Razdelitev narodnega dohodka
T vrejinjlh dveb števUkah ¦*• jovorlll • brnto prolzvodn !¦ ¦arodnem dohodkn. Zdaj P» 9rehaJ»m« n» razdelitev narod-¦«*& dohodka, (• se pravl n« TpraSan>e, kako planiraipo rai-tvUter dohodks in i kateriml ¦tflatvl dosegamo to planlraa* »».»delitev.
Narodnl dohodek ]e del letne-¦» prolzTods. Predočujemo si g» faUtko kot doloieno količino •DMtnib dobrin (žita, tekstlla, •bvtve, strojev itd.). Vrednost Mt dobrin znaSa na primer UM milijard dinarjev, to je utrodnl dohodek Izražen v di-n*r|ih
lz narodneg* dohodka se za-fovoljnjejo osebne potrebe Iju-dl (hrana, obleka, stanovanje 1W-), nadalje potrebe družbe (vsdrievanje vojske, administra-rtj«, sdravstvenih, knlturno-prosvetnih ustanov) in končno. it dohodka investiramo in s tem povečujemo narodno bogastvo ter omogoLams večio prolzvod-n.fo v načlallnjem obdobju.
Kadar plaalramo razdelitev narodnpR- dohodka, pravzaprav odrejamo. koliko bo ilo \z na-rodncga dohodka za osebno po-troinjs, koliko sa> družbeno po-trošnjo (po raznih dmžbenlh nstaaovah) in koliko za Investl-cije. Kako bomo opravill to raz-dctitev,  Je  odvisno  od  mnogih
{initeljeT. Na primer, ?e ielim« hltrejšl razvoj gospodarstva, tedaj moramo izločiti li narod-nega dohodka vefje vsote za lnvestlcije. Prav tako so lahko družbeni Izdatkl vlsoki iz ve« T3.xlogov (izdatkl ca vojsko za-radl določenega »ananjcga poli-tiSnega položaja all izdatkl za. kultarne in gocialno-zdravstvene nstanove). Ta srcdstva Je treba prcskrbetl z razdelitvijo narod-nega dohodka.
Za naše povojno obdobje je mačilno, da so bill Izdatki za Investlcije vlsoki, ker snio in-dustriaiizirali državo t pospe-šenim tempont. Tudl drnžbeni izdatkl so blli precejšnjl, fcer je družba, razen za potrebe na-rodne obrambe, posvctlla dosti pozornosti tadi prosveti ln so-eiaino-zdravstvcni   zaščiti   ljodi.
Za primer navajamo razdelt-tev narodnega dohodka leta 1953: za oscbne izdatke smo po-troSili 598 milijard, za investi-rije 251 milijard, la splošno družbene potrebe pa 214 tnill-jard dinarjev.
Kako dosc/cmn planlrano raz-dPlitev narodneea dohodka? Glavna, Pa tndi najtežja stvar je, da % določenimi inštrutnenti izloiim« is oarodnega dohodka tisli del. ki služi za osebno po-trošnjo in ga oddvojirno od ti-stega dela, ki je namenjen z» Investicije tn drnžbeno potroš-
njo. V sociallstlčnem sektorjn gospodarstva doseiemo to ¦ plaSnlm slstemom. Za leto 1955 je bilo dolofeno, da se podjet-Jem prlzna tlsti sneseic plaLneg» sklada, kl so ga dosegta v pred-hodnera leta, s tera da se ta povečuje ali zmanjšuje v skladu ¦ poveianjem ali zmanišaniem proizvodnje. Skupni plačnj sklad se je potem razdelil s tarifhim pravilnikora na posamezna de-lovna mesta. Na podlagi tega pravilnika se dolofajo Plače po kvalifikaci.ji delavcev, pogo.iih dcla In cla^tl po učinku dela povsod tam, kjer Je tnoino me-riti ta očinek.
Denarna gredstva, Kl go po-trebna za investicije in druge tirn?hene p»trebe sc zbirajo v družbene sklade t davki na pro-niet proizvodov, obdavčevanjcm dobička podjetij, z obrestral na obratna in osnovna sredstva in davkom na dohodke prebival-stva.
Pri   nas   oecnjujcmo   narodnl
dohodck za vsakn nastopno leto in opravljamo njegovo razdeli-tev na osnovne skupine Izdat-kov (oscbna potrošnja, splošno-družbena ootrošn.ta in investiri-ie) ter določamo inštrumente (plačni sistera, razne obvezno-sti podjetij do družbe), s kate-rimi dosežeino raadelitev dohod-ka
S. Popovič