamoremo sicer čutiti, a ne moremo jo tipati ne tehtati, ona toraj ni telo. Toploto nahajamo povsod, kjer delujejo sile in koder se razkroju-jejo snovi. Pri razkrojevanji snovi se toplota razveže (postane prosta) pri novem stvorenji se pa toplota veže. Ravno tako, kakor se razvija toplota pri soži-ganji lesa, ravno tako porabi na drugi strani rastoča rastlina natanko toliko toplote, kolikor jo zamore pozneje oddati pri sožiganji.
Če opazujemo toplotine učinke, spoznamo njeno važno svojstvo, vsled katere se da toplota voditi od trupla do trupla. Toplota se širi neposredno ali pa vsled žarenja. Lastnost teles se zgreti in toploto voditi je pri različnih telesih različna. Na enem koncu zgreti železni drog postane hitro vroč tudi na svojem drugem koncu, med tem ko zamoremo držati prižgano žveplenico skoraj toliko časa, da popolnem zgori. Železna peč je hitro vroča, pa ravno tako hitro ohlajena, med tem, ko se lončena peč le počasi sogreva, a svojo toploto potem tudi dlje časa drži. Ker sneg slabo vodi toploto, zato brani snežena odeja naše setve pred mrazom. Predmete, katere hočemo braniti pred toploto ali mrazom, odenemo jih s slabo toploto vodečimi tvo-rinami, na pr. s slamo, plevami, pepelom itd. Tudi barva upliva na sogrevanje. Temno barvana se hitreje sogrejejo kot svitlobarvana, zato je njiva s črno prstjo spomladi hitreje sogreta in prej obzeleni. Da toplota trupla razteguje, to je sploh znano.
Velike važnosti za razvoj in vspevanje rastlin je povprečna krajevna toplota. To pa ne toliko z ozirom na posamezne vroče dneve, kakor z ozirom na vso toploto celega leta. Skupaj šteta povprečna toplota vseh dni ob času, ko narava živi, to je, ko naše kmetijske rastline zamorejo rasti, imenujemo toplotina svota. Od toplotine svote kraja odvisno je vspevanje rastlin. Tako, na pr. potrebuje ajda za svojo rast le 1000 do 1200° skupne toplote (toplotine svote), pšenica 1960 do 2250°, vinska trta pa še dosto več.
Od Zemljinega ravnika (ekvatorja), koder je večno poletje, gori in doli do severnega in južnega tečaja (pola), koder je večna zima, bi toplota enakomerno odneha vala, ko bi raznovrstni vzroki tako različno ne vplivali na podnebje (klima).
Pred vsem vpliva na podnebje višina nad morjem. Celo v bližini ravnika nahaja se na visocih gorah večni sneg. Tudi razmerje med vodo in kopno zemljo upliva na podnebje. Kopna zemlja sogreje se hitreje kot voda,
odda pa tudi hitreje svojo toploto. Drugi vzrok krajevnih razlik podnebja je bližina in namer gorovja, katero včasih brani kak kraj pre i mrzlimi vetrovi, drugod pa zopet tople vetrove ohladi. Bližina velicih gozdov in močvirjev naredi podnebje hladno in vlažno. Tudi povševna lega posameznih kosov naših posestev naredi za dotični kos posebna toplotine razmere Na nagneno zemljišče zamorejo podati sohični žarki bolj navpično, zato imajo večjo moč kot v ravnini. Proti severu nagnena zemljišča d >bijo, ker so od solnca obr-nene. manj toplote, sneg dalj časa na njih ostane kot na južnih, proti solnci obrnenih legah.
S toploto v tesni zvezi je svitloba. Solnce s svojimi žarki ne le sogreva zemljo, ampak daje jej tudi luč. Toplotmi solnčni žarki pa niso eno in tisto s svitiobinimi žarki. Vpliv svitlobe na vse žive stvari je velikausk. Svitloba prijetno vpliva na naše živce. Lepi solnčni dnevi razvedrijo človekov um in vzbujajo veselje do dela. Tudi za življenje in vspevanje rastlin je svitloba neobhodno potrebna. Svitloba vpliva v rast linskem telesu na hranitbo in na pretvorjenje redilnih snovi. Brez svitlobe ni barve in ravno tako kakor krompir v temni kleti le blede eime pogmja, ravno tako bi bilo brez solnčne svitlobe vse listje na svetu brez zelenila, vse cvetje brez lepih barv in prijetnih vonjav.
Solnce toraj ogreva in razsvitlava s svojimi žarki našo zemljo. Nje^a naj bi človek posnemal ter tudi sam razsvitljaval in ogreval svoje bfižnje. Le malem je dana moč, s žarki svojega uma vplivati na svoje bližnje; nasprotno smo pa vsi v stanu toploto razšir-jevati. Povsod zamore ogrevati prijaznost našega vedenja, dobrohotnost našega mišljenja in dejanska ljubezen do bližnjega ter tako vzbujati najlepše cvetje človekoljubja.