TRAJNO VAROVANA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA IN BLIŽINA VODNIH VIROV, PRIMERNIH ZA NAMAKANJE PERMANENTLY PROTECTED AGRICULTURAL LAND AND THE LOCATION OF WATER SOURCES SUITABLE FOR IRRIGATION Rozalija Cvejič, Matjaž Tratnik, Jana Meljo, Aleš Bizjak, Tanja Prešeren, Karin Kompare, Franci Steinman, Kim Mezga, Janko Urbanc, Marina Pintar UDK: 338.43:631.67(094.79) IZVLEČEK Po novem Zakonu o kmetijskih zemljiščih je eden od pogojev za določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč bližina vodnih virov, primernih za namakanje. Da bi pripomogli k oblikovanju predloga območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč (KZ), je bil razvit in uporabljen algoritem alokacije, s katerimi so bili na študijskem območju KZ, potencialno primernih za namakanje, ki ležijo na območju Slovenije, preučeni potenciali za rabo vode iz vodotokov, zadrževalnikov, podzemne vode in prečiščene odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. Na tej podlagi izdelan zemljevid potencialov za rabo vodnih virov prikazuje območja najmanj ugodne in območja najugodnejše lege trajno varovanih KZ z vidika bližine in primernosti vodnih virov za namakanje. Podoba zemljevida je močno odvisna od učinkov upravljanja voda, zlasti upravljanja povpraševanja po vodi, administracije rabe vodnih virov, namenskega upravljanja vodne infrastrukture in gradnje novih vodnih virov. KLJUČNE BESEDE Klasifikacija prispevka po COBISS-u: 1.01 ABSTRACT To aid the formation of the suggested areas of permanently protected agricultural land, an allocation algorithm was developed and used to establish the irrigation water use potential of surface waters streams, reservoirs, groundwater and treated municipal wastewater, with the case study area of Slovenia. The result is a map of the irrigation water use potential, regarding the location and water source use suitability for irrigation. The map shows areas where the permanent protection of agricultural land would be either most suitable either least suitable. The appearance of the map depends on several water management aspects, i.e. water demand management, water use administration, the targeted management of water infrastructure and the development of new water sources. KEY WORDS kmetijsko zemljišče, alokacija vode, namakanje agricultural land, water allocation, irrigation I II o 1 UVOD Zakon o kmetijskih zemljiščih (2011) (ZKZ) ureja varstvo KZ in njihovo upravljanje, tako da določa njihovo razvrstitev, rabo in obdelovanje, njihov promet in zakup, agrarne operacije in skupne pašnike (1. člen). Cilji ZKZ so: (a) ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega KZ za pridelavo hrane, (b) trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo in (c) ohranjanje krajine ter ohranjanje in razvoj podeželja (1. a člen). KZ, določena z ZKZ, so zemljišča, ki so primerna za kmetijsko pridelavo (1. odstavek 2. člena). S prostorskimi akti lokalnih skupnosti se KZ določijo kot območja KZ (2. odstavek 2. člena). Ločimo: (a) območja trajno varovanih KZ in (b) območja ostalih KZ (2. člen). Vlada Republike Slovenije, ob upoštevanju državnega strateškega prostorskega akta, z uredbo določi območja za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena (3. b člen) - območja trajno varovanih KZ. Njihov strateški pomen se nanaša na njihov pridelovalni potencial, obseg, zaokroženost, na zagotavljanje pridelave hrane ali ohranjanje in razvoj podeželja ter ohranjanje krajine. V 3. c členu ZKZ so določeni pogoji, ki morajo biti upoštevani pri določitvi predloga območij trajno varovanih KZ. Poleg obsega in zaokroženosti med pomembne pogoje uvrščamo še: (a) boniteto KZ, ki mora biti višja od 35, (b) morebitno izvedbo komasacij, osuševanja ali namakanja, (c) obstoj trajnih nasadov, (d) prisotnost lokalnih značilnosti kmetijske pridelave in rabe KZ ter (e) bližino vodnih virov, primernih za namakanje. Namakanje KZ je ukrep, ki v rastlinski pridelavi omogoča natančno dodajanje vode in hranil rastlinam. Strokovno pravilno namakanje omogoča stalen in kakovosten kmetijski pridelek tudi med sušo, zato je bližina vodnega vira, primernega za namakanje, pomemben dejavnik prilagodljivosti kmetijstva na sušo. Namakanje je na svetovni ravni bistveno prispevalo k stabilni pridelavi hrane. Zaradi (a) ponavljajočih se suš, (b) trajne ali začasne zasedbe in zmanjševanja obsega KZ zaradi zaraščanja in urbanizacije ter (c) podnebnih trendov (EEA, 2009; EEA, ^^ 2010) bo nadaljnji razvoj namakanja pomemben dejavnik za doseganje stabilne pridelave hrane ga rastlinskega izvora tudi na območju Slovenije. Potreba po namakanju časovno navadno sovpada gs s pojavom hidrološke suše. Nepovratni odvzemi, med katere umeščamo tudi odvzeme vode za namakanje, lahko bistveno negativno vplivajo na stanje voda. Potencial za rabo voda za namakanje KZ je zato neizogibno povezan z doseganjem okoljskih ciljev, podrobneje opredeljenih z Načrtom ^^ upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (NUV, 2011). f? Vsi vodni viri nimajo enakega količinskega potenciala za rabo za namakanje KZ. Posamezni vodni viri, kot so vodna telesa površinskih voda (VTPV), zadrževalniki, vodna telesa podzemnih voda (VTPodV) in prečiščena odpadna voda (POV) iz komunalnih čistilnih naprav (ČN), imajo omejen potencial za rabo. Posamezen potencial za rabo vode iz posameznih vodnih virov delno določa zakonodaja, precej pa tudi način upravljanja posameznih vodnih virov. Ti potenciali se lahko prostorsko prekrivajo, hkrati pa velja, da niso vsi vodni viri enako primerni za rabo za namakanje. Bližina vodnega vira še ne pomeni njegove brezpogojne primernosti in nasprotno, oddaljenost vodnega vira še ne pomeni njegove absolutne neprimernosti za rabo za namakanje KZ. Združitev posameznih potencialov za rabo vodnih virov za namakanje v enoten okvir, ki bi lahko pomagal pri odločitvi, kateri vodni vir je najugodneje uporabiti za namakanje, ob hkratnem Ig upoštevanju okoljskih, ekonomskih in institucionalnih posebnosti danega območja, je izziv zlasti v primerih, ko imamo na voljo več vodnih virov. Pri razvoju algoritmov alokacije vode avtorji privzemajo različne pristope, na primer hidrološko-agronomsko-ekonomskega (Cai et al., 2003), ekonomsko-tehničnega (Jenkins et al., 2004; George et al., 2010a, 2010b), temelječega na tržno zasnovanih mehanizmih (Crase et al., 2004; Johansson et al., 2002), participatorno upravljanje vodnih območij (Lemos et al., 2004), produktivnost rabe vode (Molden et al., 2003) ter pravičnost in učinkovitost razporejanja vode (Wang et al., CS i 'o IT ü CS 2007). Algoritmi alokacije so lahko uporabna podpora odločanju, tako v primerih, ko imamo obilo vodnih virov, kot takrat, ko so vodni viri za rabo izjemno omejeni. Na območju Slovenije možnost odvzema vode iz površinskih voda določa ekološko sprejemljiv pretok (Qes). Ta pristop ni celosten, saj obravnava odvzeme posamezno, ne da bi se pri tem na primer upoštevala gor- in dolvodna povezanost uporabnikov ali produktivnost rabe vode. Ko določamo potencial rabe vodnih zadrževalnikov za namakanje, je mogoče uporabiti modele optimizacije delovanja zadrževalnikov. Ti zahtevajo poglobljeno znanje o delovanju zadrževalnikov (upravljanje, vodna bilanca, obstoječa in načrtovana raba) (Starm et al., 1998; Nandalal in Sakthivadivel, 2002; Labadie, 2004; Moradi-Jalal et al., 2007). Obstoječa in načrtovana raba sta pomembna vhodna podatka pri modelih optimizacije in sta povezana z upravljanjem, ki lahko bistveno vpliva na to, koliko vode je na voljo v zadrževalniku za različne rabe. Težava je, da ti podatki za večnamenske zadrževalnike na območju Slovenije bodisi ne obstajajo bodisi je dejanska raba drugačna od predvidene, kar je prepoznano tudi v NUV (2011). Dostopnost do podzemne vode v vodonosniku je odvisna od hidravlične prevodnosti vodonosnika, globine do podzemne vode, debeline zasičene cone in tipa vodonosnika. Volumen uskladiščene podzemne vode v vodonosniku narašča z večanjem efektivne poroznosti vodonosnika in debeline zasičene cone, medtem ko dostopnost do podzemne vode v vodonosniku upada z globino vodonosnika (Dibi et al., 2010). Čeprav se uporaba POV za namakanje KZ v aridnih in semiaridnih klimatskih območjih sveta povečuje, je njena primernost za rabo za namakanje močno odvisna od njene kemijske sestave in možnosti, ki jih imamo za njeno shranjevanje. Celostne primernosti POV ni mogoče oceniti brez primernega in namenskega monitoringa njene kakovosti; dodatno je POV ponekod bistven del pretoka prejemnika POV. Shranjevanje POV zahteva znanje, izkušnje in dodatna investicijska vlaganja v infrastrukturo za njeno zadrževanje (Pescod, 1992; Lazarova in Bahri, 2005). Določitev območij trajno varovanih KZ z vidika bližine vodnih virov, primernih za namakanje, je hkrati odvisna od štirih dejavnikov: (a) lokacije KZ, potencialno primernih za namakanje, (b) lokacije vodnega vira, (c) količine vode, ki je v vodnem viru potencialno na voljo za rabo, in dostopnosti potencialno razpoložljive vode ter (d) primernosti rabe vodnega vira za namakanje v primerjavi z drugimi vodnimi viri. V prispevku je predstavljen primer določitve predloga območij trajno varovanih KZ z vidika bližine vodnih virov, primernih za namakanje, na območju potencialno primernih kmetijskih zemljišč za namakanje v Sloveniji. 2 METODE 2.1Površine, potencialno primerne za namakanje, in veliki namakalni sistemi Študijsko območje temelji na podlagi evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč iz ^S leta 2010 (MKO, 2010). Vključuje naslednje kategorije rabe tal: (a) njive in vrtovi, (b) intenzivni ^^ sadovnjaki, (c) oljčniki, (d) plantaže gozdnega drevja in ostale plantaže, (e) trajne rastline na njivskih površinah, (f) rastlinjaki in matičnjaki ter (g) hmeljišča. Tako obsega KZ, ki (a) so potencialno primerna za namakanje, (b) jih že namakamo, (c) jih namakamo v raziskovalne namene in (d) bi jih potencialno lahko namakali, glede na kategorijo njihove rabe. Območje obsega 44 % (194.935 ha) vseh KZ v rabi oziroma 9,6 % območja Slovenije (slika 1). Slika 1: Kmetijska zemljišča na območju Slovenije, potencialno primerna za namakanje. 2.2 Določitev posameznih potencialov za rabo vode za namakanje Opis določitve posameznih potencialov za rabo vode za namakanje je razdeljen na določitev potencialov za (a) površinske vode (VTPV, POV in zadrževalniki) in (b) podzemne vode (VTPodV). ■Ü I n I 2.2.1 Površinske vode Potencial za rabo vode iz VTPV je ocenjen na podlagi empirično določenega Qes. Uredba o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka (2009) (Uredba o Qes) določa, da je Qes odvisen od srednjega malega pretoka na mestu odvzema (sQnp) in empiričnega faktorja f, ki je odvisen od ekološko sprejemljivega pretoka in katerega vrednosti so določene v preglednicah Priloge 1, ki je sestavni del Uredbe o Qes (enačba 1). Enačba 1: Qs = f x sQnp Karakteristični pretoki VTPV so določeni na podlagi arhivskih hidroloških podatkov (Banka hidroloških podatkov, 2010) ob upoštevanju korelacijskih faktorjev in razmerij med prispevnimi površinami. Če za točke na koncu VTPV ni bilo razpoložljivih podatkov, je bila ocena izdelana I ^ I iS ä na podlagi razmerja med pretokom na vodomerni postaji (Q) in velikostjo prispevne površine (F) hidrološko podobnega povodja ali porečja (enačba 2). Enačba 2: ß1:ß2 = F1:F2 Določitev razpoložljivih količin vode za namakanje (Qneto) temelji na izračunu razlike med merodajno količino vode v vodotoku (Qmer) na mestu odvzema in Qes, ki ga je v vodnem telesu treba zagotavljati trajno (enačba 3). Enačba 3: Qneto = Qmer (maj — september) — Qes (maj — september) Vsaka analiza krivulje trajanja pretokov na obravnavani vodomerni postaji zajema 360 vrednosti srednjih mesečnih pretokov (12 mesecev v 30-letnem obdobju). V povprečju velja, da je pretok, ki traja 95 % časa, enakega velikostnega reda kot pretok, ki je enak produktu med faktorjem ^^ 1.5 in najmanjšim obdobnim srednjim mesečnim pretokom v mesecih od maja do septembra (nQs(maj-september)) (5 mesecev v 30-letnem obdobju) (enačba 4). Qes za močno preoblikovana vodna telesa se ne računa, zato so bile kot vrednosti razpoložljivih količin vode za namakanje ^^ določene tiste, ki so zapisane v koncesijskih pogodbah za hidroenergetsko rabo. Enačba 4: Qneto = 1,5 x nQs (maj — september) l| Potrebe po trenutno potrebni vodi za namakanje na študijskem območju so bile izračunane za 18-urno dnevno namakanje na podlagi referenčne evapotranspiracije, izračunane po metodi s^ Thornthwait in Penmanovi modificirani metodi (Allen et al., 1998). Hidromodul namakanja znaša od 0,56 l/s/ha za območje osrednje Slovenije do 0,71 l/s/ha za območje mediteranske regije (Pintar et al., 1998). i? ^^ Potencial za rabo POV za namakanje je ocenjen na podlagi njene kemijske ustreznosti (Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, 2005; Pescod, 1992) in dostopnosti. Analiza kemijske ustreznosti vključuje mesečne podatke o kemijski sestavi POV za leto 2007 is ^^ za 245 CN. Glede na temperaturo POV, njene pH vrednosti in povprečne vsebnosti nitratov in —I ^^ fosforja na iztoku so ČN oziroma iztoki razdeljeni v tri razrede primernosti: primeren, pogojno primeren in neprimeren za rabo za namakanje KZ (preglednica 1). Analiza primernosti uporabe POV temelji na (a) presoji zmogljivosti posameznih ČN za odstranjevanje mikrobiološkega onesnaženja glede na njihovo tehnično zmogljivost in (b) presoji učinka čiščenja po parametru kemijske porabe kisika (KPK), po fosforju (P) in po dušiku (N). Presoja primernosti rabe POV glede na dejansko mikrobiološko primernost ter vsebnost težkih kovin, kot jih določata Uredba js o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (2005) in Pescod (1992), ni opravljena, ^^ saj teh podatkov meritve državnega obratovalnega monitoringa še ne vsebujejo. o. I Teoretično optimalno območje rabe vode iz zadrževalnikov za namakanje je (a) območje ^^ 3 kilometre okrog zadrževalnika in (b) območje dolvodno od zadrževalnika, od pregrade zadrževalnika vzdolž vodotoka v pasu 3 kilometre do naslednjega vozlišča, ki v tem primeru v -453- naravi lahko predstavlja sotočje. Kapaciteta vodnega zadrževalnika za namakanje je bila: (a) to „cS določena vnaprej (na podlagi pravilnika o obratovanju, informacije upravljavca zadrževalnika), r^i (b) določena eksperimentalno (30 % prostornine zadrževalnika), ali (c) določena posredno (z to oceno najverjetnejšega povpraševanja po rabi vode za namakanje). Posredno določeno površinsko razmerje na območjih delujočih VNS, med kulturami, ki jih namakamo, in kulturami, ki jih ne namakamo, je 1 : 2,7. Na podlagi tega je ocenjeno najverjetnejše povpraševanja po rabi vode za namakanje. To ne presega maksimalne porabe vode 30 % potencialno primernih površin za namakanje na teoretično optimalnem območju rabe vode iz zadrževalnika za namakanje. Razred primernosti za rabo za namakanje Parameter kakovosti Povprečna temperatura ["C] Povprečen pH Povprečna vsebnost dušika [mg/l]* Povprečna vsebnost fosforja [mg/l] ** Povprečna vsebnost nitratov [mg/l] Primeren < 35 6.5-8.4 < 34 < 24 < 10 Pogojno primeren > 35 < 6 ali > 8.5 > 34 >24 > 10 Neprimeren - - - - - * 170 kg N/ha/ leto, ** 120 kg P/ha/ leto Preglednica 1: Primernost prečiščene odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav za namakanje glede na temperaturo (°C), pH vrednost in povprečne vsebnosti (mg/l) dušika, nitratov in fosforja. 2.2.2 Podzemne vode Potencial za rabo vode iz VTPodV je ocenjen glede na rabo podzemne vode na državni ravni, razpoložljivost in dostopnost. Zakon o vodah (2002) določa podzemno vodo kot zaščiteni vir za pitne vode. Celotna letna poraba podzemne vode je izračunana na podlagi podeljenih vodnih pravic za njeno rabo. Stopnja napajanja VTPodV je ocenjena kot produkt učinkovitih padavin in koeficienta infiltracije (metoda Kennessy). Ocenjeno je, da količinsko stanje VTPodV ni ogroženo, če je razmerje med celotno letno porabo in napajanjem vodonosnika manjše od 33 %, kar je v skladu z NUV. Za prostorsko opredelitev razredov dostopnosti so bili uporabljeni podatki o poroznosti in litološki zgradbi VTPodV (Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda, 2005). Območja lažje dostopnosti predstavljajo predvsem aluvialne (rečne) ravnice, kjer je nivo podzemne vode večinoma manj kot 50 metrov globoko in je prepustnost medzrnskega aluvialnega vodonosnika visoka. Območja srednje težkega dostopa so predvsem kraška območja in peščeno-prodne pliocenske kamnine, ki se običajno menjavajo s slabo prepustnimi glinastimi kamninami. Na teh območjih so vrtalna dela za zajem vode včasih neuspešna (suhe vrtine). Ob črpanju pogosto prihaja do večjih znižanj nivoja podzemne vode, kar pomeni večjo porabo energije. Območja težjega dostopa zajemajo slabo prepustne kamnine, kot so paleozojski skrilavci in peščenjaki, glinavci ter magmatske in metamorfne kamnine. Ob izkoriščanju podzemne vode iz teh vodonosnikov se nivo podzemne vode večinoma zelo zniža. 3 REZULTATI 3.1Posamezni potenciali za rabo vode za namakanje 3.1.1 Površinske vode Od obravnavanih VTPV je Qmer manjši od 0 m3/s na 46 VTPV, med 0 in 0,05 m3/s na sedmih I vo is IT VTPV, med 0,05 in 1 m3/s na 22 VTPV, med 1 in 5 m3/s na 27 VTPV in med 5 in 100 m3/s na 18 VTPV. Na območju, kjer je raba vode za namakanje iz VTPV najugodnejša, leži 125.964 ha potencialno primernih KZ za namakanje. Z ocenjenim potencialom za rabo vode za namakanje bi teoretično lahko namakali 41,5 % oziroma 52.330 ha. Vse od 245 obravnavanih ČN bi lahko bile primeren vir vode za namakanje glede na temperaturo iztoka POV, njene pH vrednosti in povprečne vsebnosti P. Pogojno primernih iztokov glede na povprečno vsebnost dušika je 21, glede na povprečno vsebnost nitrata pa 15. Pogojna primernost se nanaša na dejstvo, da je POV obogatena s hranili, kar je treba upoštevati pri pripravi gnojilnega načrta na ravni kmetijskega gospodarstva. v! I II ZADRŽEVALNIK FUNKCIJA* POTENCIAL ZA RABO POVRŠINE ZA NAMAKANJE 'S Metoda Potencial Potencialno Najprimernejše površine it tä cq določitve primerne od potencialno primernih ^ N ** [%] [m3] površine [ha] [ha] [%] 1 Hodoš • • - - - - DE 30 147.000 196 59 30 2 Ledavsko • • - - - • DV 42 2.416.000 3.221 966 30 3 Bukovnica • • - • - • DV 50 50.000 67 20 30 4 Negova • • - - - - DE 30 72.000 96 29 30 5 Blaguš • • - - - - DE 30 117.000 156 47 30 6 Gajševsko • • - - - - DE 30 765.000 1.020 306 30 7 Pernica • • - - • • DE 30 1.917.000 2.556 767 30 8 Pristava • • • - • • DE 9 Komarnik • • - - • • DE 10 Radehova • • - - • • DE 11 Gradišče • • - - • • DE 12 Savci • • - - - - DE 30 136.200 183 54 30 13 Požeg • • - - - • DV 9 480.000 640 192 30 14 Medvedci • - - - • DV 21 800.000 1.067 320 30 15 Dežno • • - - - • DV 28 80.00 107 32 30 16 Slivniško • • • - - DP 18 735.000 294 294 100 17 Smartinsko • • - - - - DP 6 429.250 172 172 100 18 Žovneško • • - • • • DV 70 1.200.000 1.600 480 30 19 Drtijščica • DP 10 600.000 800 240 30 20 Kozlink • - - - • DV 100 50.00 40 2 50 21 Vogršček • • - - • • DV 80 6.800.000 3.156 2.720 86 22 Klivnik • • - • - - N 0 0 - - - 23 Mola • • - • - - N 0 0 - - - 24 Vanganel • • - - • • DV 53 1.30.000 173 52 30 Funkcija 22 23 2 4 4 14 * Funkcija: VV (varstvo pred visokimi vodami), R (ribogojstvo in ribištvo), HE (raba za hidroenergetske potrebe), B (bogatenje nizkih pretokov), Ndej. (dejansko namakanje), Nnairt. (načrtovano namakanje) **Metoda določitve prostornine potenciala zadrževalnika za rabo za namakanje: DV (določen vnaprej), DE (določen eksperimentalno), DP (določen posredno), N (nedoločljiv) Preglednica 2: Potencial 24 obravnavanih zadrževalnikov za rabo za namakanje glede na funkcijo zadrževalnika, ocenjen potencial za rabo (%, m3) in potencialno primerne površine za namakanje (ha). Na podlagi presoje tehničnih zmogljivosti posameznih ČN za odstranjevanje mikrobiološkega onesnaženja vode na iztoku iz ČN je bilo ugotovljeno, da 208 obravnavanih ČN pri normalnem s? obratovanju po obravnavanih kriterijih zagotavlja primerno oziroma pogojno primerno kakovost POV za namakanje. Kriterijem primerne in pogojno primerne POV ustreza 89,2 % od celotne količine POV iz vseh obravnavanih ČN za leto 2007, kar v absolutni količini pomeni 98,7 mio m3 vode/leto. Kot primerno za namakanje smo opredelili tudi POV iz 19 ČN, ki lahko zagotavljajo tudi ustrezno mikrobiološko čiščenje. Količina POV iz teh ČN je 9,1 mio m3 vode/leto, kar predstavlja 8,2 % vse POV iz obravnavanih ČN. Izpusti POV iz njih v 58 % primerov predstavljajo manj kot 5 % najmanjšega mesečnega pretoka prejemnika odpadne vode v obravnavanem obdobju (nQnp). V ostalih primerih je ta delež večji in predstavlja med 5 in 30 % nQnp v 5% primerov, med 30 in 70 % nQnp v 1 % primerov, in enako ali več kot 70 % nQnp v 1 % primerov. V 35 % primerov je bil delež POV od nQnp nedoločljiv zaradi pomanjkanja merjenih podatkov. Obravnavane zadrževalnike uporabljamo pod njihovim potencialom, četudi so bili primarno zgrajeni za namakanje KZ. Dejanska raba zadrževalnikov večinoma obsega varstvo pred visokimi vodami, ribištvo in ribogojstvo. Potencial zadrževalnikov za njihovo rabo za namakanje je bil ocenjen vnaprej (devet primerov), določen eksperimentalno (deset primerov), posredno (trije ^^ primeri) ali je bil nedoločljiv (dva primera). Devet zadrževalnikov od 14, ki so bili zgrajeni tudi ^^ za namakanje, uporabljamo pod potenciali, ki so ocenjeni na 10 mio m3 (zadostuje za oskrbo 4.019 ha), šestih z ocenjenim potencialom 3,9 milijona m3 (1.550 ha) pa za namakanje sploh ne uporabljamo. Ostalih 10 zadrževalnikov z ocenjenim potencialom 3 milijone m3 (1.201 ha), ni bilo -Išl zgrajenih za namakanje in jih tudi ne uporabljamo v ta namen. Skupni ocenjeni potencial za vode za namakanje KZ v obravnavanih zadrževalnikih je 16,9 milijona m3 (6.770 ha) (preglednica 2). 3.1.2 Podzemne vode Izkoriščenost razpoložljive vode iz 21 VTPodV je med 1 in 41 %. Na 9 VTPodV ne dosega jI 10 %. Na 4 VTPodV dosega med 10 in 20 %, v 5 primerih pa je med 20 in 30 %. Kljub temu je 25 % vseh vodnih pravic podeljenih na 12 od 21 VTPodV. Pričakovani strošek naprave vrtine je jj odvisen od razreda dostopnosti vode: lahko dostopna (11.000 EUR, ® 100 mm, izdatnost 5,5 Ji' l/s), srednje dostopna (15.000-30.000 EUR, ® 100 mm, izdatnost 5,1 l/s) in težko dostopna "I (44.300 EUR, ® 100 mm, izdatnost 1,1 l/s). Raziskava kaže, da imamo vode dovolj za pokritje if potreb 117.950 ha KZ, potencialno primernih za namakanje. Delež KZ, potencialno primernih za namakanje, katerih potrebe bi lahko pokrili s potencialno razpoložljivimi vodnimi količinami iil iz VTPodV je med 0 in 50, 50 in 100, ali je enak 100 % na 5, 4, in 12 VTPodV (preglednica 3). KZ, potencialno primerna za namakanje, so najbolj sklenjena na območjih, kjer je voda za rabo iz VTPodV najlažje dostopna, največji delež KZ, potencialno primernih za namakanje, pa je na območju, kjer je voda za rabo iz VTPodV srednje in slabo dostopna (preglednica 3). CS I ^^t ^ IT Vodno telo podzemne vode * Potencial za rabo Kmetijske površine potencialno primerne za namakanje o e 'S o % s Površine, ki jih je mogoče oskrbeti z razpoložljivim potencialom za rabo voda [ha] [%] VTPodV 4016 12 0-25 4,0 0,68 33.808 5.88 17 VTPodV 4017 29 75-100 1,9 0,68 9.664 2.794 29 VTPodV 3012 22 50-75 4,0 0,64 20.67 625 30 VTPodV 1003 5 25-50 1,2 0,64 4.928 1.875 38 VTPodV 4018 2 25-50 3,5 0,68 15.267 5.147 34 VTPodV 3015 3 0-25 7,0 0,64 20.208 10.938 54 VTPodV 1002 8 0-25 1,7 0,59 4.517 2.881 64 VTPodV 3014 41 50-75 4,1 0,64 8.448 6.406 76 VTPodV 1001 35 75-100 10,9 0,59 19.574 18.475 94 VTPodV 1005 14 25-50 8,8 0,59 12 12 100 VTPodV 3013 28 25-50 11,7 0,64 3.361 3.361 100 VTPodV 1009 31 25-50 12,5 0,59 8.071 8.071 100 VTPodV 1008 24 25-50 18,2 0,64 11.973 11.973 100 VTPodV 1006 16 75-100 20,2 0,59 855 855 100 VTPodV 1007 5 0-25 20,7 0,59 1.436 1.436 100 VTPodV 5019 26 50-75 26,6 0,64 5.441 5.441 100 VTPodV 1004 3 0-25 27,3 0,59 198 198 100 VTPodV 1010 5 0-25 35,6 0,59 1.487 1.487 100 VTPodV 6020 1 0-25 35,5 0,58 92 92 100 VTPodV 6021 10 0-25 40,1 0,58 4.155 4.155 100 VTPodV 1011 7 0-25 62,9 0,64 20.221 20.221 100 * VTPodV = vodno telo podzemne vode ** Hidromodul [l/s/ha] pri 18-urnem namakanju Preglednica 3: Potencial za rabo vode na vodno telo podzemne vode natančno glede na njeno razpoložljivost. v! I II 3.2 Skupni potencial za rabo vode za namakanje: algoritem alokacije Razporeditev vodnih virov nam omogoča, da poiščemo potencialno najprimernejši vodni vir za rabo vode za namakanje ob upoštevanju okoljskih, ekonomskih in institucionalnih dejavnikov. Najpomembnejši parameter algoritma alokacije, ki ga predstavljajo enačbe od 6 do 11, je »primernost za rabo vode«, ki sega od visoke (1) do nizke (4). Primernost rabe enega vodnega vira v primerjavi z drugim, ki je oblikovana na podlagi obstoječega institucionalnega okvira, pada, kot sledi: VTPV, zadrževalnik, podzemna voda, POV (slika 3). Ekonomska primernost vode je odvisna od horizontalne razdalje (km) (parameter l, ki lahko zajema vrednosti od nič do šest kilometrov) med namakalnim kompleksom in virom površinske vode (enačba 5). Parameter l je definiran za (a) vodna telesa površinskih voda in (b) zadrževalnike. Upoštevajoč institucionalne dejavnike, smo definirali še primernost za rabo vode za namakanje iz (c) podzemne vode in primernost rabe (d) POV (enačbe 6-11) (slika 2). Primer branja algoritma alokacije je: raba zadrževalnikov za namakanje je najugodnejša pri petih kilometrih oddaljenosti od VTPV, takrat je raba podzemne vode za namakanje bolj primerna kot raba VTPV, najmanj primerna pa je raba POV (enačba 9). Enačba 5: DN500(l) = 0,4 x l (l = [0,6]) Enaičl^a 6: a < b < c < d( l < 3 km) B^načba 7: a <1< c 4 km in b ne obstaja) ^^^^l^a 9: a < 1 c-^ 4 km) Enačba 10: c s 1< a < d (l > 4 km in b ne obstaja in je c lahko do srednje dostopna) Enačba 11: d s 1 < b < c < d < a (razen na območjih Krasa je d s 4) 4 □-13- ■ cevovod DN 500 -vobio ielo ,4mio EUR PovrŠi3Ske vobe O iš -zčbrževčl3iik -*- pobzemič vobč •H3"prečišče3č obpčbičvobč 0 1 2 3 4 5 6 Horizoiičlič rčzbčlj č (km( Slika 2:Primernostvodnegavira(vodnatelesapovršinskihvoda,zadrževalniki,podzemna vodain prečiščena odpadna voda) za namakanje. Stroški investicije cevovoda rastejo z razdaljo med namakalnim kompleksominvodnim virov površinskevode (1=najboljprimerno,4 = najmanjprimerno). Zemljevid potencialov za rabo vode, z vidika bližine in primernosti vodnih virov za namakanje, opredeljuje tako območja najmanj ugodne kot območja najugodnejše lege trajno varovanih KZ. Z algoritmom smo območjem, na katerih je bilo identificiranih več vodnih virov, potencialno primernih za namakanje, določili najprimernejši vodni vir. Na območjih, kjer v sicer najprimernejšem vodnem viru za rabo ni bilo identificiranih zadostnih količin za pokritje potreb po vodi glede na površine, potencialno primerne za namakanje, smo določili naslednji najprimernejši vodni vir za rabo za namakanje. Na območjih težko dostopne podzemne vode, nerazpoložljivih površinskih vodnih virov ali tam, kjer so vodni viri za rabo izjemno omejeni, predlagamo izgradnjo novih virov; na območjih srednje dostopne podzemne vode pa nadaljnjo proučitevmožnostirabepodzemnihvodnihvirov(slika3). I vo is o Ü-, SHka 3: Potencial za rabo vode na območju Slovenije iz vodnih virov: vodna telesa površinskih voda, zadrževalniki, podzemna voda. 4 RAZPRAVA Potencial za rabo vode za namakanje je značilno razporejen. Razporeditev loči območja, (a) kjer je vode za rabo izjemno malo ali je sploh ni, od (b) območij, kjer je vode za rabo veliko in imamo več potencialno primernih vodnih virov za namakanje. Uporabljeni algoritem alokacije nam pomaga razvrstiti primernost rabe enega vodnega vira v primerjavi z drugim. Zemljevid potencialov za rabo vode za namakanje, upoštevajoč navedene vidike upravljanja voda, je pomemben za določitev predloga območij trajno varovanih KZ kot podlage za prostorsko načrtovanje na območju Slovenije. Potrebo po vodi za namakanje lahko usklajujemo s prikazano razpoložljivostjo vode na različne načine. Izpostavljamo štiri, ki se nanašajo na način in učinke upravljanja voda. 4.1 Usmerjanje povpraševanja skozi razvoj VTPV so najprimernejši vir vode za namakanje. Čeprav je Slovenija relativno bogata z vodnimi viri, rezultati raziskave kažejo, da je neposredna raba vode iz VTPV v času rastne sezone možna iz le približno polovice VTPV (55 % od obravnavanih). Ta razpoložljivost je dodatno omejena glede na stanje med iztočnimi vozlišči (KA, KB, KC) med posameznimi prispevnimi območji VTPV (Po1, Po2, Po3) (slika 4). Če zanemarimo možnost naravne dolvodne obogatitve vodotokov s podzemno vodo, se nepovratni odvzemi navadno kažejo kot negativna vodna bilanca VTPV (Sophocleous, 2002). Neposredni nepovratni odvzemi vode niso mogoči iz VTPV, kjer je potencial za rabo vode (tj. Qneto) enak nič ali je negativen (količina vode v vodotoku je < Qes). Če so hidrološke razmere v vseh vozliščih ugodne, je odvzem vode za namakanje mogoč (scenarij 1). Če so razpoložljive vodne količine sicer pozitivne, vendar upadajo in se dolvodno ne bogatijo več, bi nepovratni odvzemi gorvodno negativno vplivali na vodne količine dolvodno (scenarij 2). Če se razpoložljive vodne količine obogatijo dolvodno, potem so nepovratni odvzemi mogoči le po točki obogatitve (scenarij 3). Če dolvodne obogatitve ni in je potencial za rabo vode negativen, potem neposredni nepovratni odvzemi vode niso mogoči (scenarij 4) (slika 4). Predloženi scenariji kažejo vpliv vodnih odvzemov na količinsko stanje vodnih teles v odvisnosti od tega, ali se nepovratni odvzemi pojavijo gorvodno ali dolvodno, in opredeljujejo, kako sta uporabnika gorvodno in dolvodno medsebojno povezana (Castelletti in Soncini-Sessa, 2006). Za ohranjanje največjega možnega potenciala za rabo voda je potrebno usmerjanje povpraševanja po vodi tudi skozi sistem podeljevanja vodnih pravic. Smiselno je načrtovati strateško rabo vode v pridelavi hrane (in povezano s tem določiti območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč) tam, kjer so potenciali za to najugodnejši. Slika 4: Omejitve k neposrednim nepovratnim odvzemom vzdolž zaporednih prispevnih površin vodnih teles površinskih voda. Kljub velikim količinam potencialno razpoložljive POV je ta vodni vir večinoma nerazpoložljiv, ker predstavlja del pretoka recipienta. Raba POV pomeni nekoliko večji potencial na območjih brez površinskih voda (na območju Krasa), ker iztoki ČN ne smejo biti speljani v podzemne vode. Njeno shranjevanje zunaj rastne sezone in uporaba v rastni sezoni pomenijo določen potencial za zmanjšanje pritiska na redke kraške površinske vodotoke v poletnem času (Friedler, 2006). Poglavitne omejitve rabe POV se nanašajo na pomanjkanje namenskega monitoringa kakovosti POV za namakanje, zlasti z vidika vsebnosti težkih kovin (Per, 2009). Čeprav so standardi primernosti POV za namakanje s tega vidika v zakonodaji določeni, pa pomanjkanje podatkov ne omogoča dovolj dobre presoje primernosti POV za namakanje. Iz naštetih razlogov je POV najmanj primeren vodni vir za namakanje KZ. 4.2 Administracija rabe podzemnih vodnih virov VTPodV dosegajo mejo največje zasedenosti administrativno in ne hidrološko. Čeprav so na voljo velike količine podzemne vode za namakanje, je ta voda razmeroma nedostopna, saj je varovana kot vir pitne vode. Njena prioriteta rabe za namakanje je zato postavljena pod VTPV in zadrževalnike, njena raba pa smiselna šele, ko smo druge možnosti izrabili. Da bi povečali možnost podeljevanja vodnih pravic za njeno rabo za namakanje, bi bilo treba zmanjšati razkorak med administrativno podeljeno in dejansko porabljeno količino podzemne vode. Predlog je delno skladen z dopolnilnima ukrepoma NUV, ki opredeljujeta potrebo po (a) dopolnitvi oblike in načina vodenja vodne knjige ter (b) analizi razpoložljivih zalog podzemne in površinske vode ter obstoječe in predvidene rabe vode za obdobje 2021. I? c^ tis 4.3 Večnamensko upravljanje vodnih zadrževalnikov Zadrževalniki so na študijskem območju ugodnejši vir vode za namakanje KZ v primerjavi s ^^ podzemno vodo in POV. Kljub temu je potencial njihove rabe močno odvisen od namena, za katerega jih upravljamo. Povečano povpraševanje po rabi vode iz zadrževalnikov bi neizogibno zahtevalo revizijo in prilagoditev sedanjih pravilnikov o obratovanju zadrževalnikov in načina ■šs upravljanja zadrževalnikov. Namenska raba zadrževalnikov je v operativne namene določena v pravilnikih o obratovanju zadrževalnikov, vendar pri celostni pripravi omenjenih programov II kmetijski sektor navadno ne sodeluje. Večnamenski pristop k upravljanju in rabi zadrževalnikov bi zahteval institucionalne spremembe namesto enostranskih rešitev vprašanj upravljanja zadrževalnikov (Molden et al., 2005; Foerster, 2011). Predlog vzpostavitve večnamenskega upravljanja zadrževalnikov, ki bi potencialne rabe obravnaval z vidika možnega razvoja zadrževalnikov, je delno skladen z ukrepom DDU19, ki ga podaja NUV. Ta ukrep opredeljuje potrebo po: (a) primerjavi načrtovane rabe zadrževalnikov ob njihovi izgradnji z rabami, ki so se razvile na zadrževalnikih v času njihovega obstoja, (b) opredelitvi možnih sekundarnih rab zadrževalnikov (nekatere zadrževalnike bi bilo za specifične rabe, npr. namakanje, mogoče posodobiti oziroma dograditi), (c) opredelitvi nosilcev stroškov za investicije v zadrževalnike in njihovo vzdrževanje. Določanje možnih sekundarnih rab bi, za ts ohranjanje ali povečanje potenciala raba zadrževalnikov za namakanje, zahtevalo medsektorsko sodelovanje in dogovarjanje, implementacija ukrepa pa njegovo sprotno vrednotenje, kar bi nam omogočilo preverjanje uspešnosti ukrepa ter opredelitev njegovih učinkov na dostopnost vode za potrebe namakanja. Podana izhodišča bi morala biti prepoznana tudi v okviru izvajanja NUV. Večnamensko upravljanje zadrževalnikov z namenom njihove izboljšane rabe za zadrževanje vode za potrebe namakanja bi omogočilo preusmeritev povpraševanja po rabi vode za namakanje s podzemne vode. To bi bistveno izboljšalo razpoložljivost vode na območjih, kjer neposredni odvzemi vode za namakanje iz vodotokov v rastni sezoni niso mogoči. 4.4 Izgradnja novih vodnih virov Na območjih, na katerih je podzemna voda srednje do težko dostopna in za namakanje nimamo na voljo površinskih vodnih virov (VTPV, zadrževalniki), bo treba zgraditi nove vodne vire. Rezultate pričujoče raziskave bi bilo treba združiti s prostorsko raziskanim potencialom za zadrževanje površinskega odtoka v manjše zadrževalnike (Pintar et al., 2011). Tako bi bila omogočena tudi oskrba odmaknjenih manjših površin (do 5 ha) in podpora intenzivne kmetijske pridelave tudi na kmetijskih površinah, ki so oddaljene od najbolj ravninskih predelov Slovenije, kjer so vodni viri najbogatejši. 5 SKLEP Zemljevid potencialov za rabo vodnih virov na območju Slovenije opredeljuje, z vidika bližine in primernosti vodnih virov za namakanje, primernostne lege trajno varovanih KZ. Ugodne so tiste, ki so znotraj območji, na katerih je investicija v primarni cevovod modelnega namakalnega sistema Sj^ || površine 200 hektarov glede na investicijske stroške še smiselna in je, glede na Qes, hkrati mogoča ^^ neposredna raba vode iz VTPV. Manj ugodne so tiste, kjer je investicija v primarni cevovod še smiselna, a so v obdobju od maja do septembra mogoči le posredni odvzemi vode iz VTPV. Na ^^ teh območjih je možna raba vode iz obstoječih zadrževalnikov, izgradnja novih vodnih virov ali raba podzemne vode. Potencial za rabo slednje je omejen predvsem zaradi njenega varovanja žg za preskrbo s pitno vodo. Območja njene lahke dostopnosti so omejena na območja, kjer je _ nivo podzemne vode manj kot 50 metrov globoko in je prepustnost medzrnskega vodonosnika Ü ■j» _ visoka. VTPodV so količinsko bogata, a nekatera administrativno zelo blizu meji največje možne zasedenosti. Če raba podzemne vode ostane neoptimizirana v administrativnem pogledu in »zaklenjena« za strateško rabo za ostale rabe, bo razvoj namakanja v kmetijski pridelava moral _ vključevati tudi več izgradnje novih vodnih virov. Obstoječi večnamenski zadrževalniki imajo lil namreč zelo omejen potencial za rabo. Ta je dodatno močno odvisen od namena, za katerega jih upravljamo. Izvedena presoja primernosti rabe POV je omejena na presojo po razpoložljivih ^^ merjenih parametrih in posredni presoji po tehnični zmogljivosti. Ker podatkov ni, manjka presoja primernosti rabe POV glede na dejansko mikrobiološko primernost in vsebnost težkih kovin. POV predstavlja določen potencial rabe na območju Krasa, kjer je podzemna voda težko ii; ^^ dostopna in ne obstajajo površinski vodni viri, vendar njena raba zahteva skrbno načrtovanje shranjevanja POV in strokovno usposobljenost za njeno rabo. Pri opredelitvi predloga trajno varovanih KZ sta enako pomembni tako bližina kot primernost vodnega vira za namakane KZ. Slednja je močno odvisna od učinkov ukrepov upravljanja voda znotraj NUV, zlasti upravljanja 'l| to povpraševanja po vodi, administracije rabe vodnih virov, večnamenskega upravljanja vodne „^S infrastrukture in izgradnje novih vodnih virov. 1| 6 ZAHVALA Zahvaljujemo se Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in šport za finančno podporo projekta in Evropski uniji za delno financiranje iz Evropskega socialnega sklada. Literatura in viri: Allen, R. G., Pereira, L. S., Raes, D., Smith, M. (1998). Crop evapotranspiration - Guidelines for computing crop water requirements. FAO Irrigation and drainage paper 56. FAO, Rome Banka, hidroloških podatkov (2010). Agencija. Republike Slovenije za okolje. Cai, X., McKinney, D. C., Lasdon, L. (2003). Integrated Hydrologic-Agronomic-Economic Model for River Basin ^^ Management. J Water Res Pl-Asce, 129, 4-17. Castelletti, A., in Soncini-Sessa, R. (2006). A procedural approach to strengthening integration and participation in water resource planning. Environ Modell Softw, 21, 1455-1470. Crase, L., Pagan, P., Dollery B. (2004). Water markets as a. vehicle for reforming water resource allocation in the Murray-Darling Basin of Australia. Water Resour Res, 40, 1-10. Ij Dibi, B., Doumouya, I., Brice Konan-Waidhet, A., Kouame, K. I., Angui, K. T, Issiaka, S. (2010). Assessment of the Groundwater Potential Zone in Hard Rock through the Application of GIS: The Case of Aboisso Area. (South-East of Cote d'Ivoire). J Applied Sci, 10,2058-2067. EEA (2009). Water resources across Europe: Confronting water scarcity and drought. European Environment Agency, Report 2. Pridobljeno 20. 9. 2011 s spletne strani: http://www.eea.europa.eu/publications/water-resources-across-europe. [i? EEA (2010). Mapping the impacts of natural hazards and technological accidents in Europe: An overview of the last ^^ decade. Pridobljeno 20. 9.2011 s spletne strani: European Environment Agency, Technical report 13. http://www.eea. europa.eu/publications/mapping-the-impacts-of-natural. ^^ Foerster, A. (2011). Developing Purposeful and Adaptive Institutions for effective Environmental Water Governance. Wa ter Resour Manage, 25, 4005-4018. Friedler, E. (2006). Water reuse - an integral part of water resource management: Israel as a case study. Water policy, 3,29-39. Ii J^" George, B., Malano, H., Davidson, B., Helleger, P., Bharati, L., Massuel, S. (2010a). An integrated hydro-economic modelling framework to evaluate water allocation strategies I: Model development. Agr Water Manage, 98, 733-746. ^^ George, B., Malano, H., Davidson, B., Helleger, P., Bharati, L., Massuel, S. (2010b). An integrated hydro-economic ^^ modelling framework to evaluate water allocation strategies II: Scenario assessment. Agr Water Manage, 98, 747-758. Jenkins, M. W., Lund, J. R., Howitt, R. E., Draper, A. J., Msangi, S. M., Tanaka, S. K., Ritzema, R. S., Marques, G. F. ii? (2004). Optimization of California's Water Supply System: Results and Insights. J Water Res Pl-Asce, 130,271-280. Johansson, R.C., Tsur, Y., Roe, T. L., Doukkali, R., Dinar, A. (2002). Pricing irrigation water: a review oftheory and practice. Water policy, 4, 173-199. s^ Labadie, J. (2004). Optimal Operation of Multireservoir Systems: State-of-the-Art Review. J Water Res Pl-Asce, 130, 93-111. Lazarova, V., in Bahri, A. (2005). Water Reuse for Irrigation: Agriculture, Landscapes, and Turf Grass. Boca Raton, New York. MKO, 2010. Evidenca dejanske rabe tal, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije. Pridobljeno 10.2. J 2010 s spletne strani: http://rkg.gov.si/GERK/. |3 Molden, D., Murray-Rust, H., Makin, I. (2003). A Water-productivity Framework for Understanding and A ction. V: J. W. Kijne, R. Barker, D. Molden (ur.) Water Productivity in Agriculture: Limits and Opportunities for Improvement (1-18) -äT CABI International. to <1 Molden, D., Sakthivadivel, R., Samad, M., Burton, M. (2005). Phases of River Basin Development: the Need for ^ Adaptive Institutions. VM. Svendsen (ur.) Irrigation and River Basin development: Options for Governance and Institutions (19-31). CABI, Oxon. Moradi-Jalal, M., Bozorog Haddad, O., Kerney, B. W., Marino, M. A. (2007). Reservoir operation in assigning optimal multi-crop irrigation areas. Agr Water Manage, 90, 149-159. MVD (2008). 19. Mišičev vodarski dan. Pridobljeno 20. 9.2011 s spletne strani: http://mvd20.com/zbornik. php?page=letnik. Nandalal, K. D. W., Sakthivadivel, R. (2002). Planning and management of a. complex water resource system: case of Samanalawewa and Udawalawe reservoirs in the Walawe river, Sri Lanka. Agr Water Manage, 57,207-221. Načrt upravljanja voda za vodni območjih Donave in Jadranskega morja. Ministrstvo za. okolje in prostor RS. (2011). Pridobljeno 20. 10.2010 s spletne strani: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/nacrt_upravljanja_voda_ za_vodni_obmocji_donave_in_jadranskega_morja_2009_2015/nuv_besedilni_in_kartografski_del/. Pescod, M. B. (1992). Wastewater treatment and use in agriculture. FAO irrigation and drainage paper 47. FAO, Rome. Pintar, M., Burja, D., Smolar, N., Pogačnik, Z. (1998). Določitev izhodiščnih parametrov za. rabo vode za. namakanje kmetijskih površin glede na klimo, tla in tipične kulture. Inštitut za vode RS, Ljubljana. Pintar, M., Glavan, M., Meljo, J., Zupan, M., Fazarinc, R., Podboj, M., Tratnik, M., Zupanc, V, Kregar, M., Krajčič, J., Bizjak, A. (2011). Projekcija, vodnih količin za namakanje v Sloveniji. Ciljni raziskovalni program V4-1066. Ministrstvo za. kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in Ministrstvo za. visoko šolstvo, znanost in šport RS, Ljubljana Per, Matejka (2009). Voda. iz čistilnih naprav kot alternativni vir vode za. namakanje. Diplomsko delo. Ljubljana: Biotehniška fakulteta. Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda. Uradni list RS, 4.7.2005, št. 63, 6532-6566. Sophocleous, M. (2002). Interactions between groundwater and surface water: the state of science. Hydrogeol J, 10, 51-67. Starm, A., Salewicz, K. A., et al. (1998) Theory and methodology: An interactive reservoir management system for Lake Kariba. Eur J Oper Res, 107, 119-136. Uredba o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka. Uradni list RS, 30. 11. 2009, št. 97, 12919-12933. Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla. Uradni list RS, 16. 9.2005, št. 84, 9-17. Wang, J. F., Cheng, G. D., Gao, Y. G., Long, A. H., Xu, Z. M., Xin, L., Chen, H., Barker, T. (2007). Optimal Water Resource Allocation in Arid and Semi-Arid Areas. Water Resour Manag, 22, 239-258. Zakon o kmetijskih zemljiščih. Uradni list RS, 9. 9.2011, št. 71, 9479-9498. Zakon o vodah. Uradni list RS, 26. 7. 2002, št. 67, 7648-7680. vo is ü CS Prispelo v objavo: 17. januar 2012 Sprejeto: 30. maj 2012 Rozalija Cvejič, MSc, univ dipl. inž. agr. IZVO-R, projektiranje in inženiring d.o.o., Pot na Brdo 102, SI-1000 Ljubljana e-pošta: rozalija.cyejic@bf.uni-lj.si Matjaž Tratnik, univ. dipl. inž. agr. Hidrotehnik Vodnogospodarsko podjetje d.d., Slovenčeva 97, SI-1000 Ljubljana e-pošta: matjaz.tratnik@bf.uni-lj.si Jana Meljo, univ. dipl. inž. grad. Inštitut za vode RS, Hajdrihova 28c, SI-1000 Ljubljana e-pošta: jana.meljo@izvrs.si dr. Aleš Bizjak, univ. dipl. inž. kraj. arh. Inštitut za vode RS, Hajdrihova 28c, SI-1000 Ljubljana e-pošta: ales.bizjak@izvrs.si Tanja. Prešeren, univ. dipl. inž. grad. FGG - Oddelek za okoljsko gradbeništvo, Hajdrihova 28, SI-1000 Ljubljana e-pošta: tanja.preseren@fgg.uni-lj.si Karin Kompare, univ. dipl. inž. agr. FGG - Oddelek za okoljsko gradbeništvo, Hajdrihova 28, SI-1000 Ljubljana e-pošta: karin.kompare@fgg.uni-lj.si prof. dr. Franci STEINMAN, univ. dipl. inž. grad. FGG - Oddelek za okoljsko gradbeništvo, Hajdrihova 28, SI-1000 Ljubljana e-pošta: franci.steinman@fgg.uni-lj.si v! I II Kim Mezga, univ. dipl. inž. geol. Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, SI-1000 Ljubljana e-pošta: kim.mezga@geo-zs.si dr. Janko Urbanc, univ. dipl. inž. geol. Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana, e-pošta: janko.urbanc@geo-zs.si prof. dr. Marina Pintar, univ. dipl. inž. agr. BF - Oddelek za agronomijo, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, e-pošta: marina.pintar@bf.uni-lj.si