J, a svitlobo (lane od c. k. krajnske kmetijske družbe. i IV. srédo 4. Suš ca 1846. List Gospodu modrimu učeniku vinoreje, gorečimu branitelju Slovensine (Sonet). o slavna terta Tvoje domacije Karkolj žarečih kapljic v sebi hrani, ? Raztoči bližním krajem daljni strani > I)e radost se v sercé človeško lije Takó dělíš nam Svoje bogatije Beseda Tvoja „Vinorejo" oznani f Pa tud junaško čast slovensko brani In starih vraž verige nam razbije. Zató , kopáč domačiga zaklada! Naj hram Ti pólnijo tovóri vína, Naj vab' Tvoj glas ko cvet in sad De bode okopana korenina, De nam Slovenje terta več ne Ter ptuja ne zaraša je rastljina. i« Bée a. ? nograda s trad a ? Pepelníčna. Pomisli člověk, de si sád prahlí De, va-nj verníti se, je tvoj namén In de pod sóncam vse je róp begú; > ? De bo vesoljnost clo kdej Neznan je tu počitek Kj r • plén. pokoj sónce meri nam kratkôbo dnev Minljívost bije že svoj strášni boj S prirodo s ? kar svet domíj Le enkrat cvčte róža, in nikdár Se več ne vèrne njen begljivi cvet 5 Na nje cvetí Obeša vence 5 cvetíla piíst, razdèrt oltar vence pómlad drúgih let. Ko zbežno vál hiti tje v okeán 9 V ? Tàk hitro zbégne détešce z igrisj In vál, detéšce in igríša plán Razné vijorepna pis plén, die Beute. priróda. Nátur. 2 Tu púša móž otroku pól skerbi Tam gre počivat sivcek, sónca sít5 Kolovrat bítij vedno se vertí, Pa le motóz mu je nar dál jsi nit. Kaj veš, če ne boš zdíhal poln solzá Tam, kjér pojí te zdàj veselja zbôr 5 Vse, kar miluješ, číslaš v dnů sercá Ti vtégne vzéti jiitro ráni zor. N 1 • čelo vénča vénec ti kralj Al brije piš nàj krog beráskih lás ; ? Ne gléda smèrt 1 Enáko gré beráó část, ne lóči rev 5 králj k nji v vás. Enáko táre krón demántno véz v Zenínov vénc, nevéstin šapel zlát; Na en kup méče žezlo '), bergljic les, Beraški plajš tik na kraljev škerlát. Edin'ga ne zadene smèrtna óst ? Naj bo še bolj napeta nje tetív 5 5 Kristjánstva blagodárni cvet — krepóst Bo sáboj vzel mem smerti mlàd in sív. Tedej pomisli Ijúbček svetnih klám, Ki ceniš střást in rádosti razsàj: De, vjet v goljúfne zánjke hudih zmám Na prali le zidaš, kjer si stáviš ráj. 3 ? 3 Nàj bo v spomín danášnji ti pepél: Le bogoljúbu ptúj je grôba stràh, De 1 e krepóst mem smerti bódeš vzél, Kdàr střást in slást zdrobila se bo v práh. Rodoljub Ledínski. Poducenje^ kakó se mora klavna živina in mesó ogledovati? (Nadalje.) Ilazun imenovanih bolezin so tudi še druge per kterih se mesó brez velike nevarnosti ne smé jesti in prodajati, ali per kterih je mesó takó slabo in zoperno, de človeško zdravje v nevarnost pride. 1 žezlo, Zepter. tetív, Bogensehne, (Járnik). 3) klama, in 4 zmama, Táuschung, (Cigler) ? K tem štejemo nalezljive kužne bolezni, kakor: bukvice spravljeno kupujejo marsikteri rokodeli govejo kugo ali devetogobnico (Rinderpest, de ž njim mnoge reci pozlačujejo. Z dvéina lótama Lôserdiïrre), ktera je med vsimi živinskimi kužnimi zlatá se da 444 ur dolg srebern drat takó pozla bolezni nar hujši. Ona ne vstaja pri nas po navadi druzih go titi, de z oboroženimi očnií se bra ne vidi, ampak zgolj zlato. • % nanjem nic vee sre Ce z bokalam vode v vejih bolezin in ni domaća bolezin; iz ptujiga puh spremenjene napolniš posodo 3000 bokálov jo zanesejo, kakor zanesejo človeško kugo od dru- kakó tanjka mora biti tukej voda? j god. Eno samo kužno govedo iz ptujiga kraljestva nam prignano, ali Se čudniši in nezapopadljivši je razdeljivost é V V f v m V « m m ~ . m m mervica kužnjiga stru- mnogoverstnih řečí; če přineseš kapljieo špeknard pa po kakim blagu v naše kraje prinesena, ku- niga olja (Lavendel-Oel) v stanico, berž bo za go zatrosi, če se le bolno živinče z našo zdravo dišalo po vsi, desiravno moćno prostorni stanici brez de bi bilo še kaj na teži zgubilo, se je vender govejo živino na paši ali pa v iilevu snide, ali če se kužni štrup kako drugač zatrosi med zdrave že na milijone mèrvic od njega odtergalo. ktere po goveda. Bolj ko se zdrava živina z bolno s haj a, stanici plavajo, in vsim v nosnice drezajo in šege- hitrejši se ta bolezin rasprostuje od eniga živinčeta tajo. Kakó delječ zasledi volk ponoći merho? Pas so do druziga, od eniga kraja do druziga. Goveja sledi zajca ? " 'M ** " ' ^ I ** ? J ^ ? «vi**,* ju « «j i v j pun, kuga ima pa to lastnost, de se po tatinsko pri- drobce iz njegoviga telesa po tléh, po travi osta to je koder je zajic tekel, je piih krade, in se v začetku le pocasi razširja Vrancni jale te le pridejo po dihanji pasii v ntís. in to je ITT" 1 I "1 • • i 1 • • • v • i • ^ • § prisad fMilzbrand) seže ob enini po več hlevih: sléd. Vse karkoli iz rastljin, iz žival, iz zemlje, 1 ~ • v ■ « i • 111 • • 1 • v f • I 1 li' ' 1 1 , • ^ , . - . kuga se pa spervič le v eniga zatrosi. Bolezin v iz dišáv i. gobcu ali slinavka fMaulseuche) zgrabi veliko puhtí, so drobtince v nezmerlj ivini * puh številu, ktere gorkota odterguje, se z njinn v živinčet v hlevu; kuga se začne pa le pri enim, potlej združva in jih odnaša, de v zraku plaváje pogo dva ali tri tedne počasi leze, tiho štapa od eniga stama v naš nos pridejo, in de jih ćutimo. Gorkota ■ H ^HH ■ eroveda do družina, takó de kmetovavci sami nika ^___________________ __ _________. ______________ se nezapopadljivo sama sebe raztanšva, in zamore kor ne mislijo, kakó hudo bo ta kuga v kratkim mnoge druge reći v nedopovedljivo veliko število času govedino morila. Dokajkrat jih od sto le kakili drobtinc razdeliti. ali 10 glav pri življenji ostane. Devetogob nie a je kuga samih goved. Nima seje bati ne nekoliko "1 fi # 1 Vit. • V « l«v1 1 T 2W i i v • i Marsiktere stvari obstoje nekoliko iz krepkih k o nj y ne druera živina, in še tudi člověk ne. Zatro pa iz mehkih, vlačnih ali tudi kapljivote druga živina in razno kočili reći. Clovek je iz kosti, mesá, kervi i. t. d. ; blago med če bi on v poletnim,času v kakim kraji poginil.de si jo pa člověk, goveda po raznih potih, ki smo jih že povedali. Go- bi ljudje za-nj ne vedili, bodo od njega le kostí veja kuga napade le enkrat govejo živino ; J® je mu nikdar več kaj pa ko bi ga.tudi nobena zvér ostale, vse drugo ne objedala, bo ob kratkim se razsulo, razdrobilo živinče enkrat srečno prestalo, se .........— ____,, ______,.............. taciga pripetilo ne bo , ako je ravno v sredi med v nar manjši mervice, ktere z gorkoto združene kužnimi in na pol cerknjenimi goveđi. Težka, včasi pa nemogočna rec je spoznati ^ , t r ^ v/"1* j~ ';r"' k j e in kdaj se je devetogobna kuga začela. Nj e večidel nevidljivo zginejo Očitno je tudi, de mnoge stvari obstoje ne koliko iz zgorljivih, nekoliko pa tudi iz nezgorlji začetik je podoben začetku drugih menj nevarnih vih reci ali delov. Iz 100 funtov derv dobiš ki 5 bolezin. Živinče pokašljuje nekako nenavadno, glo- funtov pepela, kteri ni zgorel, unih 90 ťuntov je boko in votlo, skorej po človeško , kader z zatis- pa zgorelo, tó je, z satis gorkoto se sprijelo, in nevid njenimi ustmi kašla ; ni stanovitno pri jedi, hlastá îjivo ko puh, ali tudi ko zrak odletelo. Kar pa po zdaj po ti, zdaj pa po uni klaji, in se ne dotakne strohnenji, zgnjijenji ali zgorenji v take zginljive SjlAiZj pu i/i j /i u a j jia pu uni i\ic*ji» in o ni uu i aivuu ^ii uiin^j kake druge, ki jo je sicer rada jedla; govedo je mervice razpade, moglo je tudi — naj bo žival ali čmerno in hujši kakor po navadi. Krave pridejo rastljina — ravno iz takih drobčinih mervic zdru kmalo bolj, kmalo nienj ob mleko ; vse drugo je pa žite se ali zrasti. To je pervi in poglavitni ključ kakor pri zdravim živinčetu. Ali cez kake dni se kemijskokmetijskim vednostim. kužne znaninja pri živini pokazejo, in sicer včasi čez 3, vcasi pa cez dni. Nar očitniši znamnje deve Pozemeljske reći se dajo na dvojno vižo , ali pa po ke mijsko. Ce se kaj razbije, stolce, zmele i. U d. razdeliti, ali z mnogim orodjem togobne kuge je, če bolezin perve bolne živine po zdravih goveđih ravno tistiga hleva s ega, ali pa so zmirej vdobljeni deli med seboj enake natóre kje drugod, kjer so ljudje pri bolnim živinčetu bili, e na ci li lastnost; ko bi kámen rastolkel t• i • t 1 v t • i i vi- v i i t v # a r • • i i v i i r i ? • i SO VSI ali kjer se je živina z bolno sošla; če tedej zaćnejo kosci bolehati zdrave živinčeta ; ne vse na enkrat ? naj bodo še takó drobni, vender se zmírej vender eno za drugim, takó de v 10 j pa kámen; razreži, razmervi hleb kruha, vsi kosci, po smerti perviga goveda, kuga okoli sebe grabiti začenja, je to očitno znamnje začete đevetogobnice. > (Dalje sledi.) 14 dneli vse mervice so kruh. Če se pa kaj po kemijsko razdeli. niso več deli. ne 5 • V ? med seboj, tudi ne vec s poprejsno rečjo, iz ktere so se dobili, enake natóre, ali enaciii lastnost. Mlji tri dni ťuntcinóbra, Nekaj kemije (ločbe) kmetovravcam. (Nadalje.) 9. Razdeljivost pozemeljskih stvari. zmiraj bodo vse, tudi nar drobnější mervice cinó Kakor so vse pozem ber; če ga pa naravoslovec po kemijsko razdeli ali raskroji, bo dobil iz njega živo srebro in žeplo. De je pa živo srebró v svojih lastnostih vse drugačno od žepla, pa tudi žeplo in živo sre reći iz mnogih de- bro od cinobra, je slednjimu dobro znano. Takó lov zložene, se dajo tudi razdeliti, in sicer po razkroji apnjenčár 100 funtov težik apnjenik v 30 innogotérih načinili, ali jih razbijejo, stolčejo, zré- funtov živiga apna in v 70 funtov neke vogelno Že razten- kislôbe, ki jo iz kámna po ognjeni sili v podobi zejo zinćlejo, ali rastopijo, sozffo ljivost mnogih reći je za nas čuden prikazik; iz zraka odžene ; pa živo apno ni enako vogelnoki ediniga cekina naredi umetálnik s tolčenjem med bi se lahko ribjim meiuirjem takó veliko ž njo konjik z konjem vred zakril; tako zlató v plahto, de slôbi, in oboje tudi ne enako poprejšnjimu kainnu. (Dalje sledi.) Prošnja učitelja. Več učencov hođi v solo, kteri so bleskoviga, opa deniga obličja; tudi ni veselja, ne otrocje gibljivosti na njih viditi. Veliko taeih je tudi, ki vodo v posteljo pušajo (se vsčivajo). Kejevoljni ali nevsniiljeni starsi sirotice zjutrej pretepavajo, jih brez zajterka v solo po- šiljajo in takó ubogim otročičam vse veselje za uk in h igri umerje. Prosim tedaj pervič starše taeih nadložnih novejsega lista naših Novic in do Celjskih vse pohvale vrednih Evangeljev (17. Priloga k Novicam), kakor 3) iz slovarjev vseh inih Slovanskih narečij po ustnem,večletnem izpraševanji navlasć zatónajemanih možev iz raznih Slovenskih krajev: iz Ogersko-Slo-venskoga sem si bil na dalji čás prostaka Vladislava Cesar ja Porabca; za Štajersko na 6 lét vinogradnika otrok za usmiljenje, ki so večidel sami tega krivi, kér jim potrebniga oblačila in toplih lezis ne preskerbé. Pri odrašenih pa mislim, de je kaka bolezen vzrok te raz-vade , de postlje rosijo, če se ravno h vodi budijo in odevajo. Za te sirotice prosim pripomočik! Kdor ga vé, Kazimira Redenika Pohorca; zaRozeanski romón crez G lét Ratibora Longína Béljana ter za Krajnsko in Koroško vse k meni prihajavše suknarje , rešetárje i. t. d. izkúšal, kér sem presvedočen, da je med Slovenci dosta Slovánom znanega — blagá, kar se je domorodcem skri valo dosihmal, kér še prilike ni bilo, je nalešti. naj ga dobrotljivo po ;,Novicahu oznani. M usy. Odgovorna pričijočo prošnjo. Mene je skušnja naslednjih pomočkov zoper imenovano nadlogo učila ; drugi zdravniki bojo m oreb i ti še kaj Po mojih skušnjah nikdar ne izvira imenovana ponoćna napaka otrok iz kake bolezni, ampak je le slaba druziga svetovali. 4) Verh tega mi dobri domorodci céle zbirke Slovenskih besed in besedil, ter svoje rokopise in knjige iz svojih in ljudskih knjižnie pošiljaho (so pošiljali") izmed teh jih zdaj le nekoliko, pak ves hvaléžen imenujem: za Ogersko gospode K — ć in T V zo navada ali raz vad a, ktere so sami starsi krivi, per ktero tedej tudi zdravil iz lekarije (apoteke) potreba ni. Izrejenje otrok je napěno že v pelnicah bilo in je na pen o ostalo, ko je otroče odrastlo. Revčike pu- h* * * ' ce le ,za Štajersko: pred všemi drugimi céle bremena prečest, potle gospode Prof. Kvas, Košár, Serf, Krempclj g. S1 o m š e k, j Mursee, Vraz, Drobnic, Matjasič, Kan j uh, Dr. Vogrin, Macún, Pirš, Terstenjak, Račić, Godi- Stranjšak, Raj z man, Kvar, Mulec na i Lah ? f šajo celo noč ali celi dan mokre v pelnicah ležati M Hi ■ ■ bedaste matere kmetiške in gosposke Novak luf, i h an Šmidinger, Jarec, Rezan. Riz nar ? i ? za Koroško gosp. Majer; Ga za Krajno tude mislijo, de so lačni, ter jih silijo sesati ali pa jim pod-mêta v usta namašijo, de moraj o, hočejo ali ne hočejo, jenjati vpiti. De pa otročički vpijejo, kér jim je zoperno posebno gospode Dr. J. Bleiweis, Jem ej in Jakob Medved, Prof. Metelko, Stanic, Ko se ski, Vole i ç ter mimo teh gospodov kn. vl. Ostrov ski. na mokrim ležati, to jim nikakor ne pade v glavo. Kaj 5) Tude naš stari Gradec in naša zlata Ljub se zgodi ? Otroci se nava (lij o scasama scavnice in na gre. zadnje še ne čutijo več, kadaj voda pod nje Takó rastejo naprej in imenovana gerda navada ž njimi. Zdaj pa jih začnejo starši grajati, jih tepêjo, s vscano rjuho pred hišo postavlajo ali pa pri kakim konjedircu ali vzrokov, za kár se je to délo pokesnilo — prostranilo ljana mi zvésto odpirahta (sta odpírala) svoje knjižnice in knjigarnice. Tu je nekeliko izvirkov, iz kterih mi je Slovenš-čina za slovník in slovnico obilno přitékala, ter teliko pri kaki rokovmažarci pomoci išejo. Ta jim švelje pečeno miš na večer jesti dajati i. t. d. Naj mi kdo reče * de Akoravno tej sedanji slovník ne bode izčista in ves učenih Slovánov ( gosp. Sreznjev etymologicki po volji m res y kar govorim í! — Otroke imenovane napake od- skega ěasop. Cesh. Muz. 1840.) bo vémdar, kakor vaditi, je tedej treba, jih ze v pelnicah snažnosti va diti, kar jim tudi k zdravju in téku nar bolj pomaga. Ce pa že odrašeni postelje rosijo, je gotovo in nar bolje sedasnja doba od takovega déla terja, kratičké etymo logičke razvitke obderžal. sredstvo: jih p on oči skozi kaka dva tedna v sake ski Potle moj slovnik z slovnico vred bo Sloven Jih j česar ne hočem in ne smém utajiti, da se o* dej nič m dve uri z bu do vat i, de grejo k svoji potrebi, pretépati in očitno zasramovati, ne pomaga cio še škodje, zakaj prestrašeni otroci oslabíjo na tistih iz drugega kota pak samo čisto zlató pokažem jihovim nemorejo vode ostermenétim očém : rečem tukaj očito in razločito tèrmasti prepirljivci iz kakega kota zoper mene nevzdig , ako njihove popáke razodénem in v kraj spravim nejo j delih ? ki mehur zaperajo in odperajo, ter y deržati. De od stralia še odrašenimu voda uíde ? vsak sam ve. Zraven tega da moj namen ni ktero Slovensko pod ali p o d p o d naj se lakim otrokam na večer narečje (bodi si Ogersko-Slovensko, ali Štajersko ali ^ ' T ^ ^ 1WI1.AM* VVA ' ^ ^ v * 11U1 VVJU y U Vf VI i Ol V/^ OAO — KJIU Y L/UH1VU 4 Uli kJIMJ Vl OIVV/ y Ě i. nikar ne pripusti, veliko vode piti ali pa taeih jedí jesti, Krajnsko, ali Koroško, ali Hervatsko; ali Rozeansko) ktere bolj na vodo ženejo, kakor sladké repe i. t. d. Po zatréti ali ti na verh potegnoti, ampak iz vseh pod zimi naj bojo gorko oblečeni in naj ležé v toplih — in podpodnarečij željím, hočem in se upiram le sa- stanicah ; zakaj mraz zapéra vse kožne potne luknjice ter storí, de vse vodene smetí trupla (wâssrige Aus-wurfsstofFe) vdarijo na mehur in se tukej ocedijo, kér skozi kožo iz trupla iti ne 1110 i kar je jeklénega zernja suh ega zlatá ciste pšenice m dragega kamnja naši materi Slavi v eden morejo. Zavoljo tega snop f v edno gomoljo, v edno žiínico ter v eden vénec člověka po zimi veliko več na vodo žene vsaciga spraviti: za zuno in žlindro pak mi celo nikár ni, naidi i kakor poletí, še si toliko zagovarjavcev To so gotovi pomocki zoper rosenje otrok: le 14 dni je imenovaniga zvestiga ravnanja in poterpljenja po- (Dalje sledí.) treba, in treba ne bo poscanih rjúh sušiti, pa tudi ne krajcarja v lekarijo nêsti. Dr. Bleiweis. Proglas zastran novina slovenskima slov nika in slovnice. Popis tamnice (jetnišnice) v Gradiški na Soči ï ali živi in rnertvi vlaháni Slovenci od kodi so? 2 Jaz v V • pak Slovei natisnjenih drugih (Na dalje.) lovnikov samih ne přepisuj Pisal sim pričujoči sostavik Novicam, da bi am njih bravci razglasili po deželi, kolikor se takó iz vséh dosihdob da bi ga tudi tisti zaslišali, za ktere je pisan in kteri slovenskih bukev in rokopisov od naj Novic ne berejo. Dajte tedaj, prosim Vas, ta listik od iščem ravno starsih tréh Frizinžkih (Brezničkih) monumentov (Glag. rok do rok, da bo udaril ta moj Cloz. str. XXXV — XL1) in od Truberja dar do naj kterim to opominjevanje velja. 7 glas na tište ušesa ? Vže od leta 1818 stojí v Gradiški terdó ogra- de je eden iz med njihovih nasprotnikov. Revež nedolžin jena in prostorna tamnica, takim zločincam (Jiudodelni- omedlí, na tleh leží, se nic ne zavé , njegova kri teče kam) pripravljena, ki na več, ko deset let obsojeni so. po hiši de je strah, in zdaj Ona zamore 250 takih prestopnikov sprejeti. V tem sra motnim stanji imamo sadaj ira ■■■■■ wm y z kolam vdari po glavi. še ■ Hpnpipi ■ ih^^h eden sovražnikov gre in Druíri ženskiga spola. dan je revež umerl. De bi to gerdo voglarenje ali prezanje per že-Oni bi si bili v svoji domačii lahko po- nitnínah skorej vstavili in tolikim nesrečam 219 jetnikov možkiga in trebne hrane (ziveža) in obleke častno zaslužili, in od- konec st orili! jařmeni ostali; ali kér svoji gosposki niso bili C. ■■■■■■■■■■■■■■■■ dušnim pastirjem herbet obraćali, in po pregrešnih potih hodili, so postali Ijiidomorci, razbojniki, požigavci v y z eno besedo hudodelniki in prestopniki božjih in člo-veških za poved , dokler niso vlovljeni in kakor nekrotka živina zvezani, v to tamnico prignani bili. Bog ne spi. v Zalostna pergodba v Zeleznikih. Zopet je neusmiljeni ogenj s strašno moèjo po Zeleznikih razsajal, in veliko veliko ljudi ob vse njih premoženje, ja marsikako družino clo ob njih oblačilo per-pravil. Okoli eue po polnoci 19. pretečeniga mesca Po delih plača! Za svoje nočně delà přejeli so tamnico; zašviga plamen v zgornjim koncu Železnikov okoli ene za ponoćno hitro in dolgo koračenje sadaj v tesnih stale brez de bi kdo vedil kakó, skače od burje pre --- r-------- ------ — ---O- ---------v ----j • --------- Oiuiu , v/i uv fji nuw » uun jym iyv , uu uuijc |uc železih prekratko postopavajo; — za lomljenje kijučavnic, ganjan, gorečimu petelinu enak, od strehe do strehe vrat, okin i. t. d. so zaperti pod zeleznimi in nerazbit- odpira vedno širokejši svoje goreče žrelo, ne delà raz Ijivimi vra tam i. y Na zgorej dano prasanje: od kod i so? le těžko izustim žalostěn in terd odgovor, da so nekteri iz med njih locka ne med visoko hišo premožniga , in ne med nisko , ja marsiktero poliže noter do ci y prehudi Korosci, Štajarci, Dalmatinci, Tiro Ici i. t. d. večidel vsi Sloven bajtico ubogiga terpinca tal. Strašilo je bilo pogledati, gorece morje plamena iz Kraj n ci, 1st rij an- kteriga so se tàinni oblaki zadušljiviga dima kadili. 40 i. t. d. je his in 50 kovacnic z velikimi zalogami oglja ci! Oh! Slovenci, Slovenci, ki ste lenosti povdani, ki pogorelo. Hvale vredno je bilo perzadevanje in trud naše vlaháne Slovence v hudodelih následujete, ki v našiga kaplana gosp. Florjana Mul ej a, Fran ce ta noćnih tamninah okoli se klatite, vstavite svoje korace- Prezelna, Pavla Klopčiča nje po grešnih stezah, dokler še prepozno ni. opoininjevanja sadaj razumeti nočete y ga boste sčm Ako tega pri y treh Bogatajev in nam y ry gotovo, tode prepozno razumeli. V ti tamnici renkonca) tesarskiga palirja iz Cesence, kterim se imamo po sebno zahvaliti, de je nekoliko hiš gornjiga konca (Go naš celi srednji del (Teme) in celi spodnji boste spoznali, da lenost, mati zlostí in nesreće, je tudi konec (Racovnik) škode ognja obvarovan ostal. Hvala maćeha vsake kreposti. Res je, da je ta tamnica v Gradiški na naj bolj bodi Bogii, zdravim mestu, da je v nji prezdrava voda, da imamo bile vse zavarvane. v tem kraji prav zdrav zrak; da so jetniki dosti dobro de so ze vender ljudje enkrat dobroto bra-tovšnje sv. Florjana spoznali! Razun 6 ali 7 hiš so Velika pomoč sicer, vunder so ki so ob ubogi cvekarji v posebno veliki nadlogi , oblečeni, zadosti z živezem preskerbljeni (hranjeni); da vse prišli in še clo ob zaslužik za dalji čase zavoljo bolehni imajo v bolnici ranarnika, lekarja in vso pomoc; pogorelih kovacnic. Ubogi pogorelci bodo tedej vsak i ali dajte jim tudi kraljeve preizbrane pice, ne bojo se mjH dar, kteriga jim bo dobrotljiva roka vpitali y ampak od dne do dne bodo bolj mledni in suhi podělila, z hva y dokler od notranjiga červa duse grizeni in pregrizeni lie umerjejo. Zavoljo tega od go I I rečeniga leta do današnjiga dneva, broj (število) vsih vlahánih mertvih Slovencov znese 404, kterih kostí v Laških grob ih U ó Oh bila ! y de bi smert gresnikov oglas njih življenja ne J. V. ž. i. d. * leznim sercam sprejeli. Šeleznike 22. dan Svečana 184G. J. Demšer. Voranjka. Ktero žito ima nar manji kup? Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je Pred leti. V » Zalostna pustna z^odba. V vasi Šk. na Dolenskim je bilo 9. dan Svečana imenitno V u vanje. Ko se noc naredi, pridejo ali voglarit, kar fantj iz je gerda dveh nasprotnih vasi na prežo navada na kmetih. Fantje iz obeli vasi so si že pred Ko je bilo že zlo tamno, se fantje zugali pretepati se. H • V so del vse pri naši Graški bratovšnji zavarvane sta gosp. Jakob Globočnik in gosp. Jožef Gasperin pa imela svoje ognjiša in zaloge oglja pri Teržašk y asekurancii (As vane, která jim gen Au koj po ognju (ko po gosp. Jožefu Zeunik - Italiche) zavar-je 5 dni preteklo) elkim opravniku za Krajnsko deželo, 1500 gold. precenjene škode pov V V • . « « . « snidejo okoli hise, v kteri so zenitvavci pomo ocitne hvale vredna Lep atov V • obhajali. Vsak svoj kol v rokah vkup zbrani #*) Ljubljansk m f a il t j zdaj na boj pripravijo, in ravno i slij se vdariti, kar fantje • V • manjsi vasi idij y de jih je premalo y zató begnejo in vsa kteri se skrije ka mur more. Nekaj se jih skrij sosedno hišo; pod klopi in pod mizo so zlezli, debi ne tepeni. Prema hitij nj mu v hišo, naj dej e v bili t a m soseda, ki ni bil ne per ženitníni, ne per voglarenji, in ki je le na večer přišel sem vas, kér so per tisti hiši ravno šivce (žnidarje) imeli. Serditi fantje v hišo pride- rejo y kar nedolžniga soseda zacnejo pog ga na tla pobijejo, kér ga niso poznali y avi mahati in in so měnili y Lep hvala, visoko gospod Vam bo za pričijoči krepki stostavek, kteriga bodo ljudomili bravci Novic gotovo razglasovali, de bo jek (Echo) Vašiga opominjevanj od města do města, od vasi do vasi. Vredništvo nesreći Ljublj gosposka je koj po oznanjeni prosila, de bi pogorelcam pomoc prihiteli, že je precej milodarov přejela V Ljubljani Kitni kup 28« Svečana. gold. mernik Pšenice domače • » banaške Turšice......... Soršice......... Reži........... Ječmena........ Prosa .......... Ajde........... Ovsa........... Vredništvo Krajnju Svečana. «roi d.