,,&lasbeni vestnik." Glasbeiio polje nčitelJstTa. Predaval na sestankn deželnega slovenskega učiteljskega druitva v Ljubljani A. W a š t e. I. Glasba ti bo ublažila mnogokatero gorje, ona ti bo voditeljica, da se boš zaredal sebe in ae ne boš prenaglil, gnan od nagiba, ona ti bo opora in sila, ki ti bo dajala moč, da boš trdao korakal naprej in vztrajal na STOjem stališču in ona bo vez, ki te bo družila z Ijudatvom, h kateremu pripadaš, da boš z njim stopal za Dapredkom y duhu časa. Spoštovan in ljubljeu boš od ljudstva, če boš dar zmožnosti, ki ti gajepodarila uarara, resno uporabil y prid in povzdigo ljudstva. Ponosno bo ljudstvo itnenovalo tvoje ime in resnejše bo postalo priznanje stauu. Slovenci amo y uekakem preporodu. Začeli smo se probujati ne le v materialoem smislu, ampak tudi v umetDiškem. Gojiti smo pričeli yae otroke umetnosti, a žal moramo konštatirati, da ae nam ni posrečilo dosezati istih uspehov, ki smo jih želeli ali vsaj pričakovali, da jih doženemo. In nehote se nam vrine vprašanje po vzroku. — Pregledali smo svoje vrste preštudirali svoje delo in bilo bi vae y reda, ako bi bile te vrste personifikacija raase — Ijudatva, da bi lahko rekli: V narcdu pronica novi duh, ki probiija njega dušo v umetnoati. Toda temu ni tako! Potreba podrobnega, organizovanega dela na glasbenem polju se nam predočuje vedno t jasoeji luei in ako nočemo zapraviti dar naroda, ki ga ima v tem oziru, mora tudi učiteljstvo stopiti v vrato borilcev te ideje, ker ono je poklicano, da izvede to podrobno delo y maai. Pač 86 je spoznaval smisel vsega pri posameznikih in morebiti, da je pritrjerala temu tudi celokupnost, ali re^nejšega pomena ia uvaževanja vsemu se ni pripoznavalo, zato tudi ni prišlo do podrobnejega razmotrivanja tega vprašanja in ne do sistematičnega delovanja. Vsekakor pa ni rečeno, da je s tem to vprašanje že zapadlo uaodi, temveč je ravno ta kritičnost oni moment, ki daje mlajai generaciji novo smer, da si zasnuje pravi trden fuadament na širši podlagi in si preobrazi najprej svojo dušo v tem smislu. Tudi umetnost nam je spraviti v začetku probuje v nekak aistem. Spoznali bomo, kaj narodu najbolj prija. Tiste atroke umetnosti se bomo potem oprijeli in jo gojili, dosezali gotovo tudi uspehe, ker bo temelj že v narodu samem. S tem bomo narodu koriatili, ga izobraževali in umetnost bo doaegla avoj smoter ne samo t popolnosti, temveč tudi v didaktičnem oziru, ki bi nam moral biti tudi važen cilj. Mal vpogled v otroke umetnoati nam da že dognati, da je glasba oni del umetnosti, ki porzdiga narod najbolj intelektualno in čuvstreno. Eaj pa je glasba? Glasba je umetnoet, izraziti čuvstja s toni. To je jako enoatavna definicija! Če pa pogledamo bistvo glasbe globlje, vidimo, da je biatvo — bi rekel — neka 8krivnost. Mi vidimo delovanje in vplivanje glasbe kot take, poznamo njeoa izrazna sredstva, lahko rečemo, da so njeni glavni elernenti ritmus, melodija in barmonija, lahko določimo matematif no razmerje tonov — zakaj pa glasba na nas tako vpliva, zakaj ona brez besed toliko pove, da se nam porajajo razna čuvstra — nam ostaja neznano. Le eno lahko rečemo: Glasba je umetnost notranjosti, jezik duše. Povedali smo že, da je glasba najbolj pristopna Ijudstvu kot umetnost. Poglejmo le otroka, ki ga ziblje mati. Noče zaspati nagajivec, a mati ima dobro sredstvo: zapoje mu in otrok zaspi. — Poglejmo t zgodovino, kako so se bojevali do skrajnosti utrujeni francoski vojaki, ko so zaslišali marseljezo. — Poglejmo starčka, kako oživi, ko zasliši godbo. flitreje se mu začne pretakati kri po žilab, pomladil se je. Eako glasba rpliva na posameznika, nam najlepše opisuje Tolstoj v Kreutzerjevi sonati, ko pravi:* nGlasba vpliva name tako, da polabljam na svoj resnični položaj. Pod vplivom glasbe se zbude nedoumna čuvstra. Jaz mislim, da razurnem nerazuraljivo in da bi raogel izvršiti neizrršljivo. Glasba me prestari neposredno v duševni položaj skladatelja, nioja duša se združi z njegovo in plava z njo iz enega cazpoloženja v drugo. — Zakaj? Tega ne vem . . ." Glasba pa ne vpliva samo na posameznilta, ampak tudi na celoto, na narod. Narodni ponos in Ijubezen se s tem zbuja do vsega lepega in dobrega. Poglejmo Cehe, kako pouosni so na svoje glasbene uraotvore S ponosora t očeh gledajo na nje, ko prodirajo na največje gledališke odre in pravijo: BVidite, to je naš>, to smo mi!" In samozavesti plamtijo . . . Glasba je ona umetnost, ki vzdiga v srcih ponos in samozavest, da si član naroda, ki ga ljubiš in ki raoraš zanj delati, da ga s skupnimi močmi dvignemo na visoko kulturuo stopnjo. In če danes preštudiramo in premotrimo predpogoje in stališče Slovencev v tem oziru, vidimo, da so nara dani vsi predpogoji in tudi, skoro bi rekel, vse ugodnosti v tem oziru. Skoro bi trdil, da le zaradi podrobnosti glasbenega dela niso našli naši rodni umetniki tega polja, smisla za njih proizvajanja v domačem kraju. In če premotrimo to s stališča naroda, imamo prvič ugodnost že v tem, da srao majhen narod, torej temlažje izvedemo načrt prav do podrobnosti, ker lahek nam bo pregled dela in uspehovkakortudi našega sistematičnega delovanja. Drugi moment, ki bi vanj lahko zidali, je dejstvo, da pronica v narodu narodna peseui v polni meri in je ona že tako ukoreninjena in uvedena v njem, da tvori trden fundament, na katerega bi lahko zidali in na podlagi katerega bi lahko razvili prapor umetne pesmi in privedli maso do pojrnovanja umetnosti. Seveda so desetletja vmes in kar je še važnejše: počasno, preraišljeno in trdno vzgojno postopanje, od lažjega do težjega brei vsakih skokov. Nešteto majhnih zborov, ki pravzaprav do danes niso zasledovali kakega višjega smotra od lokalne zabave, bi se dalo pridobiti za te srnotre; potreba bi jih bilo le tozadevno združiti v nekak organ sistematičnega delovanja, v «e!oto in jim dati spretnega, zmožuega vodstva. Menim, da bi postala naloga našega tozadevnega kulturnega zavoda nGlasbene Matice" tem vzišenejša in plodonosnejša, ker bi z vzgojo pevovodij ne nudila užitka umetnosti samo slovenski inteligenei, temveč usposabljala tudi preprosto ljudstvo za čuvstveni užitek sveta in ga navajala do umevanja lepote in krasote . . . Drugi smoter bi se pa dosezal stem, da bi z dviganjem uspehov in smotrov teh manjših smotrov, 6e dvigal in pospeujal vedno višje namen in stremljenje BGlasbene Matice" in bi se Slovenci še bolj nego sedaj lahko ponašali s tem zavodom. Da p» zavržem mnenje, da je iluzija misliti na porzdigo in dosezanje uapehov na tak nažin, naj navedem samo dejstvo, da se snujejo glasbena društva in podružnice nGlasbene Matice" le v onih krajih, kjer seje neumorno delovalo že ve6 časa na pevskih zborih, katerih pr?i smotri so bili le gojitev narodne pesni, a so se dvigali vedno višje zaradi podrobnega glasbenega delovanja. In to, kar se je dalo s podružnicami »Glasbene Matice" širši slovenski inteligenci, se lahko da tudi masi ljudstva, seveda za prri korak — z manjšimi zahtevami. Končno nastane samo še vprašanje, kdo naj izvede ta širši načrt v ljudstvu, ker najemati in nastavljati pevovodje po deželi samo za to, se ne bi rentiralo; saj ljudstvo še za organista nerado skrbi, ne pa da bi se najemalo pevovodjo, ki naj bi gojil posvetno petje. Le en faktor je, ki mu skoraj po vsej pravici pripada duševno in čuvstveno polje narodove vzgoje in ki rnu pripada tudi to delo — t. j. učiteljstvo! Ono edino je zmožno in sposobno izvesti ta načrt, ako se resno in vztrajno oprime dela. (Konec.) *Tolatoj: Kreutzerjeva sonaU itr. 98.