KURIR I LETO mx 15. marca 1974 časopis kolektiva industrije motornih vozil / \ 8. marec -dan žena 8. marca 1910 je socialistična stranka v ZDA organizirala velike protestne shode. Povod za demonstracijo so bile zahteve, da bi tudi ženske dobile volilno pravico, kajti z industrijsko revolucijo seje spremenil položaj žensk. Nekdanje gospodinje so postale delavke v tovarnah in so hotele uveljaviti svoje pravice tudi v političnem življenju. Marčevske demonstracije so v svetu močno odjeknile, pravi odsev revolucionarne moči pa so dobile še istega leta, ko so na kongresu II. internacionale v Kopenhag-nu proglasili 8. marec za svetovni DAN ŽENA. Vrstili so se napori za uveljavitev enakopravnosti žensk. V mnogih deželah so si ženske priborile svoje osnovne pravice, v nekaterih pa še vedno ne morejo prebiti pregraj miselnosti, da morajo ženske opravljati le vlogo matere in gospodinje. Jugoslavija sodi med tiste dežele v svetu, kjer je enakopravnost vseh državljanov zapisana v ustavi. Kljub uzakonjenim pravicam na vseh področjih družbenega in zasebnega življenja pa tudi pri nas še ni v celoti doseženo enako vrednotenje žensk. Saj je le tako mogoče razumeti razmeroma majhen odstotek žensk, ki je bil v zadnjih letih aktiven v delavskem in družbenem upravljanju. V jugoslovanskem gospodarstvu je med vsemi zaposlenimi več kakor četrtina žensk, v občinske skupščine pa je bilo na zadnjih volitvah izvoljenih komaj 7 odstotkov žensk. Med zaposlenimi v kulturni dejavnosti in šolstvu je danes 55 odstotkov žensk, v kulturno-prosvetnem zboru skupščine pa je le 12 odstotkov žensk. Ob 8. marcu - dnevu žena bomo v tisku, radiu in televiziji, posebno pa še na raznih priložnostnih proslavah na veliko govorili o žen- Nadaljevanje na 8. strani \________ _______________S Delavski sveti TOZD sprejeli poslovno poročilo Na skupni seji so se dne 4. marca 1974 zbrali člani delavskih svetov TOZD z namenom, da potrdijo zaključni račun za preteklo leto. Zaključni račun za leto 1973 so samostojno sestavile organizacije združenega dela IMV Novo mesto z organizacijami v Brežicah, Mirni, Črnomlju, Semiču, Suhorju in Šentjerneju, IMV Zastopstvo inozemskih firm v Ljubljani in IMV Tvornica servisne opreme Beli Manastir. Člani delavskih svetov so prejeli izvleček podatkov iz zbirnega zaključnega računa. Skupno sejo delavskega sveta TOZD IMV je začel Anton Še-pec, nadaljevalo pa predsedstvo, ki so ga sestavljali vsi predsedniki DS TOZD. Iz podatkov zbirnega zaključnega računa je razvidno, da je podjetje v preteklem letu poslovalo uspešno ter da smo kljub vsem težavam zaključili poslovno leto z ugodnim rezultatom. Ko ocenjujemo rezultate dela v našem podjetju za preteklo poslovno leto, moramo upoštevati naš lastni prispevek, kakor tudi vse druge zunanje okoliščine, ki so odločilno vplivale na naše poslovne rezultate. Lahko rečemo, da je bilo preteklo leto leto notranje stabilizacije, leto, v katerem smo pristopili k pomembnim reorganizacijam podjetja na amandmajski osnovi ter istočasno učvrstili naš proizvodni program, ki nam že danes dokazuje, da smo ga pravilno zastavili. Splošni družbeni pogoji poslovanja so terjali tudi od našega kolektiva, da svojo poslovno politiko prilagodi pogojem gospodarjenja, ki so nastopili v našem gospodarstvu. Osnovni cilji poslovne politike so bili usmerjeni v čim uspešnejšo prilagoditev družbenim ukrepom. To pa je pomenilo, da se je morala aktivnost podjetja še izdatneje usmeriti k razreševanju notranje problematike in učvrščanju zastavljenega proizvodnega programa. Na osnovi tako zastavljene poslovne politike so zastavljene tudi temeljne poslovne aktivnosti, posebno tehnološke discipline, da bi realizirali zastavljene planske naloge v proizvodnji avtomobilov in prikolic. Z ozirom na splošno gospodarsko situacijo v našem gospodarstvu, posebej še v naši kovinsko predelovalni panogi, lahko ocenimo poslovanje v letu 1973 kot ugodno, saj se je zvečal bru- to produkt v primerjavi z letom 1972 za 42 %; dohodek pa za 31 %. Vrednost tega uspeha pa zmanjšuje večji porast pogodbenih in zakonskih obveznosti. Posledica stalnega naraščanja življenjskih stroškov je tudi več porabljenih sredstev za osebne dohodke, saj so se v primerjavi s preteklim letom zvečali za 19 %. Prisotne je z rezultati poslovanja podrobneje seznanil generalni direktor, med drugim je ugodno ocenil poslovanje in omenil težko situacijo, v kateri smo se znašli, ter kaj vse je bilo v preteklem letu potrebno storiti za uspešen start v tem letu. Dejal je, da smo lahko upravičeno bolj zadovoljni s tem, kar smo v preteklem letu pomembnega naredili, kot z bilančnimi pokazatelji. Na seji je bil govor tudi o rezultatih poslovanja posameznih temeljnih organizacij združenega dela ter o ukrepih, ki jih bomo morali izvajati, da bi dosegli planske naloge. O tem bomo več pisali v prihodnji številki našega glasila. ------------------------------------------------------------> PODATKI IZ ZBIRNE BILANCE 1972 1973 indeks Celotni dohodek 989.372.109 1.401.509.806 142 porabljena sredstva 769.425.917 1.147.249.060 149 dohodek 193.785.257 254.260.746 131 pogodbeni obveznosti 32.677.982 52.155.188 159 zakonske obveznosti 1.571.606 3.882.957 247 sred.za stanov, izgr. 6.819.002 10.247.010 150 osebni dohodek 108.570,657 130.293.144 120 rezervni sklad 3.810.835 4.977.349 131 poslovni sklad 34.226.970 50.750.199 148 sklad skup. porabe 6.115.205 3.007.800 49 Na skupni seji delavskih svetov TOZD in skupnih služb je izčrpno obrazložil bilančne pokazatelje generalni direktor Jurij Levičnik Anketa ob dnevu žena ZA 8. MAREC - DAN ŽENA smo pokramljali z ženami v OZD IMV in jim zastavili tale vprašanja: 1. Pogosto slišimo očitek, da se spomnimo žene samo, ko se bliža 8. marec. Enakopravnost žena v našem samoupravnem sistemu bi morala biti prisotna vsak dan. Kje je po vašem vzrok za neaktivnost velikega števila žena v našem podjetju? 2. Zastopstvo žena v organih samoupravljanja je ponavadi skromno. Nekatere žene tudi odklanjajo sodelovanje. Ali bi vi želeli postati članica delegacije, DS TOZD, ZK ali drugega vodilnega političnega organa? 3. Letošnji 8. marec naj bi ne bil kot drugi dnevi. Kaj si želite za vaš praznik? ODGOVARJALE SO: ANICA ZORKO, priprava oken v proizvodnji prikolic: 1. „Vsaka bi se rada vključila v kakšno organizacijo, če bi ji to čas dopuščal Pri nas so tudi žene predlagane in izvoljene v DS TOZD. Ce bi bila predlagana in izvoljena v kakšen samoupravni organ, predloga ne bi zavrnila in bi gotovo aktivno sodelovala. “ 2. „Seveda želim postati članica kakšne politične organizacije, toda kot sem že prej omenila, mi to čas ne dopušča. Sicer sem pa še novinka v podjetju; prej sem delala pri privatniku, kjer je vsako delo v družbenopolitičnih organizacijah izključeno. Pri privatniku moraš čimveč delati, da bo on čimveč zaslužil. V podjetju pa je drugače: sam samoupravni razvoj zahteva, da se neposredni proizvajalci vključujemo v samoupravljanje in odločanje.“ . 3. „Želela bi naš praznik dan žena praznovati s sodelavkami. Mislim, da se bo tudi letos kot vsako leto podjetje spomnilo na nas. Želim, da se v naši družbi ne spremeni odnos do žena, naj se kvečjemu še izboljša. Mislim, da bi nam morala biti vsa vrata odprta, ko bomo iskale pravice, če bi to bilo potrebno, tako kot moškim.'4 JOŽEFA KANTUŽAR, priprava oken v proizvodnji prikolic: 1. „Menim, da so glavni vzroki za neaktivnost žena obveznosti, ki jih imajo kot gospodinje in matere. Za zaposleno žensko se „šiht".začne šele doma. V tovarni se še najde zamenjava, toda doma je ne more nihče zamenjati. Mislim, da je prezaposlenost vzrok neaktivnosti velikega števila žena v našem podjetju. To ni samo pri nas, tako je tudi v drugih podjetjih." 2. „Da, če bi mi čas dopuščal. Mislim, da ni samo moja želja, temveč želja vsake ženske, da aktivno sodeluje. Pri meni se pojavlja še en problem: vezana sem na tovarniški prevoz, tako da se ne bi mogla udeleževati sestankov, ki so ponavadi v popoldanskem času. Sicer pa bo čas pokazal svoje. Sem še razmeroma mlada delavka in ni rečeno, da se ne bom v bližnji prihodnosti vključila v kakšno družbenopolitično organizacijo." 3. „Me ženske v našem oddelku smo se že pogovarjale, da bi letošnji 8. marec praznovale skupaj. Ne vem, če se nam bo posrečilo to uresničiti zaradi družinskih obveznosti, toda želele bi vsaj en dan v letu skupaj „polumpat". Mislim, da bom najsrečnejša takrat, komi bodo moji otroci segli v roke in s tresočim glasom voščili vse najboljše za 8. marec." MARIJA JAKLIČ, servisna služba: 1. „Kdor hoče delati in biti aktiven, je lahko. Prepričana sem, da izgovarjanje in „obremenjenost" ter neaktivnost ne bo žene postavilo na tisto mesto, ki ga zasluži v naši družbi. Žena ne more tako aktivno sodelovati pri samoupravnem in političnem delu kot moški, ker biti dobra gospodinja in mati, na drugi strani pa dobra samo-upravljavka, ne gre skupaj. To je dognano." 2. „Od nas je odvisno, kako bomo zastopane v organih upravljanja in političnih organizacijah. V našem podjetju dajemo možnost za aktivno politično delo vsakomur, kdor n» želi, ne glede na to, ali je ženska ali moški. Res pa je, da smo ženske potem dvakrat obremenjene, ker nas ovirajo družinske obveznosti in podobno." 3. „Želim si lepega in „poceni" praznovanja." ANICA PA-KAR, mehanska obdelava v proizvodnji avtomobilov: 1. „Strinjam se, da bi žene morale bolj aktivno sodelovati v samoupravnih organih, toda kaj, ko so pri nas ženske navajene samo delati. Izhajam od sebe. Sem že dalj časa v podjetju; zame je bilo važno samo to, da sem delala, za drugo se pa nisem zanimala. Tudi pri kandidatnih listah je opaziti, da je manj žensk, čeprav menim, da so ženske prav tako sposobne odločati kot moški." 2. „Ne bi želela. Sem že članica DS TOZD; to je zame dovolj, saj mi je kot materi in delavki tesno odmerjen čas. Do sedaj nisem bila članica nobene družbenopolitične organizacije. Nasploh so bile žene pozabljene, kar je menim, tudi pripeljalo do sklepa, daje bolje, če žene ostanejo doma pri loncu ali v tovarni pri stroju, moški pa se naj vključujejo v politično in samoupravno delo. 3. „Da bi bila na dan žena prosta, da se malo sprostim in da se nekje pozabavamo. Najraje bi ta dan praznovala s sodelavkami. Česa si želim? Želim si zdravja, če bom imela to bom lahko s svojim delom veliko pripomogla podjetju, kjer mi teče že 13. leto službe. Želim še naprej opravljati sedanje delo, ker je zanimivo. Pripravil: ČEDO NEGOVANOVIČ Brzojavka Zvezna skupščina SFRJ Beograd Beograd V zgodovinskem trenutku ob sprejemanju nove zvezne ustave se tudi delovni ljudje organizacije združenega dela Industrije motornih vozil Novo mesto navdušeno pridružujemo slavju ob novi veliki zmagi naše socialistične samoupravne revolucije. Obenem izražamo neomajno prepričanje v pravilnost revolucionarne poti naših narodov in željo, da s še večjimi napori pripomoremo k nadaljnjemu razvoju in napredku Titove Jugoslavije. Delovni ljudje TOZD tovarna avtomobilov, TOZD komerciala in delovne skupnosti skupnih služb OZD IMV Novo mesto Ob volitvah delegatov v delavski svet „Poglejte jih, od delavca do monterja, tehnika in inženirja, isti jih znoj obliva, ista jih misel veže, ustvariti čimveč, s tem pa si zagotoviti boljšo prihodnost ..Toda, kjer se dela, se tudi izvršuje samoupravljanje! Kako? Vprašajmo proizvajalca: 1. Osnovna pravica delavca v OZD je, da razpolagajo z rezultati svojega dela. Nihče nima pravice razpolagati s sadovi dela drugega. Kako si vi predstavljate delitev dohodka vaše TOZD? 2. Kako bomo delali, se bomo dogovarjali v TOZD na podlagi gospodarskega načrta oz. letnega plana. Izvrševanje planskih nalog je prva naloga vsakega delavca. Kaj vse je storiti, da bodo planske naloge vedno in ob pravem času uresničene? 3. Volimo delegate v naš najvišji organ upravljanja na ravni OZD. Kaj pričakujete od izvoljenih in kakšno obliko povezav z njimi želite? Odgovarjali so: I. JOŽE POTOČAR, kontrolor v proizvodnji prikolic: 1. „Delitev dohodka si zamišljam tako, da se bo večina strinjala: na delitev za osebne dohodke in ostale potrebe. Vsekakor si moramo dohodek pridobiti z delom, in to z marljivim delom. Če bomo bolj organizirano delali, si bomo več' ustvarili, s tem pa nam je zajamčena boljša prihodnost. Menim, da je neodtujljiva pravica vsakega delavca, da razpolaga z dobrinami svojega dela, da lahko sam neposredno odloča o rezultatih svojega dela v posamezni temeljni organizaciji." 2. „Če smo se dogovorili, da bomo nekaj plansko napravili, moramo to tudi uresničiti. Skratka, vse TOZD, vse službe in vsi oddelki morajo poprijeti, tu ne sme biti odstopanja. Res večkrat pride do zastoja, toda temu je kriva nepravočasna nabava posameznega materiala. Pri nas je zelo dobra delovna disciplina, v to se lahko sami prepričamo, tu se veliko dela, zato tudi izdelamo toliko prikolic. V prihodnje bomo morali odpravljati nekatere pomanjkljivosti, če hočemo vpeljati dobro tehnologijo dela in tako ustvarjati večji dohodek." 3. „Od izvoljenih pričakujem, da bodo glavne smernice, dogovorjene v sklopu OZD, prenašali na nas delavce tako, da bo sleherni delavec informiran. Niso potrebni ne vem kakšni „mitingi", kratko in jasno je treba reči delavcem, kaj je dogovorjeno in kaj bo treba storiti, da bo dogovor s seje CDS OZD uresničen. Ne sme biti prekinitve dela zaradi sestajanja. Delo je tisto, ki nam zagotavlja trde temelje v današnji družbi." II.BRANE DRGANC, kvalificiran mehanik, preddelavec v montaži R4: 1. „V TOZD s sadovi našega dela ne bo mogel nihče drug razpolagati kot mi, ki smo jih ustvarili. Kako deliti dohodek, je že malo težje vprašanje. Iz tega dohodka je treba nagraditi delavca za njegovo delo, istočasno pa moramo odvajati sredstva za gradnjo, za nakup strojev in misliti na izboljšave in vedno boljše delovne pogoje. Vse to je možno le s pravilno razporejenim ustvarjenim dohodkom." 2. „Kot preddelavec na montaži menim, da bi morali poostriti delovno disciplino in dopovedati slehernemu delavcu, da je od njegovega dela odvisna bodočnost, razvoj in obstoj TOZD v okviru celotnega podjetja. Zakaj ne izpolnjujemo planov? Dejal bi in upam, da se bo večina strinjala z menoj, da zaradi neredne dobave materiala. Lepa šola nam je bila so-delava z BLMC iz Anglije, ko smo tako rekoč čakali vsak del, da smo lahko sestavili enega AUSTINA. Sedaj je drugače: dobra zaloga sestavnih elementov za vozila R-4 in R-12 nam zagotavlja, da bomo lahko izpolnjevali zastavljene naloge in se uvrstili na tisto mesto, ki nam gre v okviru avtomobilske industrije v Jugoslaviji. Morda je še ena stvar, ki nas včasih moti. Delavci, ki imajo doma nekaj zemlje, se zelo težko odločajo za delo preko polnega delovnega časa. Sčasoma bomo morali o tem več razmišljati in se odločiti. Na dveh stolih naenkrat se ne da sedeti." 3. „Na to vprašanje bom odgovoril kot delegat v OZD. Ker delam v neposredni proizvodnji, med delavci, menim, da boljša povezava ni potrebna. Želim pa, da „igramo z odprtimi kartami", da smo si vedno na jasnem, kaj kdo hoče, kaj mi vsi moramo delati in kaj naj mi izvoljeni zagovarjamo na sejah. Z drugimi besedami povedano: jasno zastavljene naloge in dosledna 1 informiranost vseh proizvajalcev nam zagotavlja še večji uspeh." III. JOŽE SREBRNJAK, preddelavec v karosernici R-4: 1. „Predvsem mislim na osebne dohodke: vsak naj bi bil plačan po svojem delu. Tako je tudi v drugih tovarnah. Pri delitvi dohodka bomo morali misliti na vse. Tovarno lahko hitro zapravimo, toda težje jo je postaviti in ji zagotoviti lepo prihodnost, posebno sedaj, ko se IMV bori z močno konkurenco na domačem in tujem trgu. O vsem bomo odločali neposredno prek izvoljenih delegatov." 2. „Mislim, da so glavni vzro- ki za neizpolnjevanje planskih nalog, vsaj pri nas: pogosto primanjkovanje sestavnih elementov. Dnevno lahko izdelamo 24 karoserij R4, toda to število le redko dosežemo prav zaradi tega. Če hočemo obstati in dobro poslovati, bomo v našem TOZD morali paziti na vse ovire, ki nam onemogočajo uresničevanje začrtanih nalog." 3. „Sodim, da smo izvolili prave ljudi za CDS, v OZD — saj so iz vseh slojev naše TOZD. Prepričan sem, da bodo vestno zastopali interese naše temeljne organizacije, kije najštevilnejša v naši OZD. V proces samoupravljanja mora biti vključen sleherni delavec, tudi tisti, ki še danes misli, da to ni zanj. Delati pomeni uresničevati samoupravljanje. Vsak, kdor dela, mora aktivno sodelovati tudi takrat, ko odločamo o rezultatih tega dela." IV. JOŽE ŠKOFLJANC, skladišče rezervnih delov, TOZD Komerciala: 1. „Vsekakor, da bo dohodek potrebno pravilno deliti. Ko rečem deliti, mislim na vse tisto, kar je potrebno TOZD za obstoj. Dohodek bo treba deliti za gradnjo, za stanovanja, za nabavo orodij, gradnjo boljših delovnih prostorov, skratka razdeliti ga tako, da se bo v prihodnosti podvojil. Treba ga bo znati obrniti!" 2. „Kar zadeva letni plan, lahko rečemo, daje to začrtana pot. Če pa hočemo res hoditi čim bližje začrtane poti, bo treba mnogo stvari izboljšati. Poostriti je treba delovno disciplino in odgovornost do dela: ne glede na to, ali gre za NK delavca, njegovega predpostavljenega ali koga na vodilnem delovnem mestu. Delavec mora er 31. dopolnilo k ustavi SR Slovenije Besedilo XXXI amandmaja, kije začel veljati 27. XII. 1971: Delavci, združeni v sindikatih, razvijajo in uresničujejo družbeno samoupravljanje in socialistične samoupravne in družbene odnose, zagotavljajo svoj vpliv na družbena odločanja in uveljavljajo svoje samoupravne pravice s tem da: — se zavzemajo za uresničevanje svoje neodtujljive pravice, da na podlagi dela v TOZD in vseh oblikah združevanja in poslovnega sodelovanja pridobivajo dohodek, upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije in odločajo o dohodku, ki ga kot del skupnega družbenega dohodka ustvarijo v različnih oblikah združenega dela in združevanja sredstev; — si prizadevajo za izboljševanje delovnih in življenjskih razmer z razvijanjem samoupravljanja, z večanjem produktivnosti dela in z razvijanjem sodobne organizacije dela ob intenzivni uporabi znanstveno-tehnoloških dosežkov ter s stalnim izpopolnjevanjem svojih strokovnih sposobnosti in znanja o zakonitostih razvoja družbe; — se zavzemajo za dosledno uresničevanje in zaščito pravic delavcev v združenem delu in delavcev, zaposlenih pri občanih, ki delajo za lastnimi sredstvi, ter organizirajo ustrezne oblike pomoči, predlagajo družbene ukrepe v primerih hujše kršitve samoupravljanja v delovni organizaciji in dajejo pobudo delati, in si prizadevati, da bo dosegel čim večji delovni uspeh. Zavedati se mora, da iz napredka kolektiva sledi lepša bodočnost zanj in za njegovo družino. Mislim pa, da se vse premalo zavedamo obveznosti do planskih nalog. Vzroke za pogosto odstopanje od zastavljenih nalog moramo iskati najprej pri nas samih. V praksi večkrat odstopamo od načrtov, vse preveč govorimo in premalo storimo, prepozno in s premalo zavzetosti se lotimo zastavljenih nalog, preveč gledamo na druge, ko bi morali sami poprijeti in pripomoči k uspehu in podobno. “ 3. „Od novoizvoljenih delegatov pričakujem le to, da bodo v resnici posredovali naše probleme ter interese in se zavzemali zanje, istočasno pa tudi obveščali o rezultatih in sklepih, sprejetih na zborovanju." za postopek, da se zaščitijo pravice delavcev in pravice delovnih skupnosti v TOZD; - usklajujejo interese na temelju samoupravljanja, delitve po rezultatih dela ter vzajemnosti in solidarnosti in oblikujejo družbena merila za zagotavljanje svoje socialne varnosti; spodbujajo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in v njih sodelujejo, krepijo njen demokratičen značaj in odgovornost za uresničevanje sprejetih obveznosti; - se zavzemajo za družbenoekonomske in politične odnose, ki omogočajo polno izražanje ter uresničevanje njihovih interesov; - zagotavljajo demokratičen kandidacijski postopek in sodelujejo pri izbiri kandidatov za organe upravljanja v OZD, v interesnih skupnostih in za delegate v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, dajejo zahtevo za izdajo zakonov in drugih aktov. Zastavljajo vprašanja samoupravnim, predstavniškim in upravnim organom, ki so jih dolžni obveščati o pomembnih družbenih zakonih in obravnavati njihova stališča in predloge, in o njih dokončno odločijo. Jože Božič iz Orehka je dobil prvo nagrado - katrco IMV v veliki nagradni igri Dolenjskega lista. Na fotografiji: ključi v roke lastniku Delo osnovnih organizacij sindikata bo potekalo preko poveijenikov, ki morajo biti nosilci resničnih interesov delovnih ljudi in sposobni povezati ožje interese svoje samoupravne skupnosti s širšimi družbenimi interesi. Najvažnejša naloga: izpolnjevanje plana Pred nekaj dnevi smo sprejeli novo ustavo SFRJ. To je ustava, ki izraža vsa hotenja delovnega človeka. Tudi ustava postavlja delo na prvo mesta. Saj izhajajo vse pravice in dolžnosti iz dela. V 11. členu poglavja „Družbenoekonomski položaj" piše: „Delo in uspehi dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka. Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobiti materialnih in drugih koristi z izkoriščanjem tujega dela." To vodilo ustave smo upoštevali pri sprejemanju plana za leto 1974. V vseh samoupravnih organih smo sprejeli plan proizvodnje za leto 1974. To je plan, ki nam ob izpolnitvi zagotavlja trdno osnovo za boljšo prihodnost, boljši standardan še hitrejši razvoj naše organizacije združenega dela. Dogovorili smo se, da povečamo proizvodnjo avtomobilov na 1000 vozil tipa RENAULT 4, 1000 vozil tipa RENAULT 12 in na 500 dostavnih vozil. V proizvodnji prikolic pa smo zastavili plan tistih tipov, ki gredo v prodajo. Da je tako zastavljen plan možno uresničiti, nam kažejo rezultati prvih dveh mesecev. V januarju smo naredili 522 vozil RENAULT 4 in 1212 prikolic, v februarja pa 812 vozil RENAULT 4 in 1200 prikolic v Novem mestu. V drugi polovici februarja smo začeli uvajati vozila RENAULT 12. Prve avtomobile tega tipa smo prodali v začetku marca. Ker smo pozno začeli, bomo morali to nadomestiti v naslednjih mesecih. Iz gornjega je razvidno, da smo vsi samoupravljalci dojeli, kako važna naloga je izpolnjeva- Sprejetje nove ustave, zvezne in republiške, ter s tem povezana uveljavitev novega volilnega zakona, je postavilo organizacijo sindikatov pred skoraj nepremostljive težave. Po teh dokumentih, ki izražajo revolucionarno bistvo razvoja samoupravne družbe, je bilo potrebno tudi sindikat orga- nje plana. Iz plana je razvidno, da moramo že v marcu izdelati 1000 avtomobilov RENAULT 4 in 400 avtomobilov RENAULT 12. Torej so planske r.aloge še večje. Tak plan pa lahko izpolnimo z angažiranjem vseh samoupravnih sil, vseh služb in slehernega člana kolektiva. Izredno važna je priprava proizvodnje, tako tehnična kot operativna, pravočasna nabava materiala in dostava na delovno mesto. V celotni verigi ne sme odpovedati niti en člen. Le v tem primeru bomo kos zastavljenemu planu. Truditi se moramo, da bomo poleg količinske- nizirati po novih načelih, po načelih delegiranja in delegacij. Prenehanje posredniške vloge in popolno uveljavljanje samoupravnih pravic in bistva delegiranja je zahtevalo nov, še bolj revolucionaren pristop v organiziranju in delovanju. Javna izvolitev daje popoln pečat zaupanja in možnosti delegiranja tistih, ki najbolj izražajo bistvo delavske avantgarde. Skupnost delegatov, (delegacija) predstavlja izvršni odbor osnovne organizacije v TOZD. Tako je osnovna organizacija ZSS sestavljena iz 5 sindikalnih skupin, združenih v izvršnem odboru kot koordinacijskem organu delovanja sindikata. Ravno nova oblika organiziranosti in s tem dana načela so pokazala konkretne rezultate v delu IO ZSS TOZD KOMERCIALA. Sprejete smernice dela bomo poskušali čimbolj uveljaviti v praksi, čeprav je že sedaj jasno, da bo potrebno sodelovanje prav vseh zaposlenih. Že delo samo po osnovnih smernicah bo zahtevalo popolno angažiranje vseh delegatov, posebno še, ker z novo ustavo dobiva sindikat politično vlogo, ki je neprimerno večja. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi ostalih dejavnosti sindikata. Neurejene razmere, novi samoupravni sporazumi, kjer je sindikat delegacija delavskega razreda, bodo zahtevali, da se na ravni organizacije združenega dela dogovorimo za konkretne cilje (delavska prehrana, samska in družinska stanovanja, delavski in ne elitni šport, aktivna rekreacija, kultura in izobraževanje, delavski turizem). Vse te akcije pa bodo izvedljive le z enotnostjo vseh aganžiranih sa-moupravljalcev. Zato bo potrebno, da z natančnimi in vo- ga plana dosegali tudi kvaliteto vseh izdelkov in da bomo delali z najmanjšimi stroški. Naši kupci so zahtevni in kupujejo samo kvalitetno izdelana vozila. Pomembno je, da delamo z najmanjšimi proizvodnimi stroški, da naredimo v normalnem delovnem času čim več, da ne porabimo več materiala kot je potrebno, da ne uničujemo materiala itd. Če bomo vse to izpolnili, smo naredili najvažnejšo samo-upravljavsko dolžnost. lilnimi programi stopimo pred samoupravne organe in samo-upravljalce, ki bodo te programe tudi potrdili. JOŽE ROZMAN, tajnik IO ZSS KOMERCIALA Uspešno se je vključila v montažo osebnih avtomobilov Lahko rečemo, da smo letos dobro začeli. Stoodstotno doseganje planskih nalog v proizvodnji osebnih vozil R-4 v januarju in februarju nam zagotavlja uspešno realizacijo proizvodnega programa osebnih vozil Inž. BOŽO KOČEVAR Enotni v sindikalni organizaciji TOZD Komerciala - aktivni komunisti Na sestanku bila konstituirana 00 ZSS, smo se komunisti maksimalno zavzeli tudi pri volitvah delegatov v delavski svet OZD IMV. Posebno pozornost posveča- mo komunisti razširjanju članstva. Rezultat te akcije, ki je sicer stalna naloga, je bil sedemnajst evidentiranih kandidatov. Da bi le-te čimprej seznanili z Čeprav v našem glasilu še nismo poročali o reorganizaciji osnovne organizacije ZKS v skladu z ustavnimi dopolnili, lahko v tem trenutku ugotovimo, da komunisti v vseh TOZD, kjer so organizirani, aktivno delujejo. OO ZKS v naši TOZD je bila konstituirana 10. 1. 1974 in je v tem kratkem obdobju pokazala veliko aktivnost. Do sedaj je organizacija imela kar šest plodnih sestankov, nekateri med njimi pa so bili skupaj z delavskim svetom in v zadnjem času tudi z 10 00 ZSS TOZD Komerciala IMV. Na prvih sestankih smo si komunisti zastavili program dela za obdobje do konca marca. Program ima predvsem izobraževalni značaj, saj so predvidena štiri debatna predavanja o aktualnih zunanje in notranje političnih temah. Večina časa na sestankih je bila posvečena osnovni nalogi vseh komunistov v OZD IMV, to je organiziranju osnovnih organizacij sindikata in aktivov mladih. 00 ZKS je bila nosilec celotne dejavnosti, organizirala je zborovanja in skupaj s samoupravnimi in vodstvenimi organi v TOZD uspešno izpeljala to nalogo. Glede na to, da v tistem trenutku še ni delom 00 ZKS, so vsi vabljeni na sestanke, pri čemer je približno tretjina pokazala veliko prizadevnosti. Ena od akcij, ki jo uspešno končujemo skupaj s sindikalno organizacijo, so tudi volitve delegatov v občinske organe. Rezultat skupnih naporov je tudi konstituiranje aktiva mladih, ki naj bi bilo zaključeno še pred izidom te številke glasila KURIR. Nerešeni problemi znotraj TOZD narekujejo ukrepe brez odlašanja. Zavedajoč se tega, smo si komunisti zastavili nalogo: odpravljati vse negativnosti, ki se v raznih oblikah pojavljajo v našem kolektivu in hromijo učinkovitost in razvoj gospodarjenja. Glede na to, da teh problemov ni malo, si prizadevamo čimbolj okrepiti naše vrste ter s sindikalno organizacijo, samoupravnimi in izvršilnimi organi v TOZD ustvariti enotno celoto, ki se bo lahko uspešno spoprijemala z vsemi ovirami in si s tem pridobila zaupanje proizvajalcev-samo-upravljalcev Ob zaključku naj poudarimo, da bomo le s skupnimi močmi in s prizadevanjem slehernega člana kolektiva uspešno realizirali začrtane smernice razvoja podjetja. V tem prizadevanju moramo biti komunisti zavestno v prvih vrstah. SIMO GOGIČ Ob vsakem vremenu je potrebno nalagati prikolice za izvoz Poznamo vzdrževanje lakirnice? Proizvodnja avtomobilov je nepretrgana veriga, ki se začne v presernici in konča v montaži. Eden najvažnejših členov v tej verigi je lakirnica. Nova, moderna in popolnoma avtomatizirana. Vse na njej je predvideno, da dela v časovnem ritmu. Vsak izpad, vsaka okvara povzroči izpad iz ritma, ki se ga ne da takoj spet ujeti. Ob manjših okvarah so sicer predvidena določena mesta, kjer se da ritem ujeti, pri večjih okvarah pa se tega ne da. Ta uvod nam vsiljuje misel, da do okvar in do zastojev ne sme priti. In kdo skrbi za to? To so vzdrževalci, ki jih mnogi niti ne poznajo. Normalno sicer delajo v rednem delovnem času, večji del svojega dela pa opravijo ponoči, ob sobotah ter ob nedeljah, ko drugi počivajo. To so električarji, strojni ključavničarji in čistilci, ki skrbijo, da se avto po vsaki fazi pomakne za eno delovno mesto naprej. Da pa bi se to zagotovilo, je treba poleg rednih drobnih vzdrževalnih del opravljati dnevne, tedenske in mesečne preglede vseh naprav, tako strojnih kot električnih, ki zagotavljajo, da se večina napak predčasno odkrije. Obenem pa vzdrževalci ugotavljajo stanje naprav zaradi tekočega vzdrževanja, ki sestoji iz mazanja, zamenjave raznih filtrov in zamenjave izrabljenih oziroma pokvarjenih delov. Vsa ta opažanja, popravila, zamenjave in večje remonte vpisujejo v posebne kartice, ki omogočajo pregled nad delom in olajšujejo naročanje potrebnih rezervnih delov. Važen dejavnik, ki vpliva na nemoteno delo, je tudi čistoča, posebno v lakirnih kabinah in v pečeh. Marsikdo si predstavlja čiščenje kot pometanje z metlo. Toda tu gre za zahtevno čiščenje lakirnih kabin, peči in drugih naprav. Lak z rešetk v kabinah se da očistiti samo s kuhanjem v lugu. To pa je nevarno delo, ki zahteva uporabo osebnih zaščitnih sredstev. Še bi lahko naštevali, kakšno je vzdrževanje lakirnice. Vendar nam tudi kratek opis pove, da nemoteno obratovanje ni odvisno samo od vzdrževalcev, ki jih pravzaprav niti ne opazimo, ampak tudi od vseh, ki delajo v lakirnici. ANTON DIM -----------------------. 8. marec -dan žena (Nadaljevanje s 1. str.) ski, o njenem delu na dveh delovnih mestih: v tovarni in doma. Spomnili se bomo na vse pomanjkljivosti v varstvu matere in otroka in tudi obljubljali, kaj vse bomo do prihodnjega 8. marca naredi- li. Na obljube in lepe besede pa kmalu pozabimo, saj je do prihodnjega 8. marca še daleč. Da je odnos do ženske — matere in delavke takšen, kakršen včasih je, je v dobršni meri kriva tudi ženska sama. Če se sama sprijazni s tem, da ni enakovredna moškemu, da ni osebnost, temveč samo objekt nekega lastništva in zabave, v javnosti lutka in v družini služabnica, potem ji ne more pomagati nobeno napredno načelo in noben pravičen zakon. Z molčečim opazovanjem krivic in potrpljenjem tam, kjer ni potrebno, ni mogoče spremeniti ničesar. V svetu imamo razna napredna gibanja za enako vrednotenje obeh spolov. V teh gibanjih je res precej napetosti, neživljenjskega hotenja, vendar je vrednost teh gibanj dokazana. Ženska se drami iz svoje popredmete-nosti, ki je posledica tisočletne podrejenosti. In ko se bo svet v celoti zavedel vloge in enkratnosti slehernega človeka, potem bo dan žena postal čisto nekaj drugega, kot je danes. Takrat bo 8. marec le spominski dan, ki bo potrjeval pravične, poštene in svobodne medsebojne odnose. Saj smo vsi samo ljudje, ne glede na spol, barvo kože in socialno pripadnost. Ob 8. marcu, drage tovarišice, sodelavke, iskrene čestitke za vaš praznik, z željo, da bi mednarodni ženski dan vsebinsko obogatili. S tem bomo nadaljevali revolucionarno tradicijo ženskega gibanja in prispevali k reševanju številnih problemov družbenega položaja žensk. V___________________________y kreditov, prepoved vožnje ob nedeljah in občutno TOVARNA AVTOMOBILOV sejem 475 manjši obisk) sp se že poldrugi mesec za tem odjenja- Težave, ki so pereče (gospodar-' 10 cf' ije - ^ le. S prvimi sončnimi žariti v času je prodaja zopet oživela, in prikolice gredo spet svojo pot od proizvajalca do kupca. Izvršni odbori osnovnih 00S - PROIZVODNJA DE LOV IN SKLOPOV IZVRŠNI ODBOR; Ferdo Mohorko — predsednik, Tone Urbančič — tajnik, Majda Gro-zina - blagajnik POVERJENIKI: Ivan Gazvoda, Slavko Novak. Franc Vraničar, Stane Miklič, Jože Gorjanc, Franc Lindič, OOS - TEHNIČNO PRIPRAVLJALNE SLUŽBE IZVRŠNI ODBOR: Ivo Šte-blaj - predsednik, Jože Turk -tajnik, Tončka Rauh - blagajnik, POVERJENIKI: Emil Lipar, Anton Longar, Marija Skinder. Jože Kure, Albert Lah, Jože Šinkovec, Dominik Bratož, Peter Likar, organizacij sindikata TOZD - RAZVOJNI INŠTITUT 1. Celešnik ing. Štefan — predsednik, 2. Kolenc Stane -tajnik, 3. Rudman Stanka -blagajnik, 4. Čulik Branko -poverjenik, 5. Ahtik Draga -poverjenik, 6. Perko Darko — poverjenik, 7. Šiško Stanko -poverjenik. DEL. SKUP. SKUPNIH SLUŽB: 1. Ivan Šantelj — predsednik, 2- Anica Salmič — tajnik, 3. Darinka Grašič - blagajnik, 4'. Ida Smrke - poverjenik, 5. Jože Kulovec - poverjenik, 6. Marija i Plantan — poverjenik, 7. Milan Teropšič — poverjenik. TOZD - KOMERCIALA 1. Jože Stibrič - predsednik (servis), 2. Jože Rozman — tajnik (servisna služba), 3. Cvetka Suhorepec — blagajnik (servis), 4. Jože Seničar — poverjenik (servis), Albert Zorko - poverjenik (prodaja) 6. Jože Jakljevič - poverjenik (uvoz-izvoz), 7. Franc Mežnaršič — poverjenik (SOS), 8. Franc Košmrlj - poverjenik (SRD) PREGLED ČLANOV 10 OOS IN POVERJENIKOV V TOZD OOS - LINIJSKA PROIZVODNJA AVTOMOBILOV IZVRŠNI ODBOR: Artur Galič — predsednik, Tomo VVindischer — tajnik, Sonja Kovačič — blagajnik. POVERJENIKI: Velimir Vučkovič, Drago Plankar, Jin-drih Husak, Anton Penca, Anton Franko, Jože Srebrnjak. OOS - PROIZVODNJA PRIKOLIC IZVRŠNI ODBOR: Franc Urbančič — predsednik, Zvone Pavlin — tajnik, Marija Pavlin — blagajnik. POVERJENIKI: Jože Barbo-rič, Jože Jerele, Anica Pašič, Jožica Kovačič, Stanko Hosta, Janez Pirnar. OOS - VZDRŽEVANJE IN AVTOPARK IZVRŠNI ODBOR: Anton Rom - predsednik. Jože Hrovatič - tajnik, Vida Junkar - blagajnik, POVERJENIKI: Ivan Špel-ko, Franc Staniša, Jože Pucelj, Viktor Hudoklin, Jože Kuhar, OOS - OBRAT SUHOR IZVRŠNI ODBOR: Franc Ci-mermančič - predsednik, Zvone Žugelj - tajnik, Rezka Zajc - blagajnik, POVERJENIKI: Ivan Kraševec, Martin Gornik Kako do ekonomične porabe goriva? Ekonomična poraba goriva pri vozilih je odvisna od konstrukcije, izvedbe in velikosti pogonskega motorja. Doseganje tega optimuma pri vsakodnevnem obratovanju je odvisno od zunanjih, atmosferskih in terenskih pogojev, v še večji meri pa od tehničnega stanja cele vrste elementov motorja in vozila. Danes, ko je v ospredju energetska kriza in s tem tudi cena goriva, je razumljivo, da želi vsak uporabnik vozila zmanjšati porabo goriva na minimum; ta pa je pri različnih vozilih različen. Pri tem prednjači v svoji kategorij prav vozilo IMV R-4 „katrca“. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da so manjša vozila, tudi „katrca“, občutljivejša od večjih in da zahtevajo skrbnejše nastavljanje in servisiranje. Oglejmo si za primer, kaj vse vpliva na porabo goriva pri IMV R4 in na kaj lahko vplivamo mi sami. Najprej moramo vedno skrbeti, da imajo pravilno izbrane gume predpisan tlak in da posamezni sklopi pravilno in brezhibno delujejo. Voziti je treba tako, da moč motorja izkoriščamo čimbolj v njegovem maksimalnem vrtilnem momentu. Vozilo naj nima zunanje dodatne opreme (nosilci za pakete, antene, nepotrebna zunanja ogledala, štrleče meglenke, zračni in vizirni ščitniki, štrleči okraski na karoserijah in kolesih in podobno), ki bolj ali manj povečujejo zračni upor. Predvsem moramo skrbeti za pravilno delovanje pogonskega motorja; pri „katrci“ sta zlasti občutljivi električna oprema in ustvarjanje mešanice v v vplinja-ču. Ker pri tem delamo največ napak, si oglejmo, kaj moramo nujno upoštevati, da bo motor pravilno nastavljen za optimalno porabo goriva. V električnem delu motorja je treba upoštevati pravilno vrednost svečic in nastavitev elektrode na 0,65 mm. Pri tem je treba vedeti, da izolacijski porcelan v svečici ne sme biti naogličen zaradi predhodnega slabega izgorevanja ali zamastit-ve z oljem. Visoko napetostni kabli se ne smejo nikjer dotikati mase in morajo biti čisti. Isto velja tudi za razdelilno kapo. Platinski kontakti v razdelilcu se morajo odpirati za 0,4 mm in morajo.biti čisti. Ni zadosti, da jih samo nastavimo, ker so gotovo vsaj delno zažgani zaradi predhodno nastajajočih električnih tokov. Vse to pa vpliva na pravočasnost in pravilnost sicer mehansko pravilno nastavljenega predvžiga. Popolnoma novemu pravilno nastavljenemu vozilu se prvotno pravilna nastavitev svečic in platin rada spremeni po krajšem času obratovanja (cca 500 do 1000 km). Šele toplotna obremenitev stabilizira elektrodo nove svečice, žal često na drugačni razdalji. Enako se tudi drsni nastavek platinskega prekinjala stabilneje prileže k odmikaču. Te elemente je torej treba kmalu po začetni rabi na novo nastaviti, in pritožb o veliki porabi bo takoj manj. Pri vplinjaču motorja moramo paziti, da je pravilno nastavljen. Najčešće se dogaja, da se žica bovden potega za štart deformira ali izmakne, zato ročica štartne lopute nima pravilnega položaja; povečana turbulenca pretoka zraka in spremenjena diferenca tlakov tudi zve-čuje porabo goriva. Na porabo vpliva še nastavitev prostega teka pri glavni loputi, ki naj bo z vijakom za prosti tek nastavljen na špranjo v najširšem delu na približno 0,7 mm. Regulacijski vijak goste bencinske zmesi (ta vijak avtomehaniki večkrat zmotno imenujejo „vijak za zrak“) pa je treba pri nastavlje- ni glavni loputi nastaviti tako, da dobimo že v prostem teku motorja pravilno izgorevanje v valjih, kar se kontrolira z odstotkom ogljikovega monoksida v izpušnih plinih. Ta naj ne presega 3 odst., običajno pa je med 0,9 in 1,8 % CO. Ta nastavitev (če je prevelika) namreč kot nepotrebni pribitek vpliva na porabo. Obravnavana nastavitev glavne lopute pa za start hladnega motorja seveda ne zadostuje (preveliki pretočni upori in premajhna polnitev valjev), zato jo je treba pri startanju odpreti na špranjo 0,9 do 1 mm. To naredi posebna ročica, povezana s startno loputo, ki jo je treba tako naravnati, da v nobeni smeri ne omejuje nastavljanja glavne lopute. Tako imamo možnost sproti nastavljati prosti tek, upoštevaje vremenske pogoje. Posebno poglavje je nastavljanje plovca v vplinjaču, ki znatno vpliva na porabo. Razjustira-nje plovca, prepuščanje ventila ter s tem sprememba nivoja goriva v vplinjaču ni pogost pojav, vendar ga je treba omeniti, ker ga je treba občasno kontrolirati, posebno če pregledujemo črpalko za gorivo ali zaporno iglo. Nivo goriva mora biti na predpisani višini, sicer ne doseže optimalne mešanice gorivo-zrak; če znižamo nivo za približno 1,5 mm, se sicer poraba tudi nekoliko zmanjša, vendar na račun dokaj manjše moči motorja, težjega vžiga, odnosno obvezne uporabe čoka pri vži-gu- Cetudi so izpolnjene vse zahteve za dobro in ekonomično delovanje motorja, pa je poraba goriva še vedno zelo odvisna od načina vožnje. Lahko bi rekli: „Povej, koliko porabi tvoj avto, pa ti bom povedal, kakšen voznik si! “ Upoštevati je namreč treba, da so vplinjači konstruirani tako, da pri hitri spremembi režima vplinjača s precejšnjim neekonomičnim pribitkom obogati zmes gorivo-zrak, kar zagotovi pospeševalno sposobnost motorja. Torej: vsako premikanje pedala za plin v vozilu povečuje porabo goriva. Upoštevanje teh napotkov nam bo prihranilo odvečne stroške za gorivo, razen tega pa podaljšalo življenjsko dobo vozila. Inž. MIRKO LINDTNER Zavedaj se, da je to naše! Bilo je oktobra 1972. Na licih vseh zaposlenih v tako imenovanem ,,starem“ obratu v Brežicah je sijala radost. Vzrok: nova tovarna avtomobilskih prikolic; resnično je bil vsak izmed nas takrat presrečen, da bo delal v novi tovarni. Takoj po otvoritvi pa so se pričeli problemi. Nekaj bi jih rad opisal. Vsi iz kovinskega oddelka smo hoteli čez noč v novo tovarno. To pa zaradi potreb avtomobilske proizvodnje ni bilo mogoče. Zato je bilo določeno po sistemizaciji, kdo gre v novo tovarno in kdo ostane v kovinskem obratu. Zavidanje se je pričelo pa tudi kmalu končalo, kajti večina se je že preselila v novi del. Popolnoma pa se je zadeva razjasnila šele sedaj, ko smo postali TOZD in ko bo kovinski oddelek izdeloval dele iz- ključno za naše potrebe in bo živel skupaj z našimi plani in nalogami. Trdim, da bo nova naloga ugodnejša, ker bodo izdelovali z boljšo tehnologijo, v boljših delovnih pogojih. Z uvedbo novega programa v kovinskem oddelku bo nastopil „stari“ brežiški problem: nakladanje — razkladanje. Treba bo namreč v tovarno prepeljati vsak dan 16 do 20 šasij, za kar bo nujen dežurni avto, če ga lahko tako imenujem. To je sicer rešljivo, skoraj nerešljivo pa je razkladanje. Namreč: vsako razkladanje in vstavljanje pločevine zahteva viličarja. Tega si za velike denarje sposojamo pri Agroservisu, zato je treba takoj nekaj storiti. Nekdo bo rekel: saj ste TOZD. Seveda smo, ampak 10 let živimo skupaj, zato nam je ob „rojstvu treba pomagati, pa čeprav tudi s kritiko. Za zaključek sem prihranil najbolj bolečo stvar, ki jo občutim v dosedanjem delu v tovarni prikolic. Uničevanje materiala, morda tudi kraja, se pri nas nadaljuje. Kraji se bomo verjetno izognili z ograjo, ki je res potrebna, medtem ko z odnosom do materiala ni nekaj v redu. Ne želim opisovati vseh vzgojnih predavanj, ki jih je imel v.d. direktorja, in vseh ukrepov vodstva, ampak slehernega Breži-čana pozivam, naj bolj pazi na material in ga racionalno uporablja. Žal je med nami tudi nekaj takih, ki se ne zavedajo, da je to naše. Če bomo to storili, bomo upravičeno pričakovali vse dobro, kar nam naš družbeni razvoj tudi omogoča. Z željo, da vsak prizadeti spozna sebe in začne končno delati kot pošten samoupravlja-lec, končujem z geslom: ČAKA NAS LEPA BODOČNOST! STANE CIZELJ / Aktivi mladih-organizirane oblike dela Predsedstvo zveze komunistov Jugoslavije je sprejelo dokument, v katerem so zastavljena načelna stališča tretje konference ZKJ, posvečene organiziranju mladine. Hkrati z ustanavljanjem temeljnih organizacj združenega dela začenjamo organizirati tudi politične organizacije v okviru teh TOZD. Mladinska organizacija je bila ena od tistih, s katero smo najdlje odlašali. Ustanovili smo osnovne organizacije sindikatov, v okviru katerih deluje aktiv mladih kot nova oblika dela organizirane mladine. Pred nami pa je tudi dokument in stališča tretje konference ZK. „Mladinska organizacija se mora konstituirati in razvijati kot enotna socialistična fronta mlade generacije, ki združuje mlade ljudi kot posameznike in vse njihove organizirane oblike družbene dejavnosti." To pomeni, da mladinska organizacijama široki podlagi boja za samoupravni socializem organizira in aktivira vse tiste mlade ljudi, ki so pripravljeni bojevati se za razvoj samoupravnih socialističnih družbenih odnosov, za vodilno vlogo delavskega razreda v družbi, za enakopravnost, bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, za krepitev neodvisnosti in neuvrščene politike naše države, našega revolucionarnega gibanja". Mladinska organizacija prav tako „s širino in raznovrstnostjo svojega delovanja uresničuje vpliv med tistimi mladimi, ljudmi, ki še niso politično aktivni in katerih ideološko-politična usmeritev se še oblikuje, ter jih ob konkretnih vprašanjih vedno bolj priteguje v družbenopolitično življenje v duhu programa bitke za samoupravni socializem, kije izražen v programskih ciljih, ideologiji in političnih smernicah ZKJ". ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE JUGOSLAVIJE Predsedstvo ZKJ predlaga, naj se mladinska organizacija imenuje „zveza socialistične mladine Jugoslavije". To ime označuje socialistično naravo organizacije in hkrati njeno nalogo, da združuje in družbenopolitično angažira najširši sloj mladine. Glede na stališča, da mladinska organizacija temelji na enot- nih organizacijskih načelih v državi, je v dokumentu rečeno, naj zveza socialistične mladine, kar zadeva način delovanja in notranje odnose, v statutu zagotovi takšne rešitve in uveljavi takšno prakso, da bo delavska, vaška, šolska, študentska in druga mladina postala sestavni element organiziranja mladih na vseh ravneh. To naj zagotovi njeno enotnost v programskem in akcijskem smislu. Tako bi premostili sedanji položaj, v katerem je zveza študentov posebna družbenopolitična organizacija dela mladine. Novi način organiziranja mladine bi bil, kot je povedano v dokumentu, takle: KJE SO OSNOVNE ORGANIZACIJE Mladi ljudje, ki se individualno včlanjujejo v zvezo socialistične mladine, se organizacijsko povezujejo in delujejo kot člani določene osnovne organizacije - aktiva. Osnovne organizacije (aktive) bi ustanavljali v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih v mestu in na vasi, v šolah in na fakultetah. Takšne osnovne organizacije zveze socialistične mladine spodbujajo, ustvarjajo in aktivno podpirajo različne oblike družbenega življenja in dejavnosti mladih v raznih sekcijah, klubih, društvih, političnih šolah itd. Člani takšnih društev (športnih, kulturnih, tehničnih, počitniških) bi postali tako imenovani kolektivni člani ZSMJ in bi svoje pravice uveljavljal) preko izvoljenih delegatov. Član organizacije, ki je kolektivni član zveze socialistične mladine, se lahko tudi individualno včlani v ZSMJ, ni pa to nujno. Vsak član zveze socialistične mladine naj torej pripada določeni osnovni organizaciji in v njej uresničuje in opravlja s statutom določene pravice in dolžnosti. V VSAKI OSNOVNI ORGANIZACIJI SINDIKATA , AKTIV MLADIH" Na podlagi prej omenjenega dokumenta in skladno z novo organizacijo sindikata v našem podjetju se je tudi naša mladinska organizacija reorganizirala. V osmih TOZD in eni skupni službi je bilo skupaj ustanovljenih 16 aktivov mladih delavcev, ki pa se na nivoju OZD povezujejo v konferenco mladih delavcev OZD IMV. Aktivi mladih delavcev so bili ustanovljeni na zborih v posameznih OOS, ki jih je organiziral izvršni odbor OOS in predstavnik mladine konec februarja. V vsakem aktivu mladih delavcev smo poleg predsednika, blagajnika in tajnika volili še delegate za občinsko konferenco ZM, po enega člana predsedstva iz vsake sindikalne skupine OOS in po tri delegate iz baze aktiva za KONFERENCO MLADIH DELAVCEV OZD IMV. Mladi v svojem aktivu delajo kot samostojna organizacija v okviru OOS TOZD. Program, ki ga izdelajo skupaj z OOS, za- jema interese aktiva, v katerem delajo, in se mora dopolnjevati s programom OK ZMS, na katerega je vezan vsak aktiv. Pričakujemo, da bo delo tako organizirane mladine v OZD veliko bolj uspešno. Kajti delati v aktivu, ki šteje od 10 do 50 mladincev in mladink je veliko lažje, kot pa smo delali sedaj, ko nas je bilo v organizaciji kakih tisoč mladih. Da bomo dali razrešnico staremu vodstvu mladinskega aktiva, bomo v prihodnjih dneh sklicali 1. KONFERENCO MLADIH DELAVCEV OZD IMV. Na njej bomo poleg poročila o delu v preteklem obdobju in smernic za delo aktivov MD v prihodnje izvolili tudi predsednika konference mladih delavcev OZD IMV. VIDA KERIN Samo v Novem mestu je zaposlenih preko 600 mladih delavcev, ki se bodo vključili v „aktiv mladih" Nova organizacijska oblika sindikata Pod pojmom „organiziranost sindikatov" razumemo cilje oziroma naloge organizacije in ljudi, ki te cilje uresničujejo, organizacijsko strukturo, v kateri delujejo delavci za uresničevanje zastavljenih ciljev, sredstva, ki jih uporabljajo, in metode, s katerimi te cilje uresničujejo. Tako zastavljen in opredeljen pojem organiziranosti zahteva veliko sprotnega prilagojevanja, dograjevanja itn. V vsakem primeru organiziranost ni sama sebi namen. Organiziranost je način in sredstvo za uresničevanje vsebinskih ciljev. Organiziranost sama po sebi ničemur ne služi, svoj smisel in pomen ima samo kot sredstvo za uresničevanje zastavljenih nalog. Korenite spremembe, ki jih povzročamo na podlagi novih ustav v produkcijskih odnosih v naši družbi in ob tem tudi v celotni družbeni nadgradnji, zahtevajo bistvene, korenite spremembe tudi v sindikalni organiziranosti, da bi bili kos nalogam, ki so pred nami. Pri tem si sindikat predstavljamo kot šolo samoupravljanja, socializma, kot organizirano iniciativo delavcev in kot njihovo neposredno akcijo za uresničevanje interesov delavcev, pa tudi kot organizirano politično kontrolo v tem smislu, kako se uresničujejo interesi delavcev. Kot način in sredstvo za uresničevanje nalog je organiziranost vedno nedokončan proces. NOVA PODOBA OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA Od tega, ali bomo novo podobo osnovne organizacije sindikata vzpostavili ali ne, je odvisen uspeh celotne akcije za prilagajanje organiziranosti sindikatov novim ustavnim razmeram. Sindikat je organizirano čianstvo, je tam, kjer so njegovi člani. Delovanje osnovne organizacije sindikata je temeljna, poglavitna točka v celotni strukturi sindikalne organiziranosti. To izhaja iz dejstva, da se večina interesov delavcev uresničuje tam, kjer delavec dela. Učinkovitost sindikata je odvisna predvsem od učinkovitosti osnovne organizacije sindikata. Seveda s tem nočerho zmanjševati pomena vseh nadaljnjih ravni sindikalne organiziranosti. Vsi nivoji so pomembni, toda poglaviten nivo je OOS. Ali osnovna organizacija sindikata, kakršno imamo sedaj, ustreza njeni zamišljeni novi podobi? Ugotovimo, da imamo v Sloveniji veliko osnovnih organizacij sindikata, ki zelo dobro delajo, veliko pa tudi takih, ki svojih nalog ne opravljajo tako, kot bi jih morale in kot članstvo od njih pričakuje. Zato pravimo, da gremo v bitko za novo podobo OOS. Tudi OOS, ki ima 300 in več članov, je še vedno zelo velika, zato ne smemo pozabiti na napotke, ki so v sklepih, da je namreč treba znotraj take večje OOS organizirati delovne oziroma sindikalne skupine. Taka sindikalna skupina izvoli svojega poverjenika, delegata, ki organizira delo skupine, (informira članstvo, prenaša stališča članov na izvršni odbor. Če ni član izvršnega odbora, je takrat, kadar nastopa v imenu skupine, član, in ima vse pravice izvršnega odbora. Sindikalna skupina je na eni strani informativna skupina, na drugi strani pa je to skupina, v kateri se delavci med seboj lahko zelo konkretno dogovarjajo o konkretnih problemih in rešitvah, predlagajo in sprejemajo določena stališča. Ne smemo torej pozabiti na sindikalne skupine, prav tako pa jih ne smemo organizirati avtomatično, ampak skušajmo najti pravo mesto tem skupinam, postavimo jih povsod tam, kjer je to potrebno za informiranost članov in za njihovo neposredno sodelovanje. V vsaki OOS je treba vzpostaviti aktiv mladih delavcev. Seveda so tudi tu neke količinske omejitve. Če je v OOS samo en mlad delavec, gotovo ne bo aktiva. S tem smo hoteli povedati, da se lahko aktiv mladih delavcev ustanovi tudi, če je samo nekaj mladih delavcev. Res pa bo tak aktiv mladih delavcev imel nekoliko drugačno nalogo kot večji aktivi, drugače bo organiziran itn. Postavlja se vprašanje, kdo ustanovi aktiv mladih delavcev. Odgovor je jasen: mladi delavci. Tudi vodstvo tega aktiva postavijo oziroma izvolijo mladi delavci. Kako naj se to vodstvo imenuje, je stvar dogovora. Predlagali smo, naj bi aktive vodili sekretariati aktivov, če gre za velike aktive, oziroma sekretarji aktivov, če gre za manjše aktive. Aktiv mladih delavcev se sestaja takrat, ko gre za vprašanja, ki so posebej pereča za mlade delavce. Po načelih, ki so tu zapisana, je aktiv lahko dosti samostojna celota, vendarle znotraj OOS z vsemi povezavami, omenjenimi v posebni temi. Izvršni odbor OOS je vodstvo osnovne organizacije. Poglavitno načelo za delovanje OOS je neposrednost. To se izraža tako, da o vseh poglavitnih stvareh odločajo člani kot celota. Katere so te poglavitne stvari, se je treba dogovoriti. Sugestije v tej smeri bodo razvidne iz osnutka pravil OOS, za katerega so določeni oz. zadolženi v RS ZSS in ki je že pripravljen. Gre za vprašanja, kot so npr. samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, sporazum o združitvi v združeno delovno organizacijo, samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu, finančni načrt, sklepni račun, pravila OOS, delovni načrt OOS itn. O vsem tistem, kar je bistvenega pomena za članstvo in kar pomeni določanje politike, naj bi se članstvo dogovorilo na svojih zborih. Morda ob tem bojazen, češ da bomo morali kar naprej sestankovati? Toda ni treba, da je teh sestankov prevet, zlasti pa ni treba, da so dolgovezni. Toda treba je vendarle preseči dosedanje stanje, da bo v imenu sindikata odločal vedno samo izvršilni odbor ali pa le posamezni člani tega odbora. Razen sestanka je treba uporabiti še druge metode. Skratka, storiti bi morali vse tisto, s čimer je mogoče čim več članov pritegniti v sindikalno organizacijo in k delovanju. To je tudi pot za politizacijo sindikalnega članstva. Osnovna organizacija sindikata mora delati načrtno. Načrtnost pomeni, da imaš načrt svojega dela in da v delovanju ta načrt upoštevaš. In v zvezi z načelom načrtnosti je tudi načelo konkretnosti. Nič nam ne pomagajo splošni programi za primer v smislu „borili se bomo za samoupravljanje, prizadevali si bomo za izpopolnitev sistema delitve po delu" itn., ker nam taka splošno formulirana naloga nič ne pove. Načrt mora odgovoriti na vprašanje, kaj je treba, storiti, kdo bo kaj storil, kdaj bo kaj storjenega in če je le mogoče tudi, kako bo to storjeno. Skratka, na konkretno vprašanje mora dati delovni načrt konkretne odgovore, upoštevajoč spoznanje, da samo s konkretnimi akcijami lahko spreminjamo stanje. Seveda je še več drugih načel. npr. načelo javnosti. Sleherni organ v osnovni organizaciji sindikata mora sproti obveščati članstvo o svojem delu. Bolj pa je treba poudariti tudi potrebo po javnosti navzven, nasproti širši družbi, zlasti potrebo po javnosti dela osnovne organizacije sindikata, saj se v naših časopisih, po radiu in televiziji redkokdaj sliši, kaj se dogaja v posameznih OOS. Sindikat je v javnih sredstvih obveščanja predstavljen predvsem z delom svojih najvišjih organov, z delom v svoji osnovi, v osnovnih organizacijah, to je med članstvom, pa izredno slabo. To je treba upoštevati tudi pri razvijanju nove organiziranosti sindikatov in Zveze sindikatov. To so poglavitne značilnosti osnovne organizacije sindikata in njene notranje struktuira-nosti. Soočiti konkretno stanje s tako zamislijo OOS pa je naloga v vseh sredinah in iz tega izvirajo tudi sklepi, kaj storiti, da osnovno organizacijo sindikata postavimo na pravo mesto. CE JE VEČ SINDIKALNIH ORGANIZACIJ V TOZD Pravilo je najmanj ena, toda če upoštevamo, koliko je članov v njej, kako so prostorsko razporejeni, kako je organiziran njihov proizvodni proces itn. in spoznamo potrebo po več osnovnih organizacijah sindikata, jih je treba ustanoviti več. Hkrati se je treba takoj dogovoriti tudi o povezavi teh OOS na ravni TOZD. Zakaj je potrebna sindikalna konferenca na ravni temeljne organizacije združenega dela, če je v njej več osnovnih organizacij sindikata, ni treba posebej razlagati. Osnovni smisel tega povezovanja je, da bi osnovne organizacije sindikata s pomočjo svojega skupnega telesa mogle uresničevati tiste svoje interese oziroma tiste interese delavcev, ki jih je mogoče uresničevati na ravni TOZD kot celote. Teh pa je veliko, ker je TOZD temeljna samoupravna celica, zato moramo taki povezavi osnovnih organizacij sindikata posvetiti veliko pozornosti in skrbi. Osnovne organizacije sindikata odločijo, da bodo določen del svojih interesov uresničevale v sindikalni konferenci. Konferenca obravnava in usklajuje zadeve, ki so skupnega pomena za več ustanoviteljev ali za vse ustanovitelje, torej usklajuje zadeve osnovnih organizacij sindikata v TOZD, omogoča usklajevanje dela in akcij OOS za uresničevanje tistih interesov članov, ki jih je zaradi načina samoupravne organiziranosti mogoče uresničiti le na združeni ravni. Tisti del mladih delavcev v konferenci, ki je normalno izvoljen od vseh delegatov, tvori aktiv mladih delavcev. V vsaki konferenci OOS v TOZD deluje aktiv mladih delavcev. Konferenca naj ne bo prevelika, da bi Nadaljevanje na 14. strani Drugi polčas: dacia prva! DRUGI POLČAS TESTA AMIJA Super, DACIE-1300, LADE, PEUGEOTA 104, SIM-CE 1100 in ZASTAVE 101, tokrat z „uro, živci in dinarjem11. Že v prejšnji številki tovarniškega glasila smo pisali o udeležbi vozila DACIA 1300 na primerjalnem testu jugoslovanske avtomobilistične revije „Avto". In končni uspehi? Bila je najboljša s 386 točkami, za njo pa so: PEUGEOT 104, ZASTAVA 101.SIMCA 1100, LADA in AMI Super. Težka je bila pot do prvega mesta, saj so jo testeiji „prerešetali" z vseh koncev, da so na koncu ugotovili, da je najboljša izmed šestih tekmecev. Kako so to pri „AVTU" počeli, presodite sami iz njihovega zapisa: „Kaj bi z lepim konjem, ki ne zna teči! In s konji je tako, kot z avti. Nikjer ni rečeno, da so najdražji tudi najboljši. Zato smo primerjancem „preštevali zobe", zraven pa denarje, kijih mora kupec odšteti zanje. Vseh šest avtov skupaj velja trideset starih milijonov. To niso mačje solze. Primerjali smo motorje, menjalnike, zmogljivost podvozja in lego na cesti, potem pa vse skupaj še enkrat, skozi prizmo dinarja, kar se nam zdi zelo pomembno. Dinar, ne prizma!" In kaj so zapisali o motorju in zmogljivostih DACIE 1300? Dobre strani renaultovega motorja v DACII so zelo znane: je predstavnik tiste desetmili-jonske generacije renaultovih motorjev, ki si je prislužila naziv „francoski volkswagen“, ne glede na to ali poganja „katr-co“, pokojni R-8 ali pa novejša R-16 TS ali R-17. Tako je motor DACIE najmanj obremenjen, s tem pa tudi „večen". O zmogljivosti tekmecev naj navedemo ugotovitev testnih voznikov, da pet tekmecev ni ponovilo rezultatov s prejšnjih posamičnih testov. Opravičil je več, predvsem zimsko vreme in nepopolno utečeni motorji. Če menimo, da se „najlepša leta" motorja ne začno pred 5000 prevoženimi kilometri (raje še več), sta potegnila AMI in DACIA (DACIA je prevozila pred tem testom le 1000 km), ki sta se utekala še na 2000 kilometerskem „mrcvarjenju" po izbrano slabih cestah. Izjema je bil le PEUGEOT 104, kije bil že utečen. Največje hitrosti šesterice so si zelo podobne, hitrosti pa izgubljajo pomen zaradi omejitev, Nadaljevanje na 14. strani DACIA 1300 ZMOGLJIVOSTI AMI DACIA LADA PEUGEOT SIMCA ZASTAVA MOTOR, MENJALNIK SUPER 1300 104 1100 LS 101 največja hitrost 10 10 10 9 10 10 pospeški 16 17 17 16 18 20 prožnost 10 15 14 12 13 10 tek motorja 10 7 8 10 10 menjalnik in pretikanje 12 14 15 14 13 12 VOZNE LASTNOSTI vidljivost 12 13 15 11 13 13 okretnost 11 13 11 15 14 14 lega na cesti: v ovinku 13 13 11 15 14 10 na ravnem 10 10 7 10 10 zimska vožnja 9 9 7 10 10 10 zavore 20 19 20 19 •j 18 18 ročna zavora 7 9 9 10 10 9 GOSPODARNOST poraba goriva dajatve nakup, prodaja število servisov cene rezervnih delov vzdrževanje končna ocena karoserija počutje zmogljivosti vozne lastnosti gospodarnost 16 14 16 J« 10 7 \ 67 80 75 72 75 88 77 89 58 63 64 61 82 86 80 90 74 69 68 72 356 386 364 384 a S1CUpaj 300 ^ ^ 72 79 84 77 63 63 f 51 68 376 379 73 Nadaljevanje s 13. strani varčevanja z gorivom in slabih cest, O vidljivosti so zapisali, da ima DACIA klasično karoserijo, vendar je poševen zadek očem skrit, in parkiranje nazaj uspeva le po občutku. Pri okretnosti pa, da je ovira dolžina. Preizkušene so vozne lastnosti in poraba goriva, o kateri smo pisali že v prejšnji številki. Na koncu testa pa je končna ocena: za DACIO 1300 - 386 točk. Uvrstitev DACIE 1300 je razvidna tudi iz priložene točkovne tabele ocenjevanja. ČEDO NEGOVANOVIČ Klasično, po starih načelih grajen daciin motor ima dolg gib in zato velik navor. Njegova odlika je prožnost. Iz majhnega števila vrtljajev potegne z lahkoto in podpira lenobo voznikov pri pretikanju prestav. To lastnost plačuje zgoraj, največ kar motor še zmore, je 6400 vrtljajev v minuti; vendar ga niti pri meritvah nismo tako obre- menjevali, ker pospeški pri tem niso prav nič boljši. V tovarni so tudi menjalnik prilagodili motorju, in prestavna razmerja so razmeroma dolga. Največjo hitrost doseže DACIA že pri nekaj nad 5000 vrtljajev v minuti. Varčneži si lahko privoščijo pospeševanje tja do 4000 vrtljajev v minuti, saj smo rekli, da je motor izjemno prožen. Nova oblika sindikata Nadaljevanje z 12. strani se lahko sestajala vedno, kadar je to potrebno. Konferenca lahko takrat, ko je potrebno, ustanovi posebno komisijo za določeno nalogo (ali delovno skupino). Posebne izvršne funkcije, ki so vezane na določene funkcionarje - npr. na predsednika, podpredsednika ali sekretarja — opravljajo ti funkcionarji, seveda vedno po dogovoru in pod kontrolo konference. POVEZOVANJE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA V OBČINI Izhodišče za to povezovanje navzven v občini je vertikalno povezovanje, to je povezovanje po panogah na podlagi enotne republiške sheme, ki je bila dogovorjena v republiških odborih sindikatov posameznih dejavnosti. Po tej shemi se sedanji sindikat delavcev v industriji in rudarstvu deli na 6 ožjih dejavnosti (skupnih panog), ki se tudi sindikalno znotraj organizirajo. Sindikat delavcev v storitvenih dejavnostih se deli na štiri dejavnosti in sindikat delavcev v družbenih dejavnostih na pet takih skupin panog. Sindikat gradbenih delavcev, sindikat delavcev v prometu in zvezah in sindikat delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji se po tej shemi notranje naprej ne delijo. Pri tem moramo povedati, da so vse te dejavnosti lahko zametki bodočega večjega števila sindikatov. Taka notranja razčlenjenost je neobhodno potrebna zato, da bi avtentični interesi delavcev lahko prišli v ne-potvorjeni obliki do izraza. Občinsko konferenco ustanovijo osnovne organizacije sindikata določene panoge. Njene naloge so: omogočati ustanoviteljem medsebojne dogovore o skupnih stališčih in skupnih akcijah, usmerjati delo ustanoviteljev in jim pomagati pri njihovem delovanju za uresničevanje interesov delavcev, neposredno opravljati tiste naloge in voditi tiste akcije, ki jih je v skladu s sprejetim programom konference ali odbora treba opraviti na občinski ravni, izvoliti svoje delegate v skupnih organih sindikata v občini, regiji in republiki ter v organe ZS v občini ali jih iz njih odpoklicati, dajati napotke svojim delegatom, kakšna stališča naj zastopajo v organih, v katere so delegirani, in v kakšnem Konferenca OOS v OZD i i Aktiv mladih O s no v n e o j okviru se lahko sporazumevajo za skupna stališča, opravljati druge naloge po sklepih ustanoviteljev ter po sklepih, ki jih sprejmejo drugi pristojni organi sindikatov. To je torej skupni organ OOS za uresničevanje interesov delavcev te panoge na občinski ravni. Formalnopravno imamo zaenkrat še vedno šest sindikatov. Vse, kar delamo, je njihovo notranje razčlenjevanje. Konferenca oziroma skupnost osnovnih organizacij sindikata, ki se ustanavlja, je član tistega sindikata, kateremu pripada glede na dejavnost članov, glede na dejavnost TOZD, glede na naravo procesa. V naših sklepih smo dovolj trdno postavili načelo, da se OOS vertikalno povezuje v tisto dejavnost, v tisti sindikat, kamor spada po pretežnem delu večine svojih članov, in po tem, katero dejavnost opravlja pretežen del članov. Z drugimi besedami: če gre za OOS, v kateri je na primer združenih 30 ali 50 trgovskih delavcev, zraven pa je še obrat družbene prehrane, ki bi sicer spadal h gostinskim delavcem, gre n. pr. le za pet zaposlenih, potem je jasno, da gre zaradi večine trgovskih delavcev v TOZD tu za opredelitev v sindikat trgovskih in ne gostinskih delavcev. Imamo pa veliko primerov, zlasti veliko v industriji, da celotno podjetje spada v neko panogo - recimo v železarstvo, metalurgijo — posamezne osnovne organizacije sindikata znotraj pa spadajo v dejavnost, za katero je predvidena posebna sindikalna organiziranost (npr. sindikat kovinskih delavcev). Tu se je potem treba opredeljevati za tisto panogo oziroma dejavnost, kamor ta OOS in ne podjetje spada po delu večine svojih članov. IN KAKO JE Z ORGANIZIRANOSTJO SINDIKATA PRI NAS V zadnjem času smo bili priče zborov delovnih ljudi, kjei so bile ustanovljene osnovne or-, ganizacije sindikata. Po načelu, „v vsaki TOZD najmanj ena anizacije sindikata osnovna organizacija sindikata" smo v vseh TOZD ustanovili osnovne organizacije sindikata, v TOZD Tovarna avtomobilov Novo mesto pa je bilo glede na številčnost članstva ustanovljenih 6 osnovnih organizacij sindikata. Osnovne organizacije sindikata v okviru ene TOZD se združujejo v konferenco OOS v temeljni organizaciji združenega dela. OOS poverijo določene funkcije zastopanja v imenu vseh organizacij konferenci, katere glavna naloga je koordiniranje dela med posameznimi OOSv TOZD. Konferenco OOS na ravni OZD Industrije motornih vozil Novo mesto konstituirajo vsi izvršni odbori, in sicer. Tovarna avtomobilov Novo mesto: 1. OOS Proizvodnja delov in sklopov 2. OOS Linijska proizvodnja avtomobilov 3. OOS Linijska proizvodnja prikolic 4. OOS Tehnično pripravljalne službe 5. OO S, Vzdrževanj e in avto-park 6. OOS Obrat Suhor 7. OOS Tovarna opreme Črnomelj 8. OOS Obrat Semič 9. OOS Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice 10. OOS Tovarna „Podgorje" Šentjernej 11. OOS IMV Tovarna opreme Mirna 12. OOS IMV Tovarna servisne opreme Beli Manastir 13. OOS IMV Razvojni inštitut 14. OOS IMV Komerciala 15. OOS Zastopstvo inozemskih firm Ljubljana 16. OOS Delovna skupnost skupnih služb Konferenca izvoli svoj izvršilni organ. Iz opisanega je razvidno, da je naše delo pri organizaciji sindikata pred zaključkom, saj so bili že v vseh oddelkih zbori delavcev za ustanovitev OO sindikata. Pogosto nam zastavijo vprašanje, ali je vsak član kolektiva dovolj seznanjen z našimi zunanjetrgovinskimi aktivnostmi in s položajem, ki ga zavzemamo v mednarodni delitvi. Zato bi želeli člane kolektiva natančneje informirati o zunanjetrgovinski dejavnosti naše organizacije združenega dela. V nekaj sestavkih bomo skušali prikazati, kakšno mesto zavzema v izvozu naše podjetje. S tem želimo pojasniti slehernemu samoupravljalcu IMV, kako pomemben je njegov prispevek pri uresničevanju sprejetih planov. Ta prispevek pa se ne kaže samo v vestnem opravljanju delovnih dolžnosti, ampak tudi na I od do 1.1. 28.2.1974 V mesecu januarju in februarju 1974 se je pripetilo 63 nesreč na delu in 8 nesreč na poti na delo in^ dela. j, V proizvodnji avtomobi-^ lov se je pripetilo 32 nesreč ž in sicer: Montaža vozil 11, lakirnica 2, mahanska obdelava 5, karosernica 8, presernica 6. V proizvodnji prikolic se je pripetilo 19 nesreč ter v skupnih službah 12 nesreč. Na poti na delo in z dela so se ponesrečili naslednji: Alojz Novak, Anton Se-banc, Martin Stopar, Milan Miklič, Emil Rifelj, Alojz Srebrnjak, Franc Cečelič, Anica Lavrič. Vzroki nesreč pri delu so bili naslednji: neuporaba zaščitnih sredstev 4, nepazljivost 8, neuporaba teh. zaščite 6, tehnična pomanjkljivost 12, nepravilen delovni postopek 9, neustrezno delovno sredstvo 8, vrez z ostrim robom 12, neustrezno zaščitno sredstvo družbenopolitičnem, samo-upravljalskem, športnem in kulturnem področju. Osnovni namen teh informacij naj bi bil ta, da se z njimi seznanijo predvsem predstavniki — delegati delavcev v samoupravnih organih, da bodo lahko odločali. 1. Gospodarski položaj v svetu in zunanji pogoji menjave SFRJ s tujino v obdobju 1971 do 1973 Razvoj naših ekonomskih stikov s tujino je bil v letih 1972/73 v prvi vrsti odraz notranjih dejavnosti, v manjši meri pa odraz zunanjih ekonomsko-političnih in denarnih razmer. V letu 1972 in začetku 1973 je značilno za splošni gospodarski položaj v svetu oživitev konjunkture, ki jo je spremljala visoka stopnja inflacije. S tem so bila podrta dotedanja razmerja vrednosti valut. Seveda so se predvsem razvite zahodne države sporazumevale in iskale izhod iz teh težav. Situacija se do danes še ni izboljšala. Nasprotno: energetska kriza je pahnila v divje naraščanje cene vseh surovin, polproizvodov in končnih produktov. Svet je spoznal, kako kratkovidna je politika razvitih dežel, ki še vedno gradijo svoje blagostanje na izkoriščanju nerazvitih. V obdobju od leta 1971 do danes je gospodarska rast bila nesorazmerna, seveda v korist že razvitih dežel. Največjo oživitev konjunkture so doživele ZDA in Japonska, Zahodna Nemčija in Francija; medtem pa sta Italija in Velika Britanija preživljali velike težave. Pestili so ju štrajki in s tem upadanje kupne moči prebivalstva. Štrajki so povzročili velikanske izgube in tudi odstope vlad. Delavci čedalje odločneje postavljajo svoje zahteve. V nekaterih deželah se je vpliv delavcev v socialni politiki zelo povečal, medtem ko so doseženi šele rahli začetki njihovega sodelovanja pri upravljanju podjetij. Vzhodnoevropske socialistične države so danes po tempu razvoja med najbolj živahnimi območji sveta. To se je praktično odrazilo tudi v Zahodni Evropi. Visok porast cen je bil v Veliki Britaniji, Italiji, Norveški, Franciji in Zahodni Nemčiji. V primerjavi z letom 1971 šobile cene 1972. za 10 odstotkov v'^e' Ob koncu leta 1973 so cene lesa in lesnih izdelkov, izdelkov petrokemije in še nekaterih dosegle tudi večkratno povečanje. Posledice energetske krize se še niso ublažile. Ugoto- vimo lahko, da so bile možnosti za prodajo jugoslovanskega blaga v letu 1972/73 ugodnejše kot leta 1971, zlasti še zaradi uvoznih carinskih olajšav. Te ugodnosti je izkoristila tudi naša organizacija združenega dela pri izvozu svojih izdelkov (prikolic), delov za prikolice) v Zahodno Nemčijo, Francijo, dežele Beneluxa, švedsko, Norveško, Švico, Dansko, Italijo, Avstrijo in Veliko Britanijo. Tudi vzhodnoevropske socialistične države se intenzivneje vključujejo v svetovno blagovno menjavo. Z urejanjem odprtih političnih vprašanj se bo blagovna menjava med Vzhodom in Zahodom še povečala. Vzhodne države v zadnjem času zelo krepijo gospodarske vezi z deželami v razvoju. Dežele v razvoju dobivajo od njih pomembno gospodarsko pomoč. Izredno pomemben dogodek za gospodarska dogajanja v svetu in še posebej za našo neuvrščeno socialistično državo v razvoju je bila 3. konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju v Santiagu de Chile. Ta konferenca je prispevala k pozitivnim spremembam, da so se dežele v razvoju enotno vključile v svetovno razpravo o bodočih spremembah trgovinskega in denarnega sistema. Krepitev svetovne gospodarske aktivnosti in napori za večji in pravičnejši delež za dežele v razvoju nam dajejo tudi večje možnosti za razširitev naše blagovne menjave ter za razvijanje višjih oblik gospodarskega sodelovanja. ZUNANJETRGOVINSKI SEKTOR IMV - KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsak mesec v 4200 izvodih — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška cesta 18/20 - Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik Jože Splichal r Stavek, filmi in prelom ČZP DOLENJSKI LIST - Tisk: Tiskarna LJUDSKA PRAVICA Ljubljana I 1 1 i) ; _ Reklama na pravem mestu i mv Pred kratkim je bil v novosadskem časopisu „Dnevnik" objavljen članek z naslovom „Dezinformacija turistov v Novem Sadu". Članek govori o veliki svetleči reklami IMV, ki je na pročelju stavbe nad poslovalnico Novi Sad. Poslovalnico v Novem Sadu smo leta 1971 preselili (zaradi premajhnih prosto- rov) iz Železničarske ulice v Ul. neznanog junaka. Na fasadi hiše, v kateri je naša poslovalnica, je velik svetlobni napis INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO. To je ob samem vhodu v mesto, če prihajate v Novi Sad iz beograjske smeri. Reklamni napis na stavbi zbuja veliko pozornost voznikov, ki vozijo tam mimo. Nekateri trdijo, da povzroča zmedo pri turistih, ker jih ob prihodu v Novi Sad pozdravijo velike svetleče črke Novo mesto, pa za trenutek podvomijo, če so sploh prišli v Novi Sad. Taki in podobni članki, ki se pojavljajo v časopisih v zvezi z našo svetlobno reklamo na poslovalnici, nam dokazujejo, da je reklama na pravem mestu in da resnično dosega svoj namen, saj že ob prvem stiku ljudi z mestom opozori na možen nakup naših proizvodov tudi v Novem Sadu. Vsekakor nam mora biti jasno, da napis bode v oči konkurenco, ki ima lokale v neposredni bližini. Konkurenca je pač konkurenca in nanjo je potrebno povsod računati.