Številka LIST ZA TELESNO KULTURO Ljubljana, nedelja, 9. februarja 1964 Cena 30 din Leto XIX Čeprav ni osvojil nobene medalje, je vendar vzbu- IX. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE NASVIDENJE ČEZ ŠTIRI LETA V GRENOBLII Danes so v Innsbrucku ugasnili olimpijski ogenj. Na skakalnici Bergisel so nastopili še skakalci in s tem zaključili IX olimpijske igre. Še zadnjič so podelili zlato, srebrno in bronasto medaljo, in spustil se je zastor IX. zimskih olimpijskih iger. Približno milijon gledalcev iz vseh petih celin sveta je bilo navdušenih nad športnimi mojstrovinami, ki so jih prikazali smučarji in smučarke, drsalci in drsalke, sankači, tekmovalci v bobu, hokejisti in tekmovalci v ostalih disciplinah, ki so bile na sporedu letošnjih olimpijskih iger. Jutri bodo Innsbruck zapustili tekmovalci 35 držav, med njimi tudi Jugoslovani, ki so na IX. zimski olimpiadi zelo častno zastopali svojo domovino. Čez štiri leta bo na vrsti nova zimska olimpiada v francoskem Grenoblu in zato nam ne preostane nič drugega, kot da izrečemo vse priznanje tistim, ki so osvojili medalje, tistim, ki so vložili vse svoje sposobnosti v organizacijo in tistim, ki so se držali Coubertinovega izreka: važno je udeležiti se... Sixten Jemberg je po smučarskem maratonu osvojil vse simpatije tisočev obiskovalcev Seefelda. Postal je najpopularnejša osebnost olimpijskega Innsbrucka .., V tej številki poročajo iz Innsbrucka za »Polet«: Vlado Žlajpah Marjan Lipar Marjan Gogala FOTO: Dušan Škerlep Najatraktivnejša disciplina olimpijskih iger je prav gotovo hokej na ledu, Takšnih in podobnih prizorov je bilo na vsaki tekmi več kot preveč..« flilllll!liittlllljlillilllllllillilllllllilllllllllitlllllll[||lillillllllllillllill!lilli!lliiiillljilillW^ IIIIIIIIIIIIIIIIIIIBIIIIIIIIlllllllllBiMIllillillllilllllllllllllim .....................................................................................mil \A.inOLJKl ATLETI V JTMISLAVI.JI IA ^LOVEATJI Tudi skoki in meti BREZ NAPREDKA V pretekli številki Poleta smo objavili lestvice najboljših atletov Jugoslavije in Slovenije v panogah tekov s . kratkim komentarjem. Pregled domače atletike nadaljujemo z lestvicami skokov in metov in kratko analizo. Če pogledamo vse štiri panoge skokov kot kompleks, bomo opazili,' da narri dajejo neenotno sliko: 3 krat napredek in 1 krat nazadovanje. Pri skoku v višino smo vendarle pričakali tudi v SR Sloveniji skakalca z 2 m in za to znamko je Branko Vivod pod strokovnim vodstvom Fedorja Gradišnika poskrbel kar precejkrat. Za ■slovenskim rekorderjem pa zija velika praznina. Ali bo morda Možina, ki je dosegel* svoj najboljši rezultat v JLA, tisti, ki se bo vsaj približal 2 m? Sicer velja graditi na mladih, .toda ne smemo mimo dejstva, da v marsikateri državi skačejo mladinci ze 2 m in to ne tisti pri 18 letih. O daljini in troskoku ni kaj prida reči,. še posebej troskok je panoga, kjer nam je celo jugoslovanska raven -zelo oddaljena, da o mednarodni sploh ne govorimo. Pri skoku ob palici imamo odličnega Leska, ki je bil po mnenju mnogih strokovnjakov sploh naš atlet številka ena v letu 19S3, nadalje imamo Kolnika, ki je tudi uspešno prešel na »stekleno« palico, Rojko je nazadoval. Brodnik prav tako, novi štirimetraši Hrže-njak, Kunc in Pilih pa sedaj niso . še niti toliko napredovali kot nove palice v povprečju dovoljujejo. Pri metih je površna slika prav nasprotna kot pri tekih. Samo v disku napredek, sicer pa stagnacija ali celo očitno nazadovanje. Slovenska atletika še nikoli ni. bila atletika metalcev, če izvzamemo odlične posameznike, in v§e kaže, da to tudi v bodoče še ne bo. V metu krogle smo po zaslugi Piku-le sicer premagali mejo 16 m, toda-kje je še to od mednarodno vrednih rezultatov, da sploh ne govorimo o tem, da dobrih 13 m že zadostuje za uvrstitev med najboljših deset. V metu diska je napredek pre1 cejšen, toda še vedno v zelo skromnih sferah rezultatov, ki zaostajajo za jugoslovansko ravnijo kar precej. Met kopja beleži krepko nazadovanje, predvsem na račun najboljših, ki so precej slabši , kot so bili leto dni prej. špilar je vsaj obdržal svojo raven tudi v JLA, medtem ko sta krepko slabša posebej Kostelec in Brodnik, še hujši kot pri metu kopja je korak nazaj v metu kladiva, kjer se je deset najboljših skupaj pomaknilo nazaj kar za 28 m! Deseteroboj je panoga, kjer nikoli nismo imeli mnogo specialistov in tako ostajamo tudi v letu 1863 pri solidnem Kolniku in Brodniku, ki je premalo treniral za boljše rezultate v tej težki panogi. O vseh ostalih sploh ne bi bilo treba govoriti posebej kot o »deseteroboj oih«. Perspektive ima pravzaprav edino Vravnik, ki pa bo moral še krepko delata, predvsem bi mu precej desetink osnovne hitrosti prav nič ne moglo škodovati. V obeh štafetnih /tekih ni povedati kaj posebnega, če navedemo, da je rezultat Olimpije — Svobode na 4 x 400 m tudi nov slovenski rekord. . Slovenska atletika (moški) je v zveznem merilu obdržala svoje mesto in sicer-po vseh kriterijih: odstotek slovenskih atletov v državnih desetoricah, udeležba v državni reprezentanci, uspehi ekip, le pri osvojenih državnih prvenstvih smo za malenkost slabša kot v zadnjih letih. višina 207 Adljelkovič (CZ) 204 Todosijevič (CZ) 203 Radulovič (P) Vivod (KI) 202 Majtan (CZ) -200 Kečkčš. (Sen) 195 Pogarčid (ŽS) 194 Novakov (SO) 192 Gačič (JLA) 191 Mišljenovič (SO) Slovenija 191 Možina (PK) 187 Torkar (Lj) Medvešček (KI) 185 Švab (Tr) 183 Brodnik (KI) Cerovšek (KI) 181 Sluga (Lj) 180 Matoh (OS) Koprivnjak (OS) Cepin (Ki) Baudek (PNM) . Povpreček 186 (184.5) daljina 7.38 Malešev (Voj) 7.33 Ernestini (Lj) 7.28 Ledie (D) 7.26 Munjič (CZ*) 7.21 Zaletel (KI) Babič (ST) 7.17 Miler (M-l) 7.10 Kostič (ŽN) 7.04 Lešek (KI) 13.30 Adamič (KI) 12.95 Hiršel (RT) Povpreček 13.61 (13.53) palica 4.75 Lešek (KI) 4.55 Arapovič (CZ) 4.50 Kolnik (KI) 4.40 Begovič (P) Slabinae (SO) 4.30 Rojko (Lj) 'Lukman (CZ) 4.20- Kuzmanovič (CZ) 66.72 Mirič (P) 66.51 Grabovac (ASK) 65.76 Herceg (SO) 65.71 Rajk (Lj) Slovenija 64.98 Kostelec (OS) 63.94 Popek (Lj) 62.85 Kač (KI) 62.27 Brodnik (KI) 59.40 Mušič (OS) 59.03 Kolnik (KI) 57.92 Amejčič (Mar) 56.80 Vravnik (KI) Povpreček 61.54 (63.07) kladivo 63.59 -Bezjak (JLA) 61.05 59.56 Račič (P) Gromilovič (JLA) Miro Kolnik in Jože Brodnik sta še vedno naša najboljša deseterobojca Slovenija 6.79 Šega 6.72 6.70 6.67 6.62 6.61 (Lj) Brodnik (KI) Kolnik (KI) Švab (Tr) Goljat (Mar) Adamič (KI) Vravnik (KI) 15.03 14.73 14.28 14.23 14.17 14.13 14.12 Milosavljevič (KS) Cvijanovič (SO) Ivačič (SSP) Lisak (SO) Perič (ASK) Nesnadič (CZ) Lesksvac (SO) Povpreček 6.83 (6.90) troskok 15.73 Njaradi (P) 15.42 15.28 Stanišič (CZ) Jocič (JLA) Slovenija 13.96 Bole (Br) Kolnik (KI) 13.82 Šega (Lj) 13.77 Možina (PK) 13.71 Švab (Tr) Kronovšek (KI) 13.44 Veligovšek (KI) Polenčie (Lj) 4.13 Sašdč (Voj) 4.05 Hrženjak (Br) Slovenija 4.02 Pilih (KI) 4.00 Kunc (Lj) 3.80 Brodnik (KI) 3.70 Jeglič (OS) Lednik (KI) 3.56 Pavlič (OS) Povpreček 4.03 (4.00' krogla 18.05 Barišič (SO) Jocovič (CZ> Tomasovdo ( Funmdjič (P, Lojovič (Ml) Ivančič (ST) Šuker (P) Pikula (KI) Vilic' (Sar) Radoševič (Sar) 59.12 57.91 57.60 57.00 56.83 56.18 55.45 Mijatovdč (Voj) Goič (D) Bukovec (Br) šoškdč (CZ) Sokič (ST) Markež (Br) Gubdjan (P) V disku je tudi letos na vrhu Radoševič VVIIIOI.JŠI ATI.l i l V JK.OM.AVI.II l\ M.OVIM.II 17.73 17.08 16.72 16.69 16.56 16.11 15.97 15.84 Slovenija 15.23 Vravnik (KI) Krundč Iz. (Br) Kolnik (KI) Uršič (Lj) Penko (PNM) Krunič 11. (OS) Jakšič (Lj) Kasjak (Mar) Lavrič (Lj) Povpreček 14.49 (14.52) 55.95 Radoševič (Sar) 53.40 Cegar (BS) 51.29 Jocovič (CZ) 50.66 Nenadič (JLA) 49.96 Rakič (JLA) 49.64 Pintarič (Ml) 49.33 Tomasovič (P) 49.08 Vilic (Sar) 48.75 Vravnik (Ki) 48.29 Šebalj (D) Slovenija 47.53 Krunič II. (OS) 47.11 Brodej (KI) 45.85 Peterka (KI) 45.68 Miiller (OS) 44.23 Kolnik (KI) 43.97 Kračun (OS) 43.75 Kastelic (Lj) 43.24 Pikula (KI) 42.39 Juh (RT) Povpreček 45.25 (44.73) kopje 75.08 Miletič (Sar) 74.27 Galič (P) 72.60 ŠpUar (OS) 69.65 Tripunovič (CZ) 69.46 Mitrovčanin (P) 67.35 Nožinič (Voj) Slovenija 55.16 Vidmajer (KI) 53.99 Stepišnik (Lj) 52.40 Vidmar (OS) 50.11 Burger (Lj) 49.51 Ledenik (Mar) 46.00 Golob (Br) 44.76 Peterkla (KI) 43.57 Rojko (Lj) Povpreček 50.87 (52.92) deseteroboj 7093 Kolnik (KI) 6504 Brodnik (KI) 5760 Slabinae (SO) 5604 Malešev (Voj) 4857 Ivančevič (Sp) 4795 Vivod (KI) 4447 Koštivni’ (Tr) 4370 Vranič (ŽS) 4 x 100 m 41.2 reprezentanca Jugoslavije 42.2 Partizan Kladivar 42.6 Orvena zvezda 42.9 Mladost 42.4 Slavonija Mladost Split 43.6 Ljubljana 43.8 JLA 43.9 Olimpija Svoboda 44.2 Triglav Branik Slovenija 45.8 46.9 48.2 49.4 Maribor Žalec Nova Gorica Rudar Trbovlje 4 X 400 m , 3:14.5 reprezentanca Jugoslavije 3:18.3 Partizan 3:19.5 Olimpija Svoboda 3:21.4 JLA 3:22.0 Crvena zvezda 3:23.4 Mladost 3:24.4 Branik 3:25.2 Mladost Split 3:25.9 Ljubljana 3:27.3 Dinamo 3:27.9 Kladivar Slovenija 3:36.9 Triglav 3:40.4 Rudar Trbovlje NTERVJl TEDNA-INTERVJU TEDNA-INTERVJU TEDNA - INTERVJU TEDN MIMlillllllfllllllflllHIilllllllHHIIIflllllilllllliiniliniHllfllliljlM 1 RAZGOVOR Z MEDNARODNIM HOKEJSKIM SODNIKOM TOV. KEBKOSEM I I IGRAL SEM HOKEJ, VENDAR SLABO... I Albert Kerkoš, o katerem smo pisali tudi v prejšnji številki, je te dni dobil tudi uradno priznanje. Postal je svetovni mednarodni hokeosiki sodnik. Ta naslov ima z njim vred samo 16 sodnikov v tej panogi — na vsem svetu. Lahko bi torej rekli, da je Albert Kerkoš med tistimi člani naše olimpijske odprave, ki so poželi največ uspeha. Za naš list je tov. Kerkoš rad odgovoril na 10 vprašanj našega urednika. Kdaj ste pričeli s sojenjem? — Prve tekme sem sodil leta 1951. Kako, da ste se odločili za sojenje hokejskih tekem? — Igral sem hokej v hokejskem klubu Celje. Igra mi je bila zelo všeč, vendar sem kmalu opazil, \ da ne bom imel posebnega uspeha. Igral sem sicer nekaj let, vendar posebnega napredka ni bilo. Zato sem se raje odločil za »hobby» hokejski sodnik. Vaša osebna izkaznica? — Star sem 38 let, poročen, imam dva sinova, po poklicu pa sem gradbeni tehnik. Oba sinova sta navdušena za hokej. Starejši (13) ga že igra, mlajši (8) pa že drsa. Vaša prva mednarodna tekma? Bilo je na Jesenicah leta 1956 med Jesenicami in nekim finskim klubom. Vaš življenjski uspeh na tem področju? Brez dvoma dobro sojenje na tekmi Kanada: Švica, saj sem prejel mnogo čestitk in pohval. Ali je lažje soditi tekme na domačem prven-stvu ali na olimpijskih igrah? — Na olimpiadi je mnogo lažje. Igralci so kvalitetni, dobro poznajo pravila. Ne državnem prvenstvu si zaradi slabega znanja pomagajo s palicami in rokami. Težko je presoditi, kdaj delajo to namerno in kdaj ne?! Katera je bila vaša najtežja tekma? Pred leti so bili zelo težki za sojenje vtsi hokejski dvoboji med Jesenicami in Ljubljano. Obvezno sem vse sodil jaz. Kaj mislite o naših hokejistih in njihovem- u-spehu na olimpijskih igrah?. Vse tekme gledam, navijam in ne preostane drugega, kot da jim čestitam! Igrajo dobro, pred-, vsem pa izredno požrtvovalno. Če bo šlo tako naprej, bo jugoslovanski hokej kmalu stopil za stonico navzgor in si priboril stalno mesto med najboljšo deseterico na In še moja želja. Hotel bi se ob tej priložnosti zahvaliti vsem naših sodniškim veteranom: Pogačniku, Goršetu in Francetu, ki so mi bili vzorniki in ki so mi vedno pomagali z nasveti in izkušnjami ... lija Matouš, rekorder skakalnice y Seefeldu 80.5 m, a' je ostal brez medalje KAJ SO REKLI O SKOKIH Veikko Kankkonen: (po tekmi v Seefeldu): V prvem skoku sem zaslutil da lahko zmagam,' v tretjem sem' stavil na eno -samo karto. Hyvaerinen — finski trener: Zadovoljen sem, da sem uspel pridobiti Kankkonena v krog izbranih finskih olimpijcev. Opravičil je zaupanje. ' Tor alf Engan — srebrna medalja: Kankkonen je v tej formi nepremagljiv. Zasluženo je zmagal! Dieter Neundorf -(Nemčija): Olimpijska trema je bila prevelika. Enostavno — izgubil sem živce' in tako ni drugega reči, kot da sem zadovoljen s petim mestom. _ Evvald Roscher — nemški trener: Skok Kankkonena je bil najlepši, kar sem jih videl v življenju. Mnogi so mislili, da bo nemško moštvo v skokih odlično. Priznati pa je treba, manjka nam elegance. lija Matouš — Tekme v Seefeldu ne bom nikoli pozabil! Prinesla mi je takšno presenečenje in ob koncu razočaranje, ki me je vrglo s tira. Dosegel sem rekord skakalnice in bil Po prvi seriji prvi: pomislite, prvi pred Enganom, Kankkonenom itd. Ob koncu pa sem ostal praznih rok, ker nisem več vzdržal psihičnega napora. Bomo videli, kako bo na Ber-gislu ...' jNfj ^ j Francois Bonlieu, eden starejših francoskih alpskih smučarjev je prekrižal vsem Avstrijcem račune in se nepričakovano uvrstil na prvo mesto v veleslalomu KAJ SO REKLI ALPINO Bonlieu (zlata medalja v veleslalomu): Osem lat sem čakal na olimikpiijlsko medaljo — in sedaj je tu. Treniral sem mnogo, predvsem veleslalom. Moral pa sem rešiti med tem kar precejšnje osebne probleme. Sicer pa — to je že druga zlata medalja v naši družini. Moj svak Jean Vuamet je namreč pred štirimi leti zmagal v smuku na olimpijskih igrah v Squaw Valleyu. A Sranz (srebrna medalja v veleslalomu): Pokazal vam bom najprej jezik. Vidite, da sem res bolan. Zdravnik je dvakrat na dan pri meni. No, starta! sem vseeno in medalja, čeprav samo srebrna, je tu. Zdi se, da so vsi pričakovali, da se bodo vrnili Sailer-jevi časi. To misliti je bilo illlllllilllilli fii!!!!l!!!l!ll[I!1i!!raM!!llffl!II!lllll!!!]llllI!l!!!l]ffl!lll!ll!IIMIIM so različna Maiitymnta je nedosegljiv - Ili so Hvstrijci prekršili pravila? kaj m REKU H TEKIH Mantyranta: Za mene je bilo že v naprej jasno,, da bom zmagal. S snegom nisem imel nikakršnih težav. Proga na 15 km je hila še boljša, kot ona za 30 km. Veeli Saarinen (finski trener): Mantyranta je tako močan, da lahko sam trenira. On sam ve kaj je treba in izvršil bo svojo nalogo do poslednjega ntetra ali sekunde. Zame zmage Mantyran:te niso nobeno presenečenje. Harald Groningen (srebrna medalja): Mantyranta je sedaj v taki formi, da ga je; enostavno nemogoče prema-. gatii. Sixten Jerenberg (švedski smučarski »kralj«: Mantyran-'ta je najboljši smučarski tekač, kar sem jih kdajkoli videl. Čeprav so bile snežne razmere precej težke, je zmagal z veliko lahkoto. Bengt Nilson: (italijanski trener); Italijanski tekmovalci niso tako slabi, kot nas mnogi sedaj kritizirajo. Brez dvoma je nekoliko vplivala konkurenca, trema in podobno, poleg tega pa se je najboljši tekmovalec De Dorigo popolnoma zamazal. Kaj so rekli o hokeju neumno. Francozi so dobri, kdor jih podcenjuje, ne ve kaj je dobro smučanje. Robert Beattic (vodja ameriškega moštva): Veleslalom je končal s kršitvijo pravil. Avstrijci, so si ogledali progo, čeprav je to strogo prepovedano. Morali bi jih dikvalifi-cirati. Prijavil sem to sodniškemu zboru, vendar so pritožbo odbili. Nisem bil presenečen ... Michel Arpin, najatarejši član francoske reprezentance (28). Ogledal sem si- tekmi v veleslalomu in smuku ter ni-■ sem imel priložnosti, da bi tam tekmoval. Določili so me sariio za nastop v slalomu in zato lahko danes ocenim tekmovanje v smuku in veleslalomu. Proga smuka je bila zelo težka in tehnično dovršena. Ker je vodila skozi gozd, se je tekmovalec težko orientiral kje se pravzaprav nahaja. Veleslalom pa je bil tudi zelo težak zaradi prevelike strmine, kjer je bil traser prisiljen postaviti 75 vratič in tako veleslalom ni prišel do pravega izraza, temveč je bil podrejen odprtemu slalomu. Martin Bauer, trener kanadskega moštva: verjetno so naši nasprotniki mislili, da smo prišli v Innsbruck na izlet. No, našim večnim tekmecem Američanom smo že pokazali, kaj zmoremo. Vem samo to, da so moji učenci trdno prepričani v svoj uspeh in pri tem ne pozabijo na vse elemente hokejske igre, še manj pa na obljubo, ki so mi jo dali pred odho-dorp v Evropo: Ena medalja nam ne uide .. .« INTERVJU TEDNA-INTERVJU TEDNA-INTERVJU TEDNA Boris Majorov — katepan sovjetskega moštva: »Našemu sistemu smo dodali še kanadsko ostrino. Vemo samo to, da je premalo, če igralec pozna vse skrivnosti moderne hokejske igre in zato bomo v vsakem olimpijskem srečanju poskušali streti ocjpor nasprotnika že v prvi tretjini. To pomeni, dovršeni tehniki in taktiki dodati še naj-večjo ostrino, a ne surovost, kot jo včasih vidimo pri Kanadčanih . . .« Tom Jurkovvich, vratar ameriškega moštva: » VSquaw Valleyu smo osvojili zlato medaljo, ali ne bi bilo lepo, če bi to ponovili tudi v Innsbrucku?« Op. ured.: Tjp so samo pobožne želje. R U C Ponedeljek, 3. febr. Olimpijske, igre so že prešle svoj višek in se nagibajo v drugo polovico. Znano je, da je druga polovica olimpijskih iger precej manj zanimiva od prve — in tako je tudi splošno zanimanje nekoliko popustilo. To se v olimpijskem mestu tudi čuti avstrijske smučarke doM-tpliko bolj, ker so danes vele lidv polom. Avstrijci ali več olimpijskih medalj, lomu za ženske čaka ena Obe sestri, Marielle in Chri-Zgodilo pa se je drugače. Drži, veleslalom je disciplina, kjer so Avstrijke požele že mnogo lovorik. Prepričane so bile, da jim tudi proga v domačem Li-zumu ne bo delala prevelikih težav. No, upi so bili zaman, kajti družina Goitschel je za olimpijske igre dobro pripravljena. Obe sestri, Mariell in Chri-stine, sta v življenjski formi. Pri vožnji skozi vrata sta natančni, izbirata -najkrajšo pot in trošita čimmanj energije. Le-to hranita za zadnji del proge in pri nobeni tekmovalki nismo videli tako očitnega in hitrega, pa seveda tudi 'zelo uspešnega finiša, kot prav pri sestrah Goitscel. Da bi bilo presenečenje še večje, še je k sestrama Goitschel pridružila s svojim tretjim mestom Američanka Saubert, ki je že pred olimpiado opozarjala nase ž odličnimi rezultati. Posebno poglavje je naša smučarka Majda Anke-le. Včeraj je uspešno star-tala v veleslalomu in si priborila zelo ugodno 23. mesto, med najboljšimi smučarkami na svetu, za seboj .pa je pustila vrsto znanih tekmovalk. S tem si je po presenetljivo dobri vožnji v slalomu, priborila tudi odlično mesto v kombinaciji in je sedaj devetnajsta. Vsekakor, Majdo Ankele, lahko vpišemo med tiste olimpijce, ki so imeli v Innsbrucku največ uspeha. Torek, 4. februarja Tudi današnji dan lahko S ponosom vpišemo v naš Olimpijski dnevnik. Resje namreč, da so naši hokejisti že v nekaterih prejšnjih srečanjih prekosili sami sebe, danes pa so na- QQQ LIMPIJSKI DNEVNIK QQO %: i®f redili nov podvig, doslej največji v zgodovini jugoslovanskega hokeja. Danes dopoldne je bila na sporedu hokej tekma med reprezentancama Jugoslavije in Japonske. Japonci so bili .veliki favoriti in so pred dnevi spravili v koš' mnoge reprezentance na olimpijskih igrah. Včeraj so igrali s favoritom Avstrijo neodločeno 5:5, čeprav so že vodili s 4:1. Bili so lahkomiselni in dovolili domačinom, da so izenačili. Današnja tekma je bila prava hokejska igra, v pravem pomenu te besede. Jugoslovani so dobro začeli, vodili v prvi tretjini z 2:1, v drugi s 4:2, v zadnjem delu pa je prišla kriza. Japonci so dali serijo golov in so celo izenačili, vendar so Jugoslovani proti koncu spet vzeli igro v svoje roke, dali dva lepa gola in, zmaga je bila tu. Seveda se lahko vprašamo odkod tak nenaden preobrat v igri Jugoslovanov. Če se spomnimo na tekmo med Jugoslavijo in Avstrijo, potem smo tokrat upravičeno napisali,. da je bila ta igra zelo slaba. Za to tekmo pa so prišle na vrsto boljše igre : zmage na Italijo in Japonsko ter neodločen rezultat z Romunijo. Skrivnost je najbrž v tem, da so se naši hokejisti že navadili drsališča v Sejemski dvorani, poleg tega pa so igrali v vseh teh tekmah hitreje. K temu je treba pripisati tudi to, da so bili naši igralci n. pr. precej fizično močnejši od Japoncev, kar jim je vsekakor močno koristilo. Obiskali smo tudi naše alpince. Le-ti so seveda v mislih že pri naslednjih tekmah. Moški vneto trenirajo slalom, kjer bo treba prestati težke kvalifikacije za vstop v finale, ženske pa se spuščajo po progi za smuk. Tu pričakujejo predvsem uspeh Majde Ankele, ki bi se s tem lahko odlično uvrstila tudi v kombinaciji. Sicer pa, o tem bomo morali kaj več pisati v prihodnjih dneh. Omenimo naj samo še to, da smo bili v olimpijski vasi, o tem pa posebno reportažo drugje! Sreda, 5. februarja Danes je bil v Seefeldu na sporedu smučarski maraton — tek na 50 km, seveda v konkurenci za olimpijske medalje; Vreme se je čez noč spremenilo in nad Innsbruckom, še posebej - nad Seefeldom so se zgrnili pravi nevihtni oblaki. Pihal je izredno hladen veter in prikazale so se tudi prve snežinke. Bilo je na dlani vreme se je sprevrglo iz spomladanskega v pravo zimo ,.. V takem »mrzlem« ozračju se je začelo eno najtežjih tekmovanj na olimpijskih igrah — tek na 50 km. Ne vemo, kako je to vreme ustrezalo tekačem, vsekakor pa je res, da jih je motil hud veter. Prvih 25 km so si sicer pomagali z vetrom v hrbet, zadnjo polovico teka pa jim je pihalo v prsi. Zato morda ni čudno, če so se danes na tej progi odigrale prave drame. Kdor starta v teku na 5Q km — ta je gotovo dober smučarski tekač. No, konec koncev, če bi pregledali startno listo tistih, ki so danes nastopili, bi se lahko pre- || pričali, da je to res sve- ^ tovna elita smučarskega teka. Mantyranta Jem-berg, Grdningen, Rondlon in še cela vrsta tako ime- Težko je priti v olimpijsko vas, toda tako ^ov- novamh »smučarskih kra- sod po svetu, je tudi v Innsbrucku mladina ne- jev<< ’'1 ugnana. Skozi zapornice in mrežo najdejo pot k olimpijskim tekmovalcem, ki jo nagradijo z avtogrami Pred nami je blok št. IV, kjer so nastanjeni jugoslovanski olimpijci Med nastopajočimi ni bilo nobenega Jugoslovana, ki so bili za to težko tekmo vse premalo pripravljeni. Po prvi polovici teka je bil najboljši Ha-maleinen, vendar je v drugi polovici popolnoma omagal. Tudi Mantyrarita je bil slabši kot je bilo pričakovati, čeprav je svež pritekel na cilj. Zmagal je »stari« Jernberg, ki je po teku izjavil, da je to njegov največji in najmanj pričakovani uspeh. Jugoslovani so imeli danes svoj prosti dan. Vsi so počivali ali trenirali. Pred našimi olimpijci so namreč še težki nastopi. Četrtek, 6. februarja Danes navsezgodaj smo bili presenečeni, ko smo opazili, da je živo srebro zdrknilo na —10 stopinj Celzija, razen tega pa je okolico Innsbrucka prekrila kakšnih 5 cm debela snežna odeja. Odpeljali smo se v Lizum, kjer smo si ogledali ženski smuk za olimpijske medalje. Morda je prav to olimpijsko tekmovanje prineslo najbolj nepričakovane rezultate. Progo so tik pred tekmovanjem skrajšali za 300 m in jo tako spremenili v eno najlažjih smuk prog sploh. Odrezali so namreč zgornji del, razen tega pa je 5 cm snežna odeja zavirala hitrost smučark, tako da so se v zadnjem smuku pred ciljem pomikale zelo počasi, že takrat smo vedeli, da bo današnjo tekmo odločilo dobro mazanje in kaže, da so bili Avstrijci v tem največji mojstri. Zabeležili so namreč kar trojno zmago, saj so Haasova, Zimmermannova in Hecherjeva pobrale vse tri medalje. Današnji ženski smuk je bil pravi polom za francoske tekmovalke, saj je bila prva Francozinja Bo-chatay šele na šestem mestu. Marielle Goitschel je bila celo deseta, še večje razočaarnje je zavladalo v ameriškem taboru, saj je bila njihova smučarka Saubert šele 26.! Tudi Jugoslovani smo od današnjega smuka pričakovali precej več. Za Majdo Ankle je smuk najbolj priljubljena disciplina in pričakovali smo dober rezultat. Zgodilo pa se je tako, da je bila Majda Ankele med tistimi, ki so bili žrtve svežega snega in že, ko je vozila skozi cilj, smo videli, da je bila . njena vožnja izrazito počasna Fanedlova je bila nekoliko boljša in je zasedla 31. mesto, An-keletova pa šele 33. Prijetno presenečenje pa pomeni pogled na rezultate v kombinaciji, kjer ima Majda Ankele1 prav zavidljivo 15. mesto med najboljšimi smučarkami sveta. Tudi iz hokejskega tabora smo prejeli dve razveseljivi novici. Najprej smo zvedeli, da je danes Mednarodna hokejska federacija podelila organizacijo svetovnega prvenstva v hokeju na ledu 1966 Jugoslaviji, kmalu zatem pa je prišla še vest o zmagi jugoslovanskih hokejistov nad Madžarsko s 4:2. Petek, 7. februarja Videti je, da se olimpijske igre bližajo koncu. Spoied ni več tako pester in gledalci so se nekaterih disciplin kar nekoliko naveličali. Pa vendar je za tekme v hokeju na letu še vedno veliko zanimanje. Ko sta na Ledenem stadionu igrali moštvi Kanade in CSSR, je bil Ledeni stadion spet poln do zadnjega kotička. Zmagali so Če-hoslovaki s 3:1 in tako onemogočili Kanadčanom, da bi se lahko potegovali za zlato medaljo. Tekma je bila vredna ogleda, bila je pač taka, kot jo pričakujemo od hokejistov, ki si lastijo najboljša mesta na svetu. Na drugih tekmovališčih je bilo mnogo bolj^ mirno. Danes je imela celo televizija svoj prosti dan, saj je bil olimpijski spored zelo skromen. Snemali niso niti iz« ločilnega slaloma, čeprav so se tam zbrali najboljši slalomisti sveta. Izločilno tekmovanje, ki je bilo danes v Lizumu, je bilo zelo pomembno, kajti prvih 50 tekmovalcev je lahko v soboto nastopilo v finalu olimpijskega slaloma. Že sam nastop v tem finalu pomeni velik uspeh za vsakega smučarja in zato nič čudno, da so bile borbe velike in je tekma trajala pet ur. Nastopilo je namreč 109 smučarjev! Zmagal je Bonlieu, (Fr.), tekme pa so sc udeležili tudi Lakota, Klinar in Detiček. Lakota se je v prvem teku uvrstil med 25 najboljših in zato je moral nastopiti šc v drugem teku. Tam je bil šesti in s tem pridobil pravico nastopiti v olimpijskem finalu v slalomu. Detiček in Klinar tega uspeha nista mogla doseči, predvsem zaradi neprevidnosti in padcev. Sobota, 8. februarja Olimpijskih iger je skorajda konec. Vsepovsod slišimo, besedno igro — zadnja tekmovanja v alpskih disciplinah, zadnji obisk v Lizumu, zadnji hokejski spopad v Ledenem stadionu... še jutrišnji skoki in zavesa veli-^ga olimpijskega spektakla se bo spustila za štiri leta, ko jo bodo spet dvignili v Grenoblu. Današnji dan je bil eden najbolj pestrih, saj. so bila na sporedu sama zelo' pomembna in zanimiva tekmovanja. Mnogo gledalcev se je zbralo že navsezgodaj v Seefeldu, kjer so startale štafete v teku 4 x 10 km. Velika borba med Švedi, Norvežani, Rusi in Finci se je končala z zmago švedske Štafete. Niti odlični Mantyrainta ni mogel pomagati Finski, ki je obsedela na drugem mestu. Tretji so bili tekači SZ, Norvežani pa šele četrti. Vse te štafete so bile ves čas v hudi borbi, med seboj so se menjavale v vodstvu, skratka, bila je to tekma prve vrste Italijani so bili sicer izven te velike, konkurence, vendar so osvojili pričakovano peto mesto. Naši tekmovalci so se dobro držali in osvojili 12. mesto pred Angleži. Američani in Kanado. Morda je bilo še bolj napeto vzdušje v Lizumu.'Tari! so bili na startu finalisti V fslaiomu, kd so se med seboj v pravem pomenu besede »stepli« za medalje. V tem »pretepu« so ostali popolnoma praznih rok Francozi, Avstrijci so dobah zlato .me--daljo, senzacija pa sta srebrna in bronasta medalja za ZDA. Ledeni stadion je bil tudi danes nabit do zadnjega kotička. Še je ■ za medalje! SZ je sicer s težavo, pa vendar zanesljivo premagala Kanado s 3:2, medtem ko sta se CSSR in Švedska potegovale za medalje iz cenejših kovin. Končalo se je tako, da je švedska premagala CSSR z 8:2 Torej: SZ zlata, švedska srebrna, ČSSR bronasta — Kanada brez medalje. Tudi naši hokejisti so nastopili v Sejemski dvorani, kjer so imeli ’ najtežjega nasprotnika, v B skupini — Poljsko. Izgubili so z 8:3, česar jim pa seveda ne moremo zameriti. ■lillllllillHBIIIIIlMIIIIHIBilllllililllllllllllllillM ..............................Mlllliill..IM....... VELETRGOVINA, LJUBLJANA BEŽIGRAD 6 Specializirano trgovsko podjetje z usnjem, gumo, plastičnimi masami, tehničnim tekstilom, zaščitnimi sredstvi, plastično, usnjeno, tekstilno in kovinsko galanterijo. Telefonska centrala uprave: 32-394, 32-470, 30-066 QQO murni 1 VSEM SVETA - . ^ ■ • / Innsbruck je te dni največja turistična atrakcija. Olimpijski krogi so privabili v avstrijsko Tirolsko na tisoče juristov z vsega sveta. Razen domačinov in bližnjih sosedov je največ Američanov, Kanadčanov in Japoncev, 'nekaj desetin Jih je prišlo tudi iz Sovjetske zveze. Doživetij je veliko! Filmski igralci in znana imena princev ter princes vzbujajo največjo pozornost. Dogodkov je vsak dan toliko, da jih enostavno ni mogoče popisati. Nekaj jih je ostalo v naši novinarski beležnici.... Ena ciaarela 100 Šilingov san ni trer*u z očesom. Kdo 3 . more popisati njegovo no- Hokej tekma traja dobri počutje, njegovo raz- dve uri in prijatelji kajenja očaranje, ki je bilo menda kaj težko vzdržijo toliko časa najhujše v njegovi tekmoval-brez tobačnih dimov. Na olim- ni karieri, pred nekaj sekun-pijskih igrah pa je zadeva (jami so ga še vsi slavili, ga nekoliko zapletena. V obeh fotografirali, objemali in »su-dvoranah, kjer igrajo hokej, vafi{< na vse strani, zdaj pa se pravi v Sejemski dvorani je ostai popolnoma sam. V in v Ledenem stadionu, je ka- trenutku je prišel do iz- jenje strogo prepovedano, lo raza znani rek: Tako mine sicer ni nič posebnega, ker siava sveta take prepovedi srečujemo tudi pri nas, vendar ... No, s tem vendar smo hoteli povedati tole: pri nas gre po navadi za formalnost, kdo od Ce pravimo zimske olimpijske igre, potem mislimo tudi na olimpijsko modo. Pred nami je avstrijska manekenka v hajnovejšem smučarskem kroju Max Schmelling ni več zanimiv V Tiskovnem centru, kjer se premislili. Marsikdo je ljudi! Tekmovanje v žen-rediteljev te tu in tam opozo- je zbranih 1300 novinarjev, so pomislil tudi na to, da bi skem slalomu si je ogle- Vtemenski čudež vah in o morebitnih spremembah tega ali onega pravila. Na' tej konferenci sodelujejo tudi trije Jugoslovani; dr, Dougan, ing. Pohar in Gregor Klančnik. Te konference so večkrat zelp burne. V žolčnih razpravah obtožujejo večkrat funkcionarji drug drugega, čeprav gre vse v diplomatskem tonu. Ob tej priložnosti nam je ing. Pohar povedal tole: — Najhujši besedni dvoboji sp bili v zadnjem času med Američani in FIS ekspertom za alpske discipline, Francozom Faurom. Američani sp bili ogorčeni zaradi njegovih FIS lestvic, kjer je precej slabše uvrstil ameriške smučarje, kot so bni pričakovali. Ta spor je bilo treba na tem kongresu rešiti tako ali drugače. Faure ni popustil, zato pa so, popustili Američani, ki so -se končno opravičili doslednemu strokovnjaku ia Francije in-mu s tem priznali, da je storil prav, Opravičilo najbrž temelji na dokaj slabih rezultatih Američanov na letošnji olimpiadi! Aga Kan - prosim vstopnico Tekma v hokeju med Sovjetsko zvezo in OSSR, je bila gotovo med najbolj zanimivimi dogodki olimpijskih iger. Mnogi so celo dejali, da bp to finale olimpijskih iger v hokeju na ledu. Zato ni čudno, če je bila dvorana velikega Ledenega stadiona pq. polnoma razprodana in da sp bili pregledi vstopnic zelo strogi. Preden, smo se vsedli na sedež, smo morali tudi po trikrat ali štirikrat pokazati vstopnico. Med tistimi, ki so hoteli za vsako ceno videti to srečanje, je bil tudi princ Aga Kan. Prerival se je med množico in skušal prodreti na tribuno. Tam pa je bil strog reditelj. Vprašal ga je po vstopnici, Aga Kan pa je bil brez nje. Reditelj ga je mirno poslal nazaj, vendar' je pričela Intervenirati policija. Policisti so skušali dopovedati reditelju, da je Aga Kan častni gost in 'tekmovalec, vendar je bil strogi reditelj zelo kratek s svojim odgO' rediteljev te tu in tam opozo- je zbramb 1300 novinarjev, so puuusm tuui na to, ua m SKem siaiomu si je ugur zimska olirnpiada v In- Vomm- Kai me hrira kdo io ri, da je kajenje prepoveda- pred dnevi napovedali poseb- utegnili zaradi pomanjka- dalo 40.000 gledalcev. Mno- nghfuoku pravzaprav nosi sa- t0i vsi moralo imeti vstop- no — in nič 'hujšega se ne no tiskovno konferenco z ne- nja snega olimpijske igre go jih je bilo tudi na mo- mo naslov — .zimska. V res- nicei prosim zapustite dvo-*godi. kdanjim svetovnim prvakom odpovedati — in spet je škem smuku, blizu 50.000. nici je tu v Innsbrucku tako rano... V Innsbrucku pa je druga- v 'boksu Maxom Schmellin- bila vrsta takih, ki so od- Veleslalom moških in ho- vreme, kot smo ga pri nas in ^ga Kan je odšel iz dvo- ~ ......... • Ta "» v; KUa vajeni konec’ marca ali celo rane. v aprilu. Živo srebro se vedno 7.2,1? .ST Sl'9e' »"“O ' Seefeldu v »1U1.NUI UViVU ------, »— ^ ^ ce. H kadilcu pristopi redi* goni. Ta je prišel na olimpij- povedali svoje potovanje kejske tekme, ki so bile telj, skupaj s policistom. Nje- ske ‘gre, menda zato, da bi v Avstrijo. na sporedu prejšnja ne- gov uvod je kratek: Kajenje Je prepovedano. Prosim, plačajte kazen 100 šilingov — to je približno 3000 dinarjev. Nobenega drugega izhoda ni —■ plačati je treba. Bili smo priče takemu dogodku na hokej tekmi Jugoslavija : Italija. Ni kaj, draga cigareta ... Iu Sntjan je osla! sam ... Menda ni bilo gledalca, ki KAJ SE DOGAJA V OLIMPIJSKEM MESTO? {©ldu zmagal bledolični Nor-. . „ Vežan Engan. Po tretjem sko- Jp ’ dan neuporabne. V jarkih JHed mnogimi tujimi gosti, prog teče voda, namesto da 80 sv°je dni pobirali zla-hi bil tam trden led. Položaj *° me — proizvodnje jakotočnih naprav, visokofrekvenčnih naprav in proizvodnje • toplotne regulacije lilllllllllllllllllllllBIllllllllllllillllllllllllllllillllllilBlHIillliaiM dalje sukali in gnetli novinarji -iz vseh vetrov, je Birger Rund od daleč zaklical Kank-konenu in stegnil roko v pozdrav. Kankkonen se je odtrgal od, množice in pohitel v objem slovitega Birgcrja in mu rekel: Ta čestitka največ velja! Birger je očividno pozabil na stavo, pa tudi švedski novinar se je zadovoljil s svojo točno napovedjo, Birgerja pa le pokapljal po rami. lllllliilMIIIliBilllllllllllllllllHillMIjlijIBIIIIIjIMIIMIIIIlilllillilBlililllilllillllllliilMIIIIIIIlIllIllllBllllilM ©PREMA LJUBLJANA — VlZMARJE 1 VAM NUDI: montažne plavalne bazene raznih velikosti, kompletne s filtrskimi napravami. Bazeni so zelo primerni za šole, športna igrišča, stanovanjske skupnosti, domove od- 9 diha, za turistična področja itd. OPREMLJA: kompletne telovadnice, športna in otroška igrišča, camping in park prostore. Dalje izdeluje rekvizite za lahko in težko atletiko, olimpijske ročke, startne bloke, krogle in ročke raznih velikosti, »Canvase«, mize za namizni tenis, »Reuther« deske, rokomet-, ne gole, koše za košarko, lokostrelstvo, podvodne puške, klopi za parke itd. |lil|iji:iiiiilllllllllll)Mllillllllllllllillllllllllllllllllilllllllllllil!llllllljllllli!;|]|!llllllllllllj|l||||||||||||||||||||[M ......... lll!ll!>llll!l!!j||llll!ll!ll!llllll!llll!l||!||!|l!l!il!l!!ll!|!!l!!l!ll!!llll!lll!l|||||!lllll|l!lllll!llll!!|i!!!l! !l!l!illiri!l]ll!ll![l!llil]il!ililtll!llllli!!ll!ll!lil!!lll!jl!lt!|j!!!!l NASI OLIMPIJCI OCI .VII .II .IO - NAŠI OLIMPIJCI OCLN.It JLJO - ■ ■ Brala Janez in* Cveto Pavčič ocenjujeta nastop naših tekačev v Innsbrucku in že danes mislita na prihodnje svetovno prvenstvo in seveda tudi na bodoče olimpijske igre v Grenoblu - Hokejista Tišler in Gate sta bila po zmagah nad Italijo, Japonsko in Madžarsko precej bolj samozavestna kot po porazu z Avstrijci - Peter Lakota čestita Majdi finkeletovi, o sebi pa pravi, da bi bil lahko za nekaj sekund boljši Nismo nič obljubili... Vsekakor drži, da so. jugoslovanski smučarski tekači pripravili prijetno presenečenje svojim prijateljem te športne panoge. Ko smo odhajali iz Ljubljane na olimpijske igre, je bilo mnogo takih, ki so prerokovali jugoslovanski ekipi V smučarskem teku popoln neuspeh In celo zadnja mesta. No, zgodilo se je precej drugače, jugoslovanska vrsta smučarskih tekačev je povsem 'opravičila svoj nastop na Olimpijskih igrah in dosegla zelo Solidne rezultate. Povabili smo k razgovoru o olimpijskem teku Cveta in Janeza Pavčiča, ki sta takole pripovedovala: Ko smo zapustili Jugoslavijo in odpotovali na olimpijske igre v Innsbruck, smo naši javnosti obljubili samo to, da se somo z vsemi močmi trudili za čim boljši Uspeh. Nismo obljubo vali nikakršnih rezultatov — in mislim, da je lahko naša javnost z nastopom tekačev — olimpijcev popolnoma zadovoljna, je začel pogovor trener Janez Pavčič. Tiste, ki jih zanimajo mesta v končni razpredelnici, naš uspeh morda ni zadovoljil in zato je potrebna majhna primerjava. Predvsem je naš uspeh v Seefeldu naj-večji te generacijte smučarskih tekačev. Rezultati, ki smo jih dosegli v Seefeldu, so precej boljši od tistih, ki smo jih dosegli v Zakopanem, Gortini in Palunu. Mislim, da smo s tem lahko popolnoma zadovoljni. KDO JE OSTAL ZADAJ? Zanimiva je tudi primerjava o formi naših tekačev na olimpijskih igrah z rezultati, ki smo jih dosegli na izbirnih tekmah. Na olim-piadi v Innsbrucku smo pustili zadaj mnoge tekmovalce, ki so bili do danes pred nami na mednarod-nib tekmovanjih, ki je bila v za-Cetku leta v Mojstrani. Za nami so ostala tudi znana imena iz Avstri-e, Bolgarije, Romunije, Japonske td. Torej, kaj bi hoteli še več! BILO JE PREVROČE Ko smo vprašali Cveta Pavčiča, kako se je počutil med tekmovanjem, nam je takole odgovoril: — Bilo je izredno toplo, v teku na 15 km sem bil že pri 2 km popolnoma brez sape. Enostavno mi je zmanjkalo kisika, potil sem se. .. Ni šlo tako, kot bi bilo treba. No, pozneje sem sicer prebolel krizo, vendar sem ves čas tekel pod svojimi običajnimi sposobnostmi. Včasih se med tekom zgodi, da tekmovalec doživlja velike psihične krize, najhujše je, če te prehitevajo tekmovalci drug za drugim, še posebno, če so taki, za katere ne pričakuješ, da bi te ujeli. In vendar tudi to je treba razumeti! No, za tek na 30 km lahko rečem, da sem ga dobro opravil, vendar sem izgubil krpljico, enkrat pa sem tudi padel, če je vse to skupaj samo pol minute, potem pomeni, da sem zaradi tega zdrknil za sedem mest navzdol! TREBA JE* MISLITI NAPREJ Olimpijske igre so za nami, treba je misliti naprej, je zatrjeval trener Janez Pavčič. Nikakor ne smemo izpustiti iz rok dobrega začetka, takoj je treba začeti s pripravami za svetovno prvenstvo v Oslu leta 1966 in za olimpiado 1968 v Grenoblu. Ta generacija, ki jo imamo sedaj, je še sposobna za vse te nastope, že sedaj pa lahko trdim, da so kvalifikacijske tekme, ki smo jih imeli ali pa ki bodo morda še na sporedu, bolj škodljive kot koristne, če bi bile kvalifikacijske tekme pravo merilo, potem bi Jernberg ostal doma (na kvalifikacijski tekmi je odstopil), Mantyranta bi bil sedaj na Finskem ("na izbirni tekmi ga ni bilo med prvimi), pa tudi De Dor igo je odstopil. Pametno je treba nadaljevati in pripravljati moči za naprej, pa bomo lahko z našim smučarskim tekom še zadovoljni. V ledenem stadionu prevroče! Kaj vse se govori po uspešnih nastopih jugoslovanskega hokejskega moštva, to je skoraj težko napisati. Na vseh . tekmah je namreč mnogo gledalcev, ki vneto spodbujajo naše tekmovalce, navijajo’ tako, da je slišati v sejemski dvorani samo klice: Fatje naprej, naprej ...! Mnogi izletniki, ki jih pripelje Kompas, mnogi novinarji in tudi gledalci iz drugih dežel, so postali prijatelji naših reprezentantov. Lahko celo zapišemo, da je jugoslovansko hokejsko moštvo, med najbolj priljubljenimi na olimpijskih igrah. Po tekmi Jugoslavija : Japonska, smo prvič zasledili jugoslovansko hokejsko reprezentanco tudi na prvih straneh tukajšnjih listov. Da, lahko smo prebrali tudi takele naslove: Senzacija — zmaga Jugoslavije nad odličnimi Japonci! Ali: Jugoslavija pripravlja presenečenja! itd.... Ko smo obiskali olimpijsko vas, smo najprej srečali naše hokejske reprezentante. Razumljivo, bili so dobre volje in z veseljem so sprejeli naše čestitke za dobro igro proti Japonski. Takole so dejali: TISLER: Začeli smo res precej slabo. Morda se boste čudili, če vam povem, kaj je bilo temu vzrok. Vroče nam je bilo!!! Igrali smo tekmo z Avstrijci, 'gotovo se sporni- Bolje kot v Cortini, Falunu in Zakopanem njate, da je' bila ta tekma v Ledenem stadionu, ki ga segrevajo. Vajeni smo. zraka v Sejemski dvorani, kjer je mnogo hladneje in za igro bolj primerno. V Ledenem stadionu, kot vse. kaže, bolj gledajo na gledalce, in tako smo se v tem vročem zraku tako potili, da nam je pot tekel z obraza. Od tega enostavno nismo bili sposobni za večje in podjetnejše akcije. JAN: Z našo igro smo vsekakor zadovoljni, saj smo sami presenečeni. Po pravici povedano, mnogi smo sami mislili, da ne moremo doseči več kot zadnje mesto. Tako so mislili tudi mnogi v Ju: gosiaviji, ki so nam sicer želeli dobro, a niso verjeli, da lahko kaj dosežemo. No, k. sreči smo sedaj kar dobro zaigrali in uspeh je tu. GALE: Nisem presenečen nad našimi uspehi, ker smo pokazali samo tisto, kar znamo. Napak hi bilo misliti, da smo imeli v dosedanjih srečanjih kaj sreče. Jaz osebno, sem ubranil tisto, kar po svojih sposobnostih lahko naredim. Lahko pa rečem, da je prav škoda, ker smo izgubili z Avstrijci. Ce bi jih še enkrat dobili, bi jih zanesljivo premagali. No, tudi s tem sem lahko zadovoljen. Moram še pridati, da sem prav zadovoljen z našimi hranilci, tako da nisem skoraj nikoli v tako imenovanem mat položaju. Tako se da igrati! KUNA (trener): Lahko odgovorim z enim samim stavkom. Češki strokovnjaki in igralci, znanci iz moje domovine, so mi danes čestitali z je v pižami valjal po svoji postelji v bloku 4, v olimpijski vasi. Pred nekaj minutami je prišel iz Lizuma, kjer-so vsi alpski smučarji trenirali slalom. Bil je. precej utrujen, vendar je kljub temu radevolje pristal, da na našo željo oceni olimpijska tekmovanja. Kaj mislite o smučarjih, ki pobirajo kolajne? — Pričakovali smo, da bomo ali v smuku, ali pa v veleslalomu gledali dvoboj med velikima smučarjema Zimmermannom in Schranzem. Žal se to pričakovanje ni uresničilo. V smuku je Schranz startal bolan, v veleslalomu pa je Zimmermann padel. Vsekakor je besedami: Tvoji, varovanci igrajo odlično! Velika je raz: lika med sedanjim moštvom in tistim, ki ga je imela Jugoslavija v Švici in na Švedskem/ ko je šlo za svetovno prvenstvo. računali, saj so bile skoraj vse stave na avstrijske »kanone«. Nekoliko me tudi preseneča slab uspeh Američa-nov; Na nekaterih tekmah pred olimpiado so dosegali dobre rezultate, sedaj pa se niso mogli uveljaviti. Za moje pojme je npr. Werner odličen smučar, vse pa kaže, da nima dobrih živcev. Lahko bi rekli: odličen s.mucar in slab tekmovalec. Vedno pade, preveč tvega in precenjuje svoje sposobnosti. In proge? Za veleslalom je bilo odločilnih 5 prvih številk. Proga je bila že zelo kmalu pokvarjena in pravi čudež je, kako se je Schranz s številko 13 R U C ^ Ste s svojim uspehom , zadovoljni? — Mislim, da je razlika med mojim časom in časom zmagovalca vse prevelika! Nekako realno hi bilo, če bi to razliko zmanjšal za dve sekundi. Ves problem je v tem, kako in na kakšen način presmučati najbolj težka in zapletena mesta na progi. Že med vožnjo, npr. v smuku, mi je bilo jasno, da moj čas ne bo ravno dober, ker sem prav čutil, kako vozim slabo ravno tam, kjer bi moral nabirati dragocene desetinke. Da me ne boste napačno razumeli — pri tem sploh ne gre za vprašanje ali se nek naš smučar upa spustiti progo z vso hitrostjo. Nobenega strahu ni! Gre pač za tehnične odtenke in dobro izbiranje smučine! Kaj pa ostali? Važna so najtežja gsesta na progi Peter Lakota, vsekakor najuspešnejši in najbolj rutinirani jugoslovanski tekmovalec v alpskem smučanju, se precejšnje presenečenje zmaga Bonlieua v veleslalomu, ker je ta tekmovalec specialist za slalom: Nanj nismo lahko prerinil na drugo mesto. Najboljši igralec našega hokejskega moštva je Felc. Vidimo ga ko prodira v obrambno tretjino Japoncev — Prav je, da je Pusto-slemšek startal tudi v smuku. Mora se navaditi težkih prog, hitrih smukov in mednarodnih nastopov. Vsekakor je Oto perspektiven tekmovalec. Treba je misliti naprej, morda že na Grenoble. Detiček bi lahko dosegel nekoliko več, saj je razlika med menoj in njim prevelika, mnogo večja, kot na domačih tekmovanjih! In dekleta? Majda, to je presenečenje prvega razreda! Nisem niti mislil, da bo njen nastop na olimpiadi tako uspešen. No, Majda je pokazala kaj zna in njen uspeh je vreden čestitke! • R U C S FOTO KAMERO Značilnost letošnjega hokejskega turnirja je bila ostra igra vseh favoritov, tako da so imeli sodniki dela čez glavo. ra R U G ^ Pravi praznik je hil za .Avstrijce, ko so tekmo-ealke Haas, Hecher in Zimmermann (od leve proti desni) pobrale v smuku vse tri medalje I " ' fen L ■ Marielle Goitschel se je zamazala. Proga za smuk je bila kot kaže zanjo in tudi za mnoge druge prelahka. Poskušala je na vse mogoče načine doseči večjo hitrost in naš fotoreporter jo je ujel v svoj teleobjektiv v trenutku, ko je vozila »na pamet«. Glavo je stisnila med roke in noge, samo da bi bil upor -zraka manjši in hitrost večja SLIKE: DUŠAN ŠKERLE? Majda Ankele se je s 15. mestom v alpski kombinaciji uvrstila med najboljše svetovne ,. alpske smučarke Pravijo, kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. To velja za najvišji naslov v alpski kombinaciji, kjer so se prepirali Francozi in Avstrijci. Zlato medaljo pa je osvojil ,Ludwig Leitner iz Zahodne Nemčije, ki ga vidimo na naši fotografiji v dovršeno tehnični vožnji. TRETJE PISMO INGJipRISA KRISTANČIČA IZ ZDA Kdo ielahko profesionalni trener Šest košarkarskih srečanj, ki mii® hgalo živce - 250.000 dolarjev v eni sezoni za prodane vstopnice - V minuti štirikrat menjavanje v vodstvu V tednu med 20. in 22. jami- stope ameriških uni. ar jem sem videl 6 košarkarskih verzitd poštev: ^Kentucky-srečanj. Med njimi trikrat na- iz ^ IState Coli ege), ki ga vodi eden najslovitejših trenerjev in selektor letošnjega olimpijskega moštva Adolf Christine in Marielle GOITSCHEL IMA POHORJU! Samo še 20 dni nas loči od velikega smučarskega dogodka na mariborskem Pohorju — ženskih FIS A tekem in XIV. mednarodnega mariborskega slaloma m moške. Prizadevne mariborske organizatorje trenutno najbolj muči vprašanje, ah se bo sneg do 27. februarja 6p}oh lahko obdržal. V zadnjih dneh je namreč nastopila močna odjuga in že pobrala precejšen del snega na predvideni progi za ženski veleslalom. Franci Cop, ki je prevzel kskrb aa proge, pa kljub temu zatrjuje, da bo vse v redu in da- bodo lahko z gotovostjo izvedli vsaj slalom. Medtem ko tečejo priprave za veliko prireditev v mestu pod Pohorjem z nezmanjšano hitrostjo dalje, je !>leteči« predsednik Smučarskega kluba Branik Dušan Senčar trenutno »na delu« v Innsbrucku. Prvi raport: vse tekmovalke se izredno zanimajo za prvi start ■» Jugoslaviji, nekatere vidnejše predstavnice alpskega smučanja pa so dale že svoj ustmeni pristanek. Izvedeli smo, da so doslej potrdile svoj prihod na mariborsko Poharje že Francozinje. Nemke, Avstrijke, Švicarke, Angležinje, Argentinke in Norvežanke, nekaj Ostalih udeleženk pa še koleba med Pohorjem an Abetonom, kjer bo sočasno na sporedu fnanjša prireditev FIS-B. Svoj prihod na XIV. mednarodni mariborski slalom pa so tudi Že najavili vsi moški udeleženci, ki bodo po nastopu v Mariboru tekmovali še na FIS-A prireditvi v Kranjski gori. In za konec še senzacionalno vest: trenutno najboljši smučarki na svetu, Francozinji Kristine in Marielle Goitschel, bosta gotovo nastopili na Pohorju. Znani tekmovalki sta ;anu Senčarju izjavili, da se veselita prvega nastopa v Jugoslaviji, posebej še, ker jima Chri £>UŽ: je o naši deželi povedal že mnogo lepega njun trener Bonnet. OLIMPIJSKI STRIP TEASE l>a ne bo kaj narobe — že v začetku raai? vam povemo, da ne bomo pisafli o nočnem življenju y Innsbrucku; Strip-tease, o katerem pišejo tudi tukajšnji li-fetJ, je bil drugačne vrste. Izvedla sta ga dva drsalca iz fSSft, pred 10.000 gledalci, v vorani Ledenega stadiona. Cesta odlično drsala in navdu-a vse gledalce na tribunah, rlela sta precej upanja na do-|>ro uvrstitev, toda vsa dvara-rta je v trenutku onemela... Pri težki prvini bo češkoslovaškemu drsalcu nenadoma počile - hlače ... Ali bo konec njunega oiim-pijsikega-* nastopa samo zaradi strganih hlač? Ne. Peter Bartosinvtz se je enašel, drsal naprej - in ko je bilo njunega sporeda konec, se 6$ oprostil vsem gledalcem, po-feil veliko razpoko z roko in Oddrsal s prizorišča .. ODLIČNI BEARA! Moj konjiček NORTON 500 ccm! Takole komentira nemški karikaturist igro Vla-dimira Beare v vrstah Ale-rnanie iz Aachena. »Veliki Vladimir« ima namreč največ. zaslug za vodeče mesto Alemanie na lestvici zahodne skupine nemške. nogometne lige. Ime Ale-> piania je karikaturist kar preimenoval v Victorio — zmago! Drugi vratar češke hokejske reprezentance Vlado Dzurila tudi v slačilnici pred tekmo ne more pozabiti svojega Nortona. Kljub temu, da starši niso najbolj navdušeni nad njegovim konjičkom, so se morali sprijazniti z njegovo ljubeznijo do hitrosti. Sam pravi, da se najbolje počuti, kadar požene svoj motor s 140 km na uro po bližnjih cestah. Motor popravlja sam, za NAJVEČJI NAPREDEK PRI SKOKIH V naši prejšnji številki smo na nazoren način prikazali razvoj alpskega smučanja v svetu od prvih začetkov do danes. Smučanje pa naj si bo katerakoli disciplina, je res zelo napredovalo. Brez dvoma pa je velika razlika tudi v skokih. Zato danes še primerjava oziroma prikaz razvoja smučarskih ska- kalcev. Zmagovalec olimpijskih iger leta 1932. v Lake Plaeidu, 1936. v Gar-miseh Partenkirchenu, Bir-ger Ruud je skakal za tedanje čase prav fantastično in na svetu ni bilo skakalca, ki bi se lahko enakovredno meril z njim. Njegov zmagoviti skok na zadnji predvojni olimpia-di lahko vadite na naši pr- vi sliki. Njegov« drža ni najbolj aerodinamična, toda toliko se ni nagnil naprej takrat noben skakalec na svetu. Že prvi skakalci po vojni pa šo že nekoliko izboljšali tehniko skakanja. Na naši drugi sliki vidite Hugsteda, zmagovalca olimpijskih iger leta 1948. v St. Moritzu. Strokovnjaki so uvideli, da je razvojskokov odviSP0*} čimbolj aerodi-nanuJj < r^' telesa v zraku. K tehnika že tako ^polnjena, da je kakšd'eeJl napredek skorajda Z^Soč. Skakalci že pirfonia iežij0 na smujSif;8.? si je le težko predaj kaj naj bi strok*.;.. še našli in kako l»j bi tehniko ska- kanja še izpopolnili. Najlepši dokaz za to skoraj idealno tehniko je skok srebrne medalje iz letošnjih olimpijskih iger v Innsbrucku Thoralfa En-gana, katerega vidimo na naši zadnji sliki. Priznati morate, da kakšne večje spremembe res ne moremo več pričakovati. Svetovno prvenstvo profesionclEih smučarjev Nagrada C and pri* 12 tisoč dolarjev to njegovi tovariši toliko pogosteje odklanjajo vabila na vožnjo »polno užitkov«. Češki hokejski strokovnjaki s skrbjo gledajo na njegovo početje, ker bi ga mnogo raje videli pri drugačnem preživljanju prostega časa. Vladu obetajo še lepo hokejsko kariero, zato so upravičeno v skrbeh, da je zaradi svojega Nortona ne bi zaključil prezgdflaj! Prav teko kot amaterji imajo tudi najboljši smučarji — profesionalci svoja velika tekmovanja in seveda tudi svetovna prvenstva. Letošnja največja prireditev profesionalcev bo svetovno prvenstvo v Heavenly Valleyu, Lake Tahoe v Kaliforniji, ki bo od 28. februarja do 1. marca. Seveda pri profe-sionalcih ne delijo za najboljša mesta samo medalj, ampak tudi lepe denarne nagrade. Letošnja nagrada Grand prte znaša kar 12.000 dolarjev in pri-znati moramo, da se za to že izplača potruditi. Gotovo vas bo zanimalo, kdo so letos največji favoriti za to veliko nagrado. Veliko možnosti ima po letošnjih zmagah in odlični, formi Norvežan Stein Eri-cson, ki je zmagal tudi na zadnji veliki prireditvi v Squaw Valleyu. Njegovi najresnejši tekmeci so brez dvoma Egon Zimmermann, Anderl Molterer, Ernst Hinterseer, Christian Pravvda, Ženo Colo, Toni Spiess, Pepi Gramsham- mer in drugi. Prav med temi smučarji, ki so pred leti želi velike uspehe tudi na olimpijskih igrah, je treba iskati letošnjega svetovnega prvaka med profesionalci. Verjemite, da bo borba za 12.000 dolarjev izredno huda in da bo osvojil res najbolj- Zanimivo je, da je Toni Sailer na vprašanje novinarjev, kdo bi zmagal v dvoboju amaterji *: profesionalci, brez premišlja-nja odgovoril — profesionalci. sodne k realko. razen norca i Rupp in »Davidson« iz NorUb Caroline, ki mu napeljuje drugi košarkarski »znan.s. v en* k-* Lefty Driesell. Cc bi ob njiju zapisal svojo intimno misel, bi ne mogla biti drugačna kot vprašanje: »Kdo je lahko profesionalni trener, razen norca!« Takoj bom pojasnil umestnost tega dvoma v normalnost. Vseh šest srečanj mi je trgalo živce. Dvakrat sem prisostvoval podaljšku, štirikrat odločitvi v zadnjih sekundah igre. Ves čas igre so se moštva menjavala v vodstvu. Popolnejše negotovo-sla, usodnosti, najmanjšo napake, brezmejne borbenosti in doslednosti si ni mogoče predstavljati. Lahko bi rekel, da je za naše razmere to abstraktno. Razumljivejše bi postale, če bi predstavil finančno plat tega posla, v katerem znašajo dohodkj v Kentu cky Coli egu od prodanih vstopnic nad 250.000 dolarjev v eni sami sezoni. Ko sem se zadnjic napotil v dvorano, kjer je bila na sporedu tekma med* domačini »West Virginia L ni ver si ty« in »Da-vidsonom« sem bil prepričan, da bo to eno tistih, kjer zbrano, vendar brez omocionalndh pretresov zasleduješ zmago mnogo boljšega moštva. To sem tudi želel in upravičeno pričakoval zaradi razlike v vrednosti. Preskočil bom vseh 39 minut igre, ki so v celoti demantirale vse napovedi in opisal samo zadnjo - dolge minuto. Štirikrat sta s*e moštvi izmenjali v vodstvu. Dvanajst sekund pred koncem so igralci »Virginije« vodili v dvema točkama. Osem sekund pozneje so gostje i. enačili s strelom iz težkega položaja. Ostale so še tri sekunde p.i rezultatu 73:73. 12.000 gledalcev je čaka'.o podaljšek. Toda zgodilo se je drugače - tisto, čemur pravimo nemogoče. Marly Leutz je vigel s svoje polovice, torej z razdalje kakih 16 m. V istem trenutku je sodnik zažvižgal konec tekme. Žoga je bila v zraku že po koncu igre. Na splošno osuplost se je njena smer skladala z najbolj preciznim strelom. V tem usodnem trenutku je igra. lec »Davidsona« Fred Hetzel (ki ga bedo naši k p-ar kar ji videli na olimpiadj v Tokiu) izgubil prisebnost, skočil in pobral žogo tik preden se je dotaknila obroča ali morda zadela v črno. Sodnik je upravičeno priznal zadete^ in preskrbel časnikom spet enkrat imenitne naslove. Mislim, da sem ilustrira!, če že ne utemeljil, listo, kar sem napisal o trenerjih v začelku današnjega pisma. Toda zgodba o 6 srečanjih ima še bizarnejši zaključek. V tekmovalni sezoni odigrajo moštva približno oil 24 do 2o tekem. Moštvo >► Virginia Tech« s trenerjem Nilom Beistijem, ki je napisal košarkarski strokovni »Best šeJler« v zadnjih dveh letih in sodi med taste, ki uporabljajo statistiko za zadnji detajl treninga in. povsem jasno, tekme je zabeležilo v letošnjem tkemovanju 16 zaporednih zmag brez poraza. Ni mi treba omeniti; da je to tukaj čudovit in skoraj edinstven dosežek. To je profesionalni hokej! se zmoti. Ta je zamenjal pučk in To je čisto navaden prizor s hokejske tekme profesionalcev. V ozadju ležijo na ledu rokavice in palice, njuna lastnika pa se obdelujeta kar z golimi pestmi. Naš posnetek kaže prizor z zadnje tekme med moštvoma Ameriško — kanadske lige New York Rangers in Montreal Canadiens v veliki dvorani Madison Square Garden v*New Yorku. Domačin Vic Hadfield (zgoraj) in Kanadčan Claude Provost (spodaj) ste se povrhu vsega znašla skupaj še v ljubezenskem trikotniku, tako da sta si Te vrste pisem tik potem, ko sem se vrnil iz Morgautorvna, kjer sem si ogledal neka.ere zanimive objekte in se pogovarjal s projektanti ve.ikega novega športnega središča ter si oljenem rezerviral vstopnico za 17. srečanje »Virginia Techa«. To pot moram v prvi vrsti izraziti spoštovanje Beastiju, ki je požel 16 zaporednih zmag z najnižjim moštvom, ki sem jih doslej videl. Zares mojster! Tako kot sicer so me tudi tokrat predstavili občinstvu, da sem na ogledu njihovih gradenj in košarke. Ker sem po nasvetu prijateljev sprejel obi. čaj, da se dvignem in vrnem pozdrav, sem to storil v Mor-gantownu z željo, da bi zmagali tudi sedemnajstič. Zal mi je, da sem bil priča prvemu porazu. Porazu na svojem igrišču! Beistijevi fantje so bili brez dvoma mnogo bo'j-ši. Toda, dvom v to. da je lah-ko vedno zmagati, prutsk edgo-vornosM, statistična verjetnost poraza je končno povzročila docela nepotreben # podvsiljaj. Ne da bi posebej poudaril -nasprotniki Virginie so dosegli zmag ovili koš dve sekundi pred koncem. To je bilo nekaj odlomkov iz košarkarskega sveta, ki sem jih zapisal z namenom, da tudi s tega stališča osvetlim enega najbolj spoštovanih poklicev v ZDA — »Coach« (trener) - vsaj dokler zmaguje’ njegovo moštvo. Saj spričo toliko mnogo tiso-čev moštev, deseitisočev odličnih igralcev beseda presenečenje pomeni samo še nepoznavanje nasprotnikov, ter nepreglednost košarkarskih retlišč. . t lahko za kraj in čas (častnega« dvoboja izbrala kar tekmo med njunima moštvoma. Pri dekletu ima sedaj več možnosti Kanadčan, ker je njegovo moš-tvp zmagalo s 6:2. Podatek s tekme — oba ste presedela na Karenski klopi 85 min. igre. .vest b::ilec Pok: d. vi- dim, da v vaši rubriki vsakemu po možnosti odgovorite na vprašanja, se tokrat oglašam tudi jaz. Sem velik pristaš smučarskih skokov in zelo rad skačem tudi sam. V naši okolici je mnogo ugodnih terenov za gradnjo skakalnice, vendar nikjer ne morem dobiti načrtov. Prosim vas, če mi morda lahko vi posredujete načrt za 25 ali 30 metrsko skakalnico. Zelo rad bi kupil vašo knjigo Mali športni leksikon, vendar nikoli ne grem v Ljubljano. Zanima me, če bi mi lahko posiali knjigo tudi po pošti. Dagarin Janez, SUHA 41, p. Šk. Loka Načrte za graidnjo športnih objektov, s pravih in kratko zgodovino vseh športnih disciplin lahko najdete v naši knjigi Mali športni leksikon. Najbolje je, da nakažete po pošti din 1.200.— na Upravo Poleta, Ljubljana, Miklošičeva št. 4 in v nekaj dneh boste knjigo'tudi dobili. PRIPRAVE MARIBORSKIH NOGOMETAŠEV Sem vnet bralec vašega lista in bi rad zvedel kaj o nogometaših mariborskega dmgoligaša. Zanima me, kje In kako se pripravljajo na novo sezono. Horvat Štefan, Lendava Kbt1 šmo’ že poročali v našeni listu, se mariborski nogometaši pripravljajo na Hvaru. Kaj več o njihovih pripravah bomo poročali v eni naših prihodnjih številk. KAJ JE S ČADEŽEVO IN FRELIHOM? Kot vašemu zvestemu bralcu mi je zelo všeč vsebina, posebno pa sem se razveselil, ko je začel Polet izhajati j? povečanem obsegu. Navdušujem se za namizni tenis in zato vprašanje s tega področja. Ztthima me, kaj je z igralko kranjskega Triglava čadeževo, ki je bila leta 1962 slovenska prvakinja in kaj s Kranjčanom Frelihom, o katerem tudi že nekaj časa ničesar ne slišim. ; Muren Stanislav, V, pl 2770)8 Doboj, BiH: ■ Čadeževa‘ je land prenehal^, z aktivnim nastopanjem. Ker ni dobila štipendije, se je redno zaposlila, tako da zdaj poieg službe in študija ne more posvetiti dovolj časa namiznemu tenisu. Frelih je trenutno tako kot vi pri vojakih in če hočete o njeni samem zvedeti kaj več, mu lahko pišete na naslov: V. p. 4673/3 štdp, Makedonija. Kot tovariš — vojak vam ho prav gotovo rad odgovoril: PROSILKO IvflROVANJE SLOVENSKIH BOKSARJEV že dolgo časa se navdušujem za boks in ko sem prišel v Ljubljano, sem pristopil k Boksarskemu klubu Odred. Po osemurnem napornem deli) sem redno obiskoval treninge. Pred nekim tekmovanjem sem moral na zdravniški pregled in ko so zdravniki opazili, da sem na eno oko skoraj slep, so mi za vedno prepovedali boksati. Zanima me, če zdravniki imajo pravico prepovedati boksanje .in če imajo podobne težave tudi profesionalni boksarji. Marko Mrak, Jesenice V vašem primeru imajo zdravniki vso pravico, da vam prepovedo boksanje. Bodite jim hvaležni, kajti s taksnim ukrepam koristijo "samo vam. Briljanti, diamanti in zapestnice iz platine Bilo je na smuku pod Pat-scheflkoflom. Med mnogimi novinarji, fci so gledali to veliko tekmo, je bila tudi japonska novinarka Isuruvo Tono, ki poroča za nek japonski Ust. Medtem, ko so desettšsoči gledalcev napeto opazovali, kaj se dogaja na nevarni progi za smuk, je japonska novinarka obiskala tekmovalca iz Japonske, da bi lahko bolje poročala o njegovi vožnji. Medtem je novinarka snela z rame nahrbtnik in se skupaj s svojim kolegom iz Japonske -okrepčala z majhno maUco. Pri tem je vzela iz nahrbtnika tudd svojo torbico — in jo pozabila pospraviti nazaj v nahrbtnik. Po približno petih minutah je opazila, da nima torbice, odšla je nazaj, da bi jo našla, vendar je bilo vse zaman. Torbica je že 'izginila .. Izguba bd ne bila teko tragična, če bi te torbica ne imela take vsebine: več briljantov, platinasto zapestnico, diamantne prstane .. . Skupna vrednost okoli 4 do 5 milijonov! IMIIIIII....... VESOLJNI POTNIK V INNSBRUCKU Avstrijska vla-da je povabila na olimpijske igre tudi sovjetske kozmonavte. Povabi Ju se je odzval eden izmed sovjetskih potnikov v vesolje — Popovič. V sre-’ do je priJetel z OelaOoim v Innsbruck in takoj po prihodu Izjavii. da je sicer največji ljubitelj atletike, vendar ga zanimajo tudi zimski športa. Predvsem bi si rad ogledal sovjetske ho-keijisrte in skoke na Bergis-lu, je dejal kozmonavt Popovič. OLIMPIJSKI OGENJ TALI SKAKALNICO V Innsbrucku eta dve olimpijski žari, kjer dan In noč plapola olimpijski o- genj. Organizatorji so letos olimpijski ogenj precej poenostavili, saj so napeljali v žare kar plinske cevi in prižgali plamen . . „ Pa vendar so se nekoliko ušteli. Olimpijski ogenj je sicer lep in močan, zanj ni treba prav nič skrbeti — vendar. povzroča veliko vročino. Kar nenadoma so opazili, da se ves sneg okoli •skakalnice Bergisel in na njenem izteku tali in prikazalo se je kamenje ter ru&u Ni bilo drugega, spet je bilo treba organizirati prevoz snega iz gorsknh predelov. Cela veriga kamionov se znajde vsako jutro ob Bergislu, ekipa delavcev pa popravlja ves iztek. To so morali delati vsak dan, kajti skakalci so trenirali — in skakalnica je morala bjti nared. ZAROKA ZA SALO Ze takoj po zmagi Marielle Goitschel v veleslalomu je napovedovalec avstrijske televizije dejal, da je za naslednji dan napovedana »uradna« zaroka med novo olimpijsko prvakinjo v veleslalomu in znanim francoskim smučarjem Killy-jem. To vest so »pogfa-bili« tudi vsi svetovni novinarji, jo posredovali v vse liste in agencije. Lahko bi dejali, da je ves svet v trenutku izvedel za majhno sčkzacijo — Marielle se bo zaročila s Kiliyjem. In nikomur nista dala nič vedeti, nikjer nista bila skupaj .. . No, kmalu se je izkazalo, da je Marielle spravila vse novinarje v precej neprijeten položaj. Krepko se je pošalila in poslala v svet lepo novinarsko raco. Cez nekaj ur je namreč povedala, da je bila ta njena izjava samo šala in da je bil Killy močno presene-. čen. Najprej je nekoliko grdo pogledal, potem pa ji je to šalo oprostil. Sedaj sta spet prijatelja — toda samo prijatelja . . . Ko smo že pri sestrah Goitschel, naj povemo še to, da je sedaj na vrsti tretja — Patricia. Stara je sicer samo 14 let, vendar je že absolutna mladinska prvakinja Francije. Obeta postati ena najboljših tekmovalk v smuku — se pravi, da bo dobra naslednica starejših sester. NOVINARJI, KI NISO NOVINARJI V Iimsrucku so sicer zabeležili poseben rekord v številu obiskovalcev posameznih tekmovanj, vendar tudi v števHu zastonj kar jev. Uradno so sporočili, da si je ogledalo letošnje olimpijske igre okoli milijon gledalcev, kar se ni zgodilo še na nobenih olimpijskih igrah doslej. Kljub izredno strogim varnostnim ukrepom pri vhodih na stadione in tekmovališča, je menda vsak dan več zastonjkarjev. Še posebno veliko, je takih, ki se izdajajo za novinarje. V enem samem dnevu so »izsledili« približno 300 novinarjev, ki. niso bili novinarji. Poskušali so priti na tekmovanja, oblegajo tudi tiskovni center, kjer izdajajo razne biltene in drugo gradivo, seveda samo za akreditirane novinarje. Sedaj so kontrolo š« poostrili in vhod v tiskovni center stražijo vojaki. SPENT V INNSBRUCKU Te dni smo opazili v Innsbrucku delegacijo Organizacijskega komiteja za- svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, ki bo leta 1965 v Ljubljani. Člani tega komiteja so obiskali generalnega sekretarja organizacijskega komiteja olimpijskih iger v Innsbrucku prof. Wolfganga ter »presse šefa« Neumana. Zanimali so se za organizacijo raznih tehničnih služb in novinarske še posebej. Razen tega so prinesli v Innsbruck lepake za svetovno prvenstvo v narhiznem tenisu, ZMAGOVALCI - INNSBRUCK 1964 Dobili so zlate medalje na IX. zimski olimpiadi Šved Sixten Jernberg najvidnejša osebnost letošnjih olimpijskih iger - Christl Haas rešuje čast Avstrijk - Sestri Goitschel priborili Franciji prvo mesto med deželami alpskega smučanja - McDermott edino zlato ameriško odličje ■•v : ■ ■ i’* Sixten Jernberg, eden najboljših tekačev vseh Žasov, ki je pred zaključkom svoje kariere osvojil še eno zlato odličje v maratonu SIXTEIM JERNBERG V' (Švedska) 50 kilometrov vedski olimpijec z največ me* aljami — osmimi — je prišel v Innsbruck drugače kot Mantjranta, i je na vsakem kpraku sam sebe razglašal za favorita. Sixten se je izrazil nekako takole: »Moj največji nasprotnik mi je na mednarodnih tekmovanjih moje ime, ker Od mene vedno . pričakujejo Čeka j, česar ne morem več dati.« Ta izjava, ki jo je dal seveda pred svojim ponovnim velikim uspehom, je res značjlna. Jernberg je slavil svoj 35. rojstni dan en dan po osvojitvi zlate medalje v See-feldu, ne trenira tako, kot drugi v4>unski športniki, ki trenirajo zaradi tekmo a vn j in uspehov. Jernberg trenira zato, ker ga to veseli! Kad smuča, na smučkah zasleduje divjad in ima v svoji bilanci že 25 severnih jelenov, rad se izčr* 099 pava v naravi. Prav v tem meni, da je skrivnost skandinavskih uspehov in pa tudi neuspehov mnogih drugih smučarjev, na primer iz SZ, ker pač živijo v mestih. O njegovih uspehih naj govorijo samo medalje: olimpijske igre — 1656 prvo mesto na 50 km, drugo mesto na 30 km in 15 km, tretje mesto v štafeti. Leta 1960 — I. mesto na 30 km, drugo mesto na 15 km. Leta 1964 — prvo mesto na 50 km, tretje mesto na 15 km. Svetovna prvenstva: 1954 tretje mesto v štafeti, leta 1958 prvo me-i 50 km in v štafeti. poklicu trgovski astopnik iz Lime na Švedskem. Pravi, da je z njegovim olimpijskim nastopom konec njegove mednarodne tekmovalne kariere. Visok je 177 cm, težak 72 kg, -poročen in ima enega otroka. Jezi se na švedskega finančnega ministra zaradi uredbe, da morajo cariniti pri uvozu tudi športne nagrade iz dragocenih kovin. Še pred osvojitvijo zlate medalje je izjavil, da bo svojo medaljo prežagal na pol in polovico poslal finančnemu ministru, ker velja carina točno polovico vrednosti. sto na Jernberg je po Najboljša trojka v veleslalomu in slalomu: sestri Američanka Saubert Goitschel, v sredini pa je MARIELLE GOITSCHEL Francija Veleslalom 1, februar, 1964 je bil veliki dan za Marielle. Dopoldne je osvojila zlato medaljo, zvečer pa je slavila zaroko z znanim alpskim smučarjem Jeanom Oladuom KMyjem! Po tekmovanju- je med navdušenjem nad novim družinskim uspehom izjavila- tudi, da bo takoj-po povratku v olimpijsko vas poslala brzo- javko generalu de Gaullu, ker da je njegova navdušena pristašica. Marielle je bila rojena 28. julija 1945 v St. Maxime, sedaj živi v Val d'Isere. Visoka je 169 cm, težka 63 kg,. študentka po poklicu. Glavni uspehi; 1962 — svetovna prvakinja v kombinaciji, 2. v slalomu, 4. v vele- slalomu in 11. v smuku na SP v Chamonuru, zmagovalka slaloma v Val d lsere, 1963 — zmagovalka veleslalomov v Grindelwaildu in Oberstau-fenu ter kombinacije v Abe-tonu, 1964 — zmagovalka kombiinactje v Badgasteanu ter slaloma v Grindelvvaldu, srebrna olimpijska medalja v slalomu in zlata v veleslalomu. VLADIMIR MELANIN (SOVJETSKA ZVEZA) Biatlon Nekateri strokovnjaki so prerokovali poraz trikratnemu svetovnemu prvaku v bialtonu (1959, 1962, 1963), ker je na letošnjem mednarodnem tekmovanju v Le Brassusu zasedel ob slabem streljanju jšele četrto mesto za tremi svojimi rojaki. Hakulinen et comp. naj bi tokrat prišli do mest, ki jih vrsto let naskakujejo. Tekma v Seefeldu pa je prinesla veliko, če ne doslej največjo zmago tekmovalcu, s startno številko 23. Streljal je precizno, da boli ne bi mogel: v dvajsetih strelih dvajset zadetkov in nobenega pribitka v času. Razen njega sta samo še Romun Carabela in Brivnic v (SZ) zadela vseh 20 strelov, v samem teku 'pa je bil tretji najboljši, za Hakulinenom in Treitenom. Melanin je bil rojen 1. 12. 1933 v Kirovu, kjer živi kot študent in nastopa za SKA. Tekmuje od leta 1953, v Squaw Valleyu je bil četrti. Kot-dopolnilni šport igra nogomet, ljubi pa lov. 172 cm visoki in 67 kg težki športnik je poročen in ima 2 otroka. RICHARD MCDERMOTT (ZDA) Hitrostno drsanje 500 m »Teri~y>-> kot pravijo McDermottu, je prišel v Innsbruck glede na svoj letošnji rezultat 39.6 kot eden od favoritov in je to vlogo tudi uspešno odigral. S sedmega mesta v Squaw Valleyu ie 24 letni frizer iz Eseivilla v Michiganu pridrsal na prvo. Ameriški drsalec ie visok 176 cm in težak 80 kg. TORMOD KNUTSEN (NORVEŠKA) Klasična kombinacija Novi olimpijski zmagovalec je bil rojen 7. 1. 1932 v Eidsvollu, kjer še tudi danes živi in dela kot nameščenec. Zlato medaljo si je priboril z drugim mestom v skokih in četrtim v teku. Sam pravi, da je imel na zadnjih štirih kilometrih hudo krizo je nekaj časa celo menil, da ne bo prišel na cilj, ne pa da bi celo zmagal. Pravzaprav sem hotel s to sezono nehati, pravi, toda sedai bom pa še nekaj časa nadaljeval. Nastopil je že na igrah v Gortini, kjer je osvojil 6. mesto, v Squaw Valleyu pa je bil drugi. Na svetovnem prvenstvu 1958 v Lahtiju je bil deveti, v Zakopanem pa četrti. ANTHONV NASH-ROBIN DIXON (Anglija) - dvosedežni bob Eno velikih presenečeni IX. olimpijskih iger je bila zmaga angleške dvojice Nash-Dixon v bobu s čemer sta prekinila dolgoletno italijansko nad-moč. Krmar Nash je 28 let star inženir iz Amer-shama.. Visok ie 169 cm in težak 91 kg, kot dopolnilna športa pa goji jadranje in veslanje. Njegov zavirač Dixon pa je 29 letni kapetan britanske vojske iz Silverdala, visok 177 cm in težak 83 kg, poročen in ima 3 otroke. Na lanskem svetovnem prvenstvu sta Angleža osvojila tretje .mesto. THOMAS KOHLER (NEMČIJA) Enosedežno sankanje Novi olimpijski zmagovalec je bil rojen 26. 2. 1944 v Zwickau. Po poklicu ie strugar v Beierfel-du, nastopa pa za SC Traktor Obenviesenthal. Menijo, da je eden največjih talentov za to razmeroma mlado in sedaj prvič olimpijsko panogo. Thomas ie visok 171 cm in težak 72 kg, poročen in ima enega otroka. Na svetovnem prvenstvu 1963 je dosegel šesto mesto v dvosedežnem sankanju. ORTRUN ENDERLEIN (NEMČIJA) Enosedežno sankanje - ženske Ortrun je klubska tovarišica Koblerja, sicer pa ie doma iz Triinzinga, kjer tudi živi in dela kot izučen finomehanik. Rojena je bila 21. 1. 1943. Mlada tekmovalka ie visoka 162 cm in težka 57 kg. Tekmuje vrsto let in zadnja leta sodi v svetovno elito. Na svetovnem prvenstvu 1963 je imela veliko smolo, ko je bila pred tem, da osvoji prvo mesto pa je padla in pristala šele na 24, mestu. Knut Johannesen (Nor) - hitrostno drsanje 5.000 m Mnogi ljubitelji hitrostnega rsanja so že odpisali Knuta, a jim je ta. dobro zagodel, svojima dvema uspešnima olimpijskima nastopoma (v Gortini je bil drugi, v Sqwaw Valleyu pa je bil prvi) je pridružil še tretjega. Knut je bil do lani tudi svetovni rekorder na 5000 m s 7:37.8 in na 10.000 metrov s 15:46.6. Večkrat je osvajal svetovna in evropska prvenstva, lani je bil • na svetovnem prvenstvu drugi v skup-li oceni. Star je 31 let in je ioma iz Osla. Josef Fsistmantl-Man-tred Slengi (Avstri.) -dvosedežno sankanje To kar najboljšemu avstri J->kemu sankaču Feistmantlu ni aspelo v enosedežnih sankah, je opravil kot krmar dvosedežnih sank skupaj s Stenglom. Feistmantl, star- 25 let, nameščenec iz Apsama, je visok 179 cm in težak 79 kg, od do-* polnilnih športov goji nogomet, konjiček pa mu je fotografiranje. Manfred Stengl pa je star komaj 18 let in je doma iz Salzburga. Ant Antson (SZ) -hitrostno drsanje 1.590 m .25-letni študent filologije iz Estonije je novo ime svetovnega hitrostnega drsanja. Razen zelo dobrih poznavalcev ga je malokdo poznal pred letošnjim evropskim prvenstvom, kjer pa je osvojil prvo mesto v četve-roboju. Antson je član kluba Kalev, mojster športa, visok 184 cm in zmagovalec predolimpijskih tekmovanj sovjetskih drsalcev. Na evropskem prvenstvu je svojo zmago dosegel s skupnim številom točk 180.842, kar je doslej najboljši rezultat evropskih prvenstev. Christl Haas (Avstr.) - smuk ženske Z osvojitvijo zlate medalje na svetovnem prvenstvu 1962 v Chamonixu, zmago na predolimpijskih tekmah v Innsbrucku 1963, prvim mestom na FIS lestvicah zd smuk in letošnjo zmago v smuku v Bad-gasteinu je dovolj jasno postavila 21-letna Gristi Haas svojo kandidaturo tudi za zlato olimpijsko medaljo v smuku. Po velikih uspehih sester Goitschel in Jean Saubert v slalomu in veleslalomu so mnogi mislili, da Christl ne bo zmogla dovolj volje za odločilni spopad v smuku. Zmotili so se, ker je tako rekoč v zadnjem trenutku prinesla Avstriji vendale zlato medaljo in obenem še drugo mesto v alpski kombinaciji. Manired Schnelldorfer (Nem) umetno drsanje Po vrsti nastopov za primat sveta in Evrope je 21-letnemu študentu arhitekture končno le uspelo. 2e lani v Gortini in na svetovnem prvenstvu je bil po obveznih likih v vodstvu s takšno razliko, da je bilo pričakovati njegovo končno zmago. Toda potem je popolnoma pokvaril prosto drsanje in po odlični predstavi Calmata je ostal brez zlate in tudi srebrne medalje. Že prej je bil drugi na evropskem prvenstvu, startal pa je tudi že v Squaw Vallejm, kjer je bil osmi. Prvenstvo ZRN je osvojil osemkrat, od 56—62, razen 62! 185 cm visoki in 80 kg težki tekmovalec dela pod vodstvom svojega očeta. Kot dopolnilne športe goji plavanje, kolesarstvo in dviganje uteži, konjički pa so mu fotografiranje, filmanje in branje dobrih knjig. REZULTATI IX. ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER Samo tri medalje, toda tekmovalcev je preveč Nedelja, 2. februarja Hokej na ledu: A —Kanada : Nemčija 4:2 (2:1, 0:0, 2:1) A —Švedska : Finska 7:0 » (1:0, 4:0, 2:0) B —Jugoslavija : Romunija 5:5 (1:2, 3:1, 1:2) B — Norveška : Italija 9:2 3:2, 3:0, 3:0) Hitrostno drsanje — 3000 m ženske: 1. SKOBLIKOVA (Sov. z.) 'j5:14,9, 2. Han Pil Hva (S. Kor.) in Stenjina (SZ) 5:18,5, 4. Nesterova (SZ) 5:22,5, 5. Mustonen (Fin) 5:24,3, 6. Na-gakubo (Jap) 5:25,4,. 7. Kim Song Son (S. Kor.) 5:25,9, 8. MeKeneli (Kan) 5:26,4, 9. !sohenling (Šved) 5:27,6, 10. Kesfcivdtika (Fin) 5:29,4. Skoki za . kombinacijo (fe tekmovalcev): 1. Thoma (Nem) 241.1 točk .(73, . 71), 2. Knutsen (Nor) 238.9 (74, 72), 3. Kiseljev (SZ) 233 (70, 70). • Umetnostno drsanje — ženske: 1. DIJSKTRA (Niz) 2018.5 točk, 2. Heitzer (A) 1954.6, 3. Burka (Kan) 1940, 4. Hassler (Fr) 1887.7, 5. Fukuhava (Jap) 1845, 6. Fleming (ZDA) 1819. Ponedeljek, 3. februarja Veleslalom — ženske —(47 tekmovalk): 1. M. GOITSCHEL (Fr) 1:52.25, 2. C. Goitschel (Fr) in Sau- bert (ZDA) 1:53.11, 4. Haas (A) 1:53.86, 5. Famose (Fr) 1:53.89, 6. Zimmermann (A) 1:54.21, 7. Henneberger (Nem) 1:54.26, 8. Hecher (A) 1:54.55, 9. Riva (It) in Bochatay (Švi) 1:54.59, 11. Obrecht (švi) 1:54.91, 12. Adolf (švi) 1:55.83, 13. Jahn-Nutt (A) 1:55.95, 14. Demetz (It) 1:56,52, 15. Gay (švi) 1:57.21, 16. Greene (Kan) 1:57.76, 17. Du SRoy de Blicquy (Bel) 1:58.76, 18. Farbinger (Nem) 1:58.84, 19. Medail (It) 1:59.29, 20. Ferries (ZDA) 1:59.44..., 25. Ankele (Jug) 2:01.81, 37. Fa-■nedl (Jug) 2:10.76. Klasična kombinacija: 1. Knutsen (Nor) 469.20, 2. Kiselov (SZ) 453.04, 3. Thoma (Nem) 452.89, 4. Gusakov (SZ) 449.36, 5. Larsen (Nor) 430.63, 6. Barhaugen ‘ (Nor) 425.63. Sankanje — enosedi, moški: 1. KOHLER (Nem) 3:26.77, 2. Bonsack (Nem) 3:27.04, 3. Pienk (Nem) 3:30.15, 4. Strom ' (Nor) 3:31.21, 5. Feistmantel (A) 3:31.34, 6. Pawelkiwewicz (Polj) 3:33.02. Ženske: 1. ENDERLEIN (Nem) 3:24.67, 2. Griessler (Nem) 3:27.42, 3. Thurner (A) 3:29.06, 4. Pawelczyk (Polj) 3:30.52, 5. Gorgon (Polj) 3:32.73, 6. Tylova TCSSR) 3:32.76. Umetnostno drsanje — obvezni liki, moški: 1. Schnelldorfer (Nem) 363, 2. Divin (ČSSR) 352.Sr 3. Cal-mat (Fr) 347.7. Hokej na ledu: A —Kanada : ZDA 8:6 (1:3, 6:0, 1:3) B — Avstrija : Japonska 5:5 '(1:3, 1:1, 3:1) B — Poljska : Madžarska 6:2 (3:1, 2:1, 1:0) Torek, 4. februarja Biatlon (51 tekmovalcev): 1. MELJANIN (Sovjet, z.) 1,20:26.8, 2. Privalov (SZ) 1,25:42.5, 3. Jordet (Norveška) 1,24:38.8, 4. Geogyi (Rom) 1,26:18.4, 5. Rubiš (Poljska) 1,26:31.5, 6. Posti (Finska) 1,27:16.5. Umetnostno drsanje, moški (po obveznih likih): 1. Schneljdorfer (Nem) 1027.1, 2. Divin (CSSR) 1018.6, 3. Cal-mat (Fr) 1008.3, 4. Allen (ZDA) 990.8, 5. Danzer (A) 941.2, 6. Hoyt (ZDA) 941.5. Hitrostno drsanje — 500 m moški: 1. MCDERMOTT (ZDA) 40.1, 2. Grišin (SZ) 40.6, Orlov (SZ) 40.6 in Gjestvang (Nor) 40.6, 5. Suzuku (Jap) 40.7, 6. Rudolph (ZDA) 40.9. Hokej na ledu: (0:1, 2:0, 3:0) A — Švedska : Nemčija 10:2 (2:1, 4:1, 4:0) B — Jugoslavija : Japonska 6:4 (2:1, 2:1, 2:2) A — Sovjetska zveza : Finska 10:0 Sreda, 5. februarja Tek 50 km — moški (41 tekmovalcev): 1. JERNBERG (Švedska) 2,43:52.6, Ronnlund (švedska) 2,44:58.2, 3. Tiainen (Finska) 2,45:30.4, 4. Stefansson (Šved--ska) 2,45:36.6, 5. Stensheim (Nor) 2,45:47.2, 6. Gronningen (Nor) 2,47:03.6, 7. Oestby (Nor) 2,47:20.6, 8. Ellefsae-ter (Nor) 2,47:45.8, 9. Manty-ranta (Fin) 2,47:47.1, 10. Ris-berg (Šved) 2,48:30.0. Tek na 5 km — ženske: 1. BOJARSKIH (Sovjetska zveza) 17:50.5, 2. Lehtonen (Fin) 17:52.9, 3. Kolčina (SZ) Kudzia—Pedrak (Poljska) in Abrosi—Graber (It) l:43.77i Hitrostno drsanje — 5000 m moški: 1. JOHANNESEN . (NOR) 7:38.4, 2. Moe (Nor) 7:38.6, 3. Maier (Nor) 7:42.0, 4. Košič-kin (SZ) 7:45.8, 5. Strutz (A) 7:43.3, 6. Nilsson (švedska) 7:48.4. Četrtek, 6. februarja Smuk — ženske (52 tekmovalk): 1. HAAS (A), 1:55.39, 2. Zimmermann (A) 1:56.42, 3. Hecher (A) 1:56.66, 4. Biebl (Nem) 1:57.87, 5. Henneberger (Nem) 1:58.03, 6. Bochaty (Fr) 1:59.11, 7.' Green (Kan) 1:59.23, 8. Teraillon (Fr) 1:59.76, 9. Famose (Fr) 1:59.78, 10. M. Goitschel (Fr) 2:00.76, 11. Demetz (It) 2:0-.20, 12. Farbinger (Nem) 2:01.23, 13. Man du Roy de Blicquy (Belg) 2:01.41, 14. Walton (ZDA) 2:01.45, 15. Hannah (ZDA) 2:01.88, 16. Hawtohm (VB) 2:02.20, 17. Obrecht (Švi) 2:02.23, 18. Riva (It) 2:02.25, 19. T. Obrecht (Švi) 2:02.41, 20. Adolf (Švi) 2:02.59, 31. do 32. Fanedl (Jug) 2:04.22, 33. Ankele (J) 2:94.46. Sneg je bil vseskozi problem devetih zimskih olimpijskih iger. Najprej ga je bilo premalo, da so ga s koši nosili na proge, potem je nastopila odjuga, za odjugo spet nov sneg, ki je nato zmrznil, skratka letošnje olimpijske igre so se odvijale v znamenju »snežnega problema«. 18:08.4, 4. Meshilo (SZ) 18:16.7, 5. P6ysti (Fin) 18:25.5, 6. Martinsson (Šved) 18:26.4, 7. Ruopaa (Fin) 18:29.6, 8. Basala (Fin) 18:45.7, 9. Ačkina (SZ) 18:51.1, 10. Czech-Blasl (Nem) 19:09.1. Sankanje — dvosedi: 1. FEISTMANTL—STENGL (A) 1:41.62, 2. Senn—Thaler (A) 1:41.91, 3. Aussendorfer— Mair (It) 1:42.87, 4. Eggert— Vollprecht (Nem) 1:43.08, 5. Hokej na ledu: A —Kanada : Finska 6:2 (2:1, 3:0, 1:1) A — SZ : Nemčija 10:0 (2:0, 5:0, 3:0) A—švedska .: Švica 12:0 (3:0, 5:0, 4:0) A —CSSR : ZDA 7:1 (0:0, 2:0, 5:1) B —Poljska : Italija 7:0 (2:0, 3:0, 2:0) B — Romunija : Avstrija 5:2 (0:1, 4:1, 1:0) B — Norveška : Madžarska 6:1 (3:0, 2:0, 1:1) Hitrostno drsanje 1500 m — moški: 1. ANTSON (SZ) 2:10.3, 2. Verkerk (Niz) 2:10.6, 3. Hau-gen (Nor) 2:11.2, 4. Launonen (Fin) 2:11.9, 5. Matučevič (SZ) 2:12.2-dn Ericseh (Nor) 2:12.2, 7. Jarvinen (Fin) 2:12.4, 8. Thomasen (Nor)' 2:12.5, 9. Liebrechts (Niz) 2:12.8. Umetnostno drsanje (24 tekmovalcev): 1. Schnelldorfer (Nemčija) 1916.9, 2. Calmat (Fr) 1876,5, 3. Scott (ZDA) 1873.6, 4. Divin (CSSR) 1862.8, 5. Danzer (A) 1824.0, 6. Litz (ZDA) 1764.7, 7. Janos (A) 1752.0, 8. Sato (Jap) 1747.2, 9. Knight (Kan) 1746.6, 10. Hay (ZDA) 1745.5. Hokej na ledu B — Avstrija : Italija 5:3 (1:1, 1:1, 3:1) B — Norveška : Romunija 4:2 (1:0, 1:2, 2:0) B — Jugoslavija : Madžarska 4:2 (2:2, 1:0, 1:0) B —Japonska : Poljska 4:3 (0:2, 1:1, 3:0) Pelek, 7. februarja Štiriscdežni bob: 1. Kanada (E. Emery, J. Emery. Anakin, Kirby) 4:14.46, 2. Avstrija 4:15.43, 3. Italija II 4:15.89, 4. Italija I 4:15.89, 5. Nemčija 4:16.19, 6. ZDA 4:17.23. Hitrostno drsanje — 3000 m moška: 1. J. NILSSON (ŠVED) 15:50.1, 2. Maier (Nor) 16:06.0, 3. Jo- hannesen (Nor) 16:06.3, 4. Liebrechts (Niz) 16:08.6, 5. Antson (SZ) 16:08.7, 6. Košičkin (SZ) 16:19.3. 3x5 km ženske: 1. Sovjetska zveza (Kolčina* Mekšilo, Bojarskih) 59:20.2, 2. Švedska (MartLnsson, Strand-berg, Gustafsson) 1:01:27.0, 3. Finska (Pusula, Poysti, Lehtonen) 1;02:45,1, .4. Nemčija 1:04:29,9, Bolgarija 1:06:40.4 6. CSSR 1:08:42,8. . Kvalifikacije za slalom — moški (99 tekmovalcev): Prvi tek (prvih 25 v finale)! Bonlieu (Fr) 51.23, Leitnetr (Nem) 51.45, Perillat (Fr) 52.33,-Huega’ (ZDA) 52.45, Werner (ZDA) 53.19, Benediktsson (Island) 53.30, Mathias (Švica) 53.41, Staegler (A) 53.41, Schra.nz (A) 53.55, Melnikov (SZ) 53.59* Nenning (A) 53.70, ICidd (ZDA) 53.73 . . . Drugi U\: KiUy (Fr) 53.97* Eukuhara (Jap) 54.07, Riedel (Nem) 54.64, Sunde (Nor) 55.03, Mannienen (Fin) 55.41, Lakota (J) 55.49, Mahlknecht (Nem) 55.78, Bartels (Nem) 55.84, Hebron (Kan) 55.99, Monastirov (SZ) 56.09, Fill (It) 56.32, Dun-can (Kan) 56.63... 36. Detiček (J) 65.08 (Klinar in Pustoslem-šek sta padla). . Hokej na ledu: • A — SZ : Švedska 4:2.(in, 1:0* 2:1) — CSS : Kanada 3:1 (0:0, 0:1* 3:0) A — Finska : ZDA 3:2 A — Nemčija : Švica 6:5 Sobota, 8. februarja Štafeta 4 X 10 km — moški (15 štafet): 1. švedska (Asph, Jern-berg, Stefansson, Ronnlund) 2;18:34.6, 2. Finska (Huhtala, Tiainen, Laurila, Mantyran-ta) 2;18:42.4, 3. SZ (Utrobin, Baganov, Vorončihin, Kolčin) 2;18:46.9, 4. Norveška 2;19:11.9, 5. Italija 2;21:16.8, 6. Francija 2;26:31.4... 12. Jugoslavija (Seljak, Bavče, Kobentar, C. Pavčič) 2,'37:30.6. SLALOM — MOŠKI (finale) 1. Stiegler (A) 131.19, 2. Kidd (ZDA) 131.27, 3. Huega (ZDA) 131.52, 4. Arpin (Fr. 132.91, 5. Leitner (Nem.) 132.93, 6. Mathis (Švi) 132.99, 7. Nenning (A) 133.20, 8. Wer-ner (ZDA) 133.46, 9. Bartels (Nem) 135.92, 10. Kalin (švi) 136.04, 11. Pedroncelli (It) 136.32, 12. Perillat (Fr) 136.33, 13. Scherzer (Nem) 138.10, 14. Favre (švi) 138.22, 15. Mahlknecht (It) 138.23, 16. Sunde (Nor) 138.36, 17. Millianti (It) 138.40, 18. Riedel (Nem) 138.85, 19. Duncan (Kan) 139.10, 20. Fill (It) 139.63, 32. Lakota (J) 146.24. Kombinacija za svetovno prvenstvo: 1. Leitner (Nem) 33.99, 2. Nenning (A) 34.37, 3. Kidd (ZDA) 36.45, 4. Favre (švi) 48.82, 5. Perillat (Fr) 51.56. Lakota se je uvrstil na 15. mesto — 174.68. HOKEJ NA LEDU: A — SZ : Kanada 3:2 (0:1, 2:1, 1:0) A — ZDA : Švica 7:3 (3:2, 2:0, 2:1) ' A — Nemčija : Finska 2:1 (0:0, 1:1, 1:0) A -^švedska : CSSR 8:3 (3:1, 3:1, 2:1) B — Poljska : Jugoslavija 9:3 (4:2, 4:1, 1:0) B — Romunija : Italija 5:3 (1:1, 1:1, 3:1) B — Norveška : Avstrija 8:2 (2:0, 3:1, 3:1) B — Japonska : Madžarska 6:2. tlIiilllllllil!]ll!l!l!j|l]!lj!ll!l!ll!llllllllllHI!lli|]llll![!ill![||||!|lj[!|[|j[|ji|j![j;||lj|| Košarkarji Olimpije se že marljivo pripravljajo na letos-njo sezono. V okviru teh pri-prav bodo igrali tudi več tekem s težjimi nasprotniki. Dne 3. marca bodo v Ljubljani gostovali košarkarji italijanskega moštva Knorr (prej Virtus) iz Bologne, ki so trenutno tretji na lestvici italijanske zvez .e lige. Od 24. do 30. marca bo Olimpija sodelovala na tradicionalnem mednarodnem turnirju v Montbrisonu v Franciji, kjer bodo poleg domačinov nastopite še ekipe iz Belgije in Španije. Po turnirju bodo ljubljanski košarkarji odigrali še tri prijateljske tol,me z najboljšimi francoskimi moštvi. # m iH STALNI SODELAVEC IGOR MAItAZ COKOCA O TEI ESM Kt LI LHI \ KOIMU. i-r. :'Vl i 't' i mm rri i U''i ■ m Nfc 'm-,. (UDI KOPER V ZNAMENJU OLIMPIJSKIH IGER! Športno življenje in telesna v zadnjih letih imeli velike j kultura v koprski občini vse- uspehe doma in v tujini, po- | kakor ni na tisti razvojni razili marsikaterega evropske- i ■ ■»»»«! liUva murna stopnji, kot bi morala biti v ga prvaka in ki so tudi stari takem važnem gospodarskem Središču z razvito industrijo znanci olimpiade. Z ustreznimi treningi in finančno po- in dokaj velikim številom močjo za sodelovanje na kva- 'iprebivalstva. Vendar pa ima danes Koper v svojih vrstah tudi vrhunske športnike, jadralne kandidate za olimpia-do, ki pa niso toliko plod prizadevanja športnih in drugih forumov v celoti, kot prizadevanja posameznikov — ljubiteljev tega pomorskega športa. Vendar pa je Koper ponosen na svoje vrhunske športnike. Danes je v Kopru marsikje slišati pogovor o olimpijcih, vprašanja in de-Jbate o njihovih možnostih, o njihovih problemih in težavah. športna javnost se te mesece pred olimpiado v Tokiu sprašuje: »Bodo uspeli naši kandidati doseči olimpijske norme? Bodo ustrezni politični in gospodarski forumi pomagali?« Taka in podobna vprašanja je slišati danes na sedežih jadralnih in drugih športnih forumov ter na cesti v pogovorih meščanov. Jasno je, da je velikega pomena imeti v svojih vrstah olimpijce ne le za koprsko občino in okraj, ampak za vso Slovenijo. Koper je lahko ponosen na svoje olimpijske kandidate, ki bodo nesli njegovo ime v svet med mnogo bolj razvite pomorske narode. Koper zaupa svojim tekmovalcem — ljubljencem, ki so lifikacijskih tekmovanjih tujini, so koprski jadralci najresnejši kandidati za dosego olimpijskih norm, na olimpiadi sami pa za uvrstitev med najboljše. Tako lahko upravičeno pričakujemo vsestransko podporo za svoje tekmovalce, od njih pa najboljšo uvrstitev na tekmovanjih. Koprska občina, čeprav z razvitim gospodarstvom in perspektivnim razvojem, na športnem področju in' telesni kulturi žal ni opravila svoje dolžnosti. Stanje športnih objektov je porazno.: ati jih sploh ni ali so zelo slabi. Nov je le plavalni bazen na prostem in osnovnošolska telovadnica, ki pa nikakor nista dovolj za pravilen razvoj telesne kulture in množičnosti, v drugih panogah tako močni občini. Vprašanje vodnih športov, ki tu v glavnem životarijo brez čolnarn, brodarskega doma, je še posebej pereče. Saj v Kopru ni slišati o kakih kvalitetnih veslačih, plavalcih itd. Kolikor dosegajo velike uspehe jadralci, ki pa so tudi v stalnih finančnih težavah in neprekinjenemu boju za pomoč, saj klub nima niti svojih prostorov, kjer bi lahko vodil jadralne tečaje in aktivno deloval tudi v zimski sezoni, je to izjemen primer vstrajposti ljubiteljev tega športa ki le z odločno voljo in trdim delom uspevajo obdržati to zvrst na taki višini. In prav voditi športi, ki bi morali biti tu najbolj • razviti In najbolj podpirani, so razen diru ge telesne kulture zelo zanemarjeni. Dej. sivo je, da je telesna kultura v Kopru na slabih nogah, da je splošna nezainteresiranost pfi odgovornih toru- MNENJA VODNI ŠPORTI V KOPRU NA PRVEM MESTU mlh in nerazumevanje -pomena telesne kulture za človeka, ki bi m tirala biti eden bistvenih činiteljev današnjega člove-ka in nujna potreba za njegovo zdravje, O tem žalostnem stanju telesne kulture, • o nekaterih vzrokih so nam na različnih forumih takole dej ali: • Na Okrajni zvezi za te- • lesno kulturo v Kopru je • tehnični sekrelar tov. Ko. • zlovič takole dejal: Zal število mladine v športnih organizacijah ne narašča. Mladina ne najde zadovoljivega zadoščenja v slabi organizaciji, nefunkcionalnih prostorih in športnih objektih, tako da danes mladina, predvsem delavska, izgublja Čut za potrebo po telesni kulturi. Nadalje je tudi nepravilen odnos političnih organizacij in občinske skupščine, saj občinska skupščina in politične qrgaiiizaci;e na svojih sejah niso niti obravnavale telesne kulture. Nadalje tudi sama občin-ska zveza za telesno kulturo še ni zaživela. Velike težave so s sposobnimi kadri in strokovnjaki, ki ne nudijo oziroma ne morejo nuditi tistega, kar bi lahko nudili v boljših pogojih- in vsaj 3 simboličnimi nagra- dami za delo, ki ga po večini opravljajo v svojem prostem času. • C Lan Odbora za pomor- • ske športe in predsednik • Društva za športni ribolov • in podvodne dejavnosti « tov. Fili: Situacija v koprski občini je precej slaba. Razen kadrovskih vzrokov, po-ma n j kanj a sr edstev, dejstva. da občinska zveza ni zažive. /la je še vrsta vzrokov npr. splošna nezainteresiranost do športa, posebno do pomorskih športov. Dejal bi, da je to tudi zaradi zelo različne sestave prebivalstva. Ljudje s celine, ki bi tu lahko pomagali, s svojim kontinentalnim mišljenjem nikakor niso v korist pomorskim športom, za druge-športe pa tudi m zanimanja, ker Čutijo, da so morda tu le začasno. Prebivalstvo se še ni ustalilo in nima večjega zanimanja za tovrstno dejavnost. • Predsednik občinske • skupščine tov. Barbič: Telesna kultura v koprski občini, kot celota, ni dosegla zadovoljivih uspehov. Kolikor so neka beri pousa-mezni uspehi, so to le plod prizadevanja in dela posameznikov in ne športnih in niti drugih organov, ki bi za to morah skrbeti in, ki so za to odgovorni. Mislim, da bi morala telesna kultura pri ustreznih pogojih in večji aktavnosti Sveta za telesno kulturo doseči večje uspehe. Svet za telesno kulturo je popolnoma neaktiven in nedelaven in bi bil že prvi korak za izboljšan j e Stanja ureditev stanja v Svetu za telesno kulturo. Je vaše mnenje, tov. Barbič, da bi morali biti v Kopru na prvem mestu vodni oziroma pomorski športi? Vsekakor bi morali biti v prvi vrsti vodni športi, predvsem plavanje, jadranje in veslanje, ki pa so žal p o v ečin i za nem a rj eni. Fra v v Kopru bi se vodni športi . dopolnjevali s turizmom, * kar bi mestu dalo popolnoma drugo sliko. Ce bi bilo več teh vodno-pomorskih prireditev, bi namreč mesilo bolj zaživelo in tudi š turizmom dalo več skupnosti. Ali ima občinska skupščina namen razpravljati ožit*orna nuditi kako pomoč koprskim kandidatom za olimpiado? Osebno vem za probleme olimpijskih kandidatov le iz dnevnega časopisja, to pomeni, da Svet za telesno kulturo sploh ni seznanjen . s tem oziroma ni predložil te stvari v razpravo občinski skupščini. Osebno sem mnenja, da bi morali do-tlčni zainteresirani organi priti s svojimi problemi pred Svet za telesno kulturo Občinske zveze, nakar bi to obdelali in obravnavali, potem bi občina tudi morala dati svoj prispevek. I a i a 5 Naš najboljši jadralec Fafangel s svojimi lovorikami TUDI DRUGI ŠPORTI RAZEN JADRANJA Igor Mušič je dijak »Šol- manj stalno aktivno sodeloval. Največ sem »odnesel« s Fafangelove šole in se moram za svoje uspehe zahvaliti ravno nasvetom in treningom pod vodstvom tov. Fafangela. skega centra kovinske stroke« v Kopru in s sedemnajstimi leti sodi med najmlajše aktivne jadralce v republiki. Čeprav še mlad, pa je v tovr- stnem športu pokazal že vid- Razen z jadranjem se rad bane uspehe, saj je bil v letih vim tudi z drugimi športi, 1961. in 1962. državni prvak v nogomet pa mi je še posebej mladinskih jadrnicah »Kadet«, na lanskem državnem prvenstvu v: Splitu pa je delil tretje in četrto mesto. Največji uspeh pa predstavlja zmaga v konkurenci mladih jadralcev Poljske, Anglije, Italije in Jugoslavije na regatah v Trstu za pokal »NINO FAVRETO«. Italijanski časopisi so bili takrat polni pohvale o mladinskem jadralnem športu v Jugoslaviji in zapisali takole: »Jugoslovani so mladinsko jadralstvo in skrb za bodočnost tega. športa vzeli resno. Koprska posadka je z odličnimi vožnjami zasegla prvo mesto In so ji bili edini resni konkurenti druga jugoslovanska posadka iz Splita, letošnji jugoslovanski prvak, ki je zasedla drugo mesto.« V RAZGOVORU JE IGOR TAKOLE POVEDAL: V JK Jadro sem se vpisal Z desetimi leti in več ali pri srcu. Navijam pa za Cr-veno zvezdo, Olimpijo in Ljubljano. KAJ SI ŽELIŠ V BODOČE PRI JADRANJU? Organizirane treninge in več regat. Pa da bi jadralci dobili več pomoči, saj je jadranje vodilni šport v primorju in je tudi edini dosegel vidne uspehe v državnem merilu. KAKO TI GRE V ŠOLI? še kar, jadranje me pa pri učenju ne moti, saj je sezona v glavnem le v počitnicah. S koperskih regat ..............................Illllll.....Illlll....... V PRIHODNJI ŠTEVILKI: N. GORICA iiBnBi»«iiiiitiiniaD:«:i:w:9«^ IllllffiUIIII FAFANCEL MARIO ommi olimpijec - V . • - ' Falange! Mario je tudi letos eden najresnejših kandidatov za Tokio. V celotnem jugoslovanskem Primorju in v tujini . je znan s svojo skromnostjo in pravim pomorskim tovarištvom, ki mu je prineslo celo vrsto občudovalcev, predvsem pa prijateljev. Tekmovalcem, predvsem mladini je najboljši učitelj in svetovalec. V Kopru že vrsto let vodi jadralne . tečaje za mladince, letos pa bo posredoval svoje bogate izkušnje tudi jadralcem iz celinske Slovenije. Po uspehih, ki jlih je imel v svoji dolgoletni športni kari-, eri, saj je sedemkratni državni prvak, in dvakratni prvak XVII. distrikta, udeleženec olimpiade v Helsinkih in Neaplju, na mednarodnih regatah zasedal vedno mesta med prvimi, in po ocenah jugoslovanskih jadralnih strokovnjakov je Fafangel najresnejši kandidat Jugoslavije za olimpiado in tudi edini, ki lahko s svojimi izkušnjami in pomorskim 'znanjem uspešno nastopi na tem velikem tekmovanju. Za pogovor s toiv. Fafangeiom je treba stopiti samo v čolnarno Jadro kluba, kjer Fafangel prebije največ svojega časa. Naš razgovor vv čolnarni in nadalje pri njem doma, kjer. so na vseh mestih, mizah, omarah, v vitrini same športne trofeje in priznanja za delo v športu, in tudi kolajna za delo v ladjedelnici, na katero je Fafangel še posebej KAKO OCENJUJETE SLOVENSKO JADRALSTVO IN USPEHE MLAJŠIH TEKMOVALCEV? . Malo je narodov,' ki bi s takp malo pomorsko tradicijo želeli tako velike uspehe, kot so uspehi športnega jadranja ob slovenski obali. Mladinski kader, ki nima nikakršne tradicije svojih očetov, je v nekaj letih dosegel visoko stopnjo in čut za pomorstvo, saj je večina naših mladih tekmovalcev danes že v pomorskih šolah, v tekmovanjih pa so isti tekmovalci dosegali zavidljive rezultate'. Pomorski športi pa" imajo v Primorju premalo podpore, žalostno je npr. da v Piranu sploh ni jadralnega kluba. Maslim, da bi morali v Slovenskem Primorju posvetiti več pozornosti temu udejstvovanju, saj je dejstvo, da prihajajo/ najboljši pomorščaki in pomorski strokovnjaki prav iz vrst jadralcev. ' / VAŠ NAJVEfčJI USPEH? Najbolj mi je pri srcu zmaga na prvenstvu XVII. distrik-ta leta 1954. v Švici. Takrat se je Jugoslavija prvič pojavila, na tako velikem mednarodnem tekmovanju. S svojo udeležbo ni zbudila nikakega zanimanja ali komentarja pred samim začetkom regat. Tekmovali smo na sposojeni jadrnica, ki seveda ni bila prvovrstna, in zmagali. Očitno je postalo, da smo Jugoslovani sposobni ne le z dobrim plovnim objektom, ampak kot ljudje — pomorščani, saj smo zmagali predvsem zaradi svoje vztrajnosti in znanja jadralne tehnike. STE BILI KDAJ NA REGATAH V VEČJI NEVARNOSTI? Na regatah pride večkrat do močnih neviht in vetrov, Id so nevarni pialdm plovnim objektom, kot so športne jadrnjce. Tako se je npr. na neki »Jadranski regati« na odprtem morju prevrnilo sedem jadrnic. No, v takih primerih sern še vedno uspel, z dokaj sreče in - pomorskimi izkušnjami, izvleči, in odnesti celo kožo. KAK ZABAVEN DOGODEK Z REGAT? Bilo je na regatah v Švici 1954. leta. Tujici. so imeli že takrat navado, da po regatah vržejo zmagovalca regate oblečenega v vodo. Takrat pri nas te navade še .ni bilo in jaz sem zvedel zanjo šefe, ko sem se kot zmagovalec že kopal v mrzli jezerski vodi. No pa sem se takoj znašel in se napravil kot; da ne znam plavati. Seveda so kolegi napravah dolge in zaskrbljene obraze in pričeli z reševanjem. Poslovili smo se od koprskega olimpijca in njegovih številnih trofej z željo, da bi bilo vprašanje nove jadrnice čimprej urejeno in da bi na kvalifikacijah zasedel čim boljša mesta ter zadostno število točk. \ Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 19S6 v Ljubljani Bazgovor s predsednikom Hokejske zveze Jugoslavije tov. Kresetom v Innsbrucku — Svetovno prvenstvo bo najbrž v Ljubljani, na Jesenicah, v Celju in Zagrebu — Treba bi bilo dobro pripraviti našo reprezentanco Že od začetka olimpijskih iger smo nestrpno pričakovali dan, ko bodo na zasedanju Mednarodne hokejske federacije razpravljali o tem, kje bo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, leta 1966. V četrtek smo le izvedeli za odločitev — svetovno prvenstvo bo v Jugoslaviji! Ob tej priložnosti smo povabili v ti- skovni olimpijski center predsednika Hokejske zveze Jugoslavije, ki nam je pojasnil vse novice okoli tega velikega dogodka. Kdo je glasoval za kandidaturo Jugoslavije? —- Javno so za nas govorili Cehoslovaki in predstavniki Sovjetske zveze, razen tega pa so za nas glasovali Norvežani, Kanadčani, Poljaki Madžari in drugi. Končni rezultat glasovanja je 31:23, v korist Jugoslavije. Jugoslovanska delegacija je imela tu vrsto razgovorov in videti je bilo, da se mnogi zastopniki raznih držav navdušujejo za nastop v Jugoslaviji. Glasovanje je bilo tajno, na željo Jugoslavije. Ali lahko že predvidevate kakšna bo udeležba? Za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo v Jugoslaviji, se lahko prijavi vsaka država. Nastopili bodo v A, B in C skupini. Kot sedaj kaže, lahko računamo, da bo na svetovnem prvenstvu leta 1966 nastopilo; približno 26 držav. Določeno je, da bodo do leta 1968 vedno nastopili v A skupini ZDA, SZ in CSSR. Kako je Jugoslavija pojasnila in podprla svojo kandidaturo? Najprej je bila na vrsti Nemčija, ki je prej prijavila svojo .kandidaturo, kot Jugoslavija.. Nemci so zagotovili vstopni vizum vsakomur, ki bi se hotel udeležiti svetovnega prvenstva. Kljub temu to ni zadostovalo in Jugoslavija je zmagala. Zagotovili smo, da bomo poskrbeli za vse tehnične podrobnosti — v prvi vrsti seveda za drsališča. Kaže, da bomo prirejali tekme za svetovno prvenstvo v Ljubljani, Celju, Zagrebu in na Jesenicah. V Mednarodno federacijo smo vključeni že 30 let, vendar še nismo imeli velikih prireditev. Hokej se je razvil na višjo kvalitetno raven šele v zadnjih letih in bo svetovno prvenstvo velika podpora našemu hokeju. Vsekakor je to idealna priložnost za afirmacijo jugoslovanskega hokeja! Kakšni so bili pogoji, da smo sploh lahko kandidirali? — Morali smo zagotoviti 'eno pokrito drsališče in še dve umetni, drsališči v bližini pokritega. Seveda je treba zagotoviti tudi izvajanje vseh pravil in športnih načel,, igranje himen, dviganje zastav in podobno. Kako se boste pripravili na tako veliko prireditev? — Prvenstvo bo konec februarja leta 1966. Sliši se, da je do takrat še dolgo, vendar je treba takoj začeti s pripravami. Kmalu bomo imenovali organizacijski komite in tesno bomo sodelovali z Zvezo za telesno kulturo Slovenije, SOFK in s tistimi mesti, kjer bodo tekme. Letos poleti bodo prišli k nam še eksperti federacije, da bi točno določili, kje bodo lahko tekmovanja. Kakšen pomen pripisujete tej prireditvi? Napak bi bilo misliti, da je to izključno športna zadeva. Ta prireditev je .velikega pomena tudi za gospodarstvo, posebno še za turizem. Tekmovanje bo v mrtvi sezoni in — to je gotovo prava vaba za turizem! Seveda pa je treba čimbolje pripraviti tudi našo reprezentanco, ki bi na domačem terenu lahko dosegla lep uspeh. Prav sedaj smo se pozanimali za tujega trčherja, ki bi vse leto, ne samo pozimi, skrbel za našo reprezentanco. Točnega odgovora še nimamo, vendar obstaja upanje, da bo to trener iz Sovjetske zveze. PRIJATELJSKI HOKEJ Zeli am See : Olimpija 7:1 (2:1, 1:0, 4:0) Zeli am See : Medveščak 6:3 (3:1, 2:0, 1:2) BIL JE ZELO LAHEK SMUK... Majda Ankele je brez dvoma eden izmed naših najuspešnejših olimpijcev. Njena specialna disciplina — smuk, ji sicer ni prinesla pravega veselja, vendar je s svojim nastopom na oMmpiadi kljub temu zelo zadovoljna. Ko se je pripeljala v cilj »počasnega« smuka, je takole pripovedovala: — Moj' olimpijski nastop je bolj uspešen, kot sem si lahko kdajkoli predstavljala. Mene samo je presenetil uspeh v slalomu in prav škoda je, da nisem imela malo več sreče v prvem teku, ko sem kar dvakrat padla. Vprašali smo jo, odkod tako slab rezultat v smuku. — Sneg, ki je padel ponoči, je popolnoma spremenil progo. S trenerjem Magušarjem sva še malo .pred teikmovanjem govorila o stanju na progi in oba sva bila mnenja, da bodo smučarke, ki so startale pred menoj, pobrale sveži sneg s proge in tako bo smuk spet' hiter. Predvidevanja niso bila točna, sveži sneg je ostal in smuk je bil izredno “počasen. Ko sem se peljala proti cilju, se mi je zdelo, da skoraj Stojim. Pa vendar se ni dalo- nič storiti. Ob normalnih pogojih bi bil moj rezultat v smuku gotovo boljši. In vaše 15. mesto v kombinaciji? — Mislim, da je to moj žavijenjški uspeh, katerega niti v sanjah nisem pričakovala. Ali je res, da ste nastopili bolni? — Prehladila sem se in močno me je bolelo grlo. Zdravnica, ki je z nami, me je pozdravila in nastopila sem brez vročine. Kljub temu pa sem bila od te kratke bolezni malo oslabljena. Kaj mislite o drugih jugoslovanskih olimpijcih? Mislim, da smo v celoti lahko zadovoljni z našim nastopam na olimpijskih igrah. Pred dnevi sem gledala naše hokejiste, ki so igrali z Japonsko in bila sem navdušena. Skoraj sem izgubila živce, tako sem • navijala, Ali se boste sedaj vrnili domov? — Ne! Takoj po olimpdadi gremo v Ga-Pa, kjer bomo nastopili v tekmovanju za pokal Kandahar. Potem se bomo najbrž videli na FIS A tekmi na Pohorju. v ; ŠAHOVSKI KOMENTAR PRAZNIH ROK Kam po olimpiadi? V Innsbrucku je sedaj vr- ’ sta predstavnikov raznih držav, ki vabijo' najboljše tekmovalce sveta na razne mednarodne prireditve. Kaže pa, da bo večina alpskih tekmovalcev odšla takoj po olimpi-valcev odšla takoj po olimpijskih igrah v Ga-Pa, kjer bo tekmovanje za pokal Kandahar. 14, februarja je na sporedu veleslalom za moške bi ženske,' 15. februarja bo slalom za ženske, 16. februarja pa slalom za moške. Tekmovanja v smuku ne bo, ker je tudi v Ga-Pa premalo sne-Ea. Na tej prireditvi bo sodelovala tudi jugoslovanska reprezentanca v alpskem Smučanju. Skakalci bodo - prav tako odpotovali v Zahodno Nemčijo. v Ga-Pa bodo tekme na Olimpijski skakalnici, mnogo Pa jih bo odšlo tudi v Oberst-derf, kjer bodo poleti na mamutski skakalnici. ‘OL1MPIA BAL ZA 100 ŠILINGOV Pred zaključkom olimpij-sldh iger je bil v Innsbruc-»olimpia bal«, kamor so Povabili najrazličnejše prince m princese, filmske igralce bi da bi bil ples res olimpijski, tudi nekaj tekmoval-,.ev- Vstopnina je bila 500 ši-"hgov, razen tega pa je bilo treba odriniti 500 šilingov še za konzumacijo. V Innsbrucku sedaj trdijo, da je bilo to najbolj neuspela »olimpijska« prireditev. Namesto plesa in dobre volje, je bilo vse polno jeze in astronomskih računov. Največja nadloga je bila menda televizija, ki je speljala po dvorani 100 m kabla, poleg tega pa so prinesli močne žaromete in seveda kamere. Gledalci so se spotikali ob kable, od vročine pa jim je tekel pot z obraza, žarometi so namreč tako »ogreli« dvorano, da enostavno ni bilo moč vzdržati. Da bi bila polomiada še popolnejša, so odpovedali tudi mikrofoni in ozvočenje. Znane pevke in pevci so peli tako, da jih ni bilo nič slišati — in mnogim ni preostalo drugega, kot da so pričeli naročati pijače in se zabavati oh mizah. Začudili so se, ko so dobili račune — globoko So segli v žep, nekateri so plačali tudi po 50 tisoč in 60 tisoč šilingov! Največ odobravanja med orkestri, ki nastopajo v olimpijskem mestu, je požel kvintet Slavka Avsenika. Po koncertu nam je naša reprezentantka Majda Ankele dejala, da je bil naš kvintet prav gotovo najboljši jugosloavnski udeleženec letošnjih olimpijskih Iger In da bi moral zasluženo dobiti »fclato medaljo«. Tretji in zadnji evropski conski turnir za svetovno šahovsko prvenstvo, ki bo v sedanjem novem ciklusu kulminiralo leta 1966 z dvobojem Petrosjan : X, turnir v Kccskemetu na Madžarskem, je končan. Z razočaranjem za Jugoslovane, zakaj naša predstavnika velemojster Matanovič in mednarodni mojster Damjanovič sta se vrnila praznih rok. Pri obeh je škripalo še pred odločilnim nastopom, pri Matanoviču na novembrskem turnirju v Moskvi in pri Damjanoviču na državnem prvenstvu decembra v Zenici. Vendar smo se tolažili, da je to pač prehodna kriza, da se uigravata, da preizkušata določene zadeve itd., da pa bosta potem, ko bo Šlo zares. poskušala zaigrati kar najbolje in da bo kljub hudi konkurenci Franček Brglez, enemu izmed njiju le uspelo prebiti se na eno prvih treh mest in s tem na medeonski turnir. Toda iz te moke ni bilo kruha. Zaključek je bil sicer normalen (za nas veseda ne): velemojster na prvem, velemojster na drugem in tudi na tretjem mestu — Bolgar Tringov, Ceh Pachman in Madžar Eilek. Jugoslovana sta samo za malenkost zaostala, toda dovolj, da se za tri leta odrečeta vsem sanjam o velikem jurišu. Matanovič je bil četrti, Damjanovič peti do Šesti. Oba pa sta predvsem sama kriva svojemu (in našemu) neuspehu, saj sta kar na veliko »ki* ksirala«. Beograjčan je odločilne pol pike zapravil proti nikomur drugemu kot proti zadnjemu na lestvici Maltežanu Attardu, ki je do takrat uspel enkrat samkrat remizirati. Ali ni ironija, da Je druge pol točke iztrgal piav nam? S to polovičko bi bil Matanovič drugi do četrti, se pravi, da bi v dodatnem troboju s Pachmanom in Šilčkom razčiščeval vprašanje drugega in tretjega mesta. — Z Dam- janovičem, ki je zaostal za nadaljnje pol pike, pa je bilo še mnogo huje. Po precej soglasni oceni očividcev je bil pravi pravcati »nesre-Čko«. Nič mu ni pomagalo, da je s petimi velemojstri igral 3,5:1,5, ker je serijo jasno dobljenih partij pokvaril v remi, eno pa v nadaljevanju, tik pred zmago, še izgubil. Kljub herojski borbi se v takih okoliščinah pa ni dalo nič narediti. Evropa je tako svoje predstavnike že izbrala, razen ZSSR, ki bo k direktno imenovanemu Talju dodala po bližnjem dvokrožnem »referendumu« osmorice (Bronstein, Holmov, Geller, Korčnoj,, Smislov, Spaski, Stein in Suetin) še neznano štiriperesno deteljico. To so: trije Madžari (Portisch, Bilek in Lengyel), po en Ceh (Pachman), Danes (Larsen)* Bolgar (Tringov) in Nemec (Darga), v tem ko je število Jugoslovanov na medeonskem turnirju še vedno pod znamenjem vprašanja: eden alt dva. Gligorič se je že kvalificiral, Ivkova pa čakajo štiri izločilne partije z avstrijskim velemojstrom Robatschem. Tu ima Ivkov rahlo prednost, ker je kljub enakemu številu točk v Halle ju njegov rezultat vrednejši, težji, kot tekmečev. Zato mu tokrat zadošča že 2:2, se pravi, da bi ga smeli, čeprav nekoliko drzno*, čeprav se nikoli ne ve, postaviti k Gligoriču med medconce. Se tedaj pa se bo tihi dvoboj z našimi severnimi sosedi Madžari končal s 2:3 v njihovo korist, kar zadeva predstavništvo na medeonskem turnirju. To drugi šahovski velesili prav gotovo ni v čast. Hitro še pogled naprej, v amsterdamsko medeonsko areno maja: kdo se bo med 24 udeleženci boril za prvih šest 'morda celo sedem) mest, za uvrstitev med kandidate, kjer že čakata Botvinik (če bo nastopil) In Keres? Odgovor je, vsaj okvirno lakeh; to so vsi Rusi, od ostalih evropskih velemojstrov predvsem Portisch in Gligorič, z one strani velike luže pa samo Fischer. | MANUEL | NEVARNO I ŽIVLJENJE |PRI 300km P Samo za malenkost sem zmanjšal tempo in mimogrede sem ■ bil četrti in v svojem zrcalu sem videl tudi Landija. V 300 IM ■ je vozilo kar pet avtomobilov, v 17. krogu je VHloresi moral J odstopiti zaradi napake mehanizma za mazanje, Bonctto pa ■ je moj rekord kroga izboljšal a 6/10 sekunde, odločil sem S« a za ponoven napad in hudem dvoboju z Ascarijem uspel pr<3n ■ vzeti vodstvo. Vrtiljak pa se je nadaljeval — priznati moram/ ■ da sem v vsej svoji karieri vozil malo tako razburljivih dlrkj ■ Nekje na polovici dirke, okoi 4U. Kroga sem pričel misliti, dA ■ je prišel čas, da se ustavim, za zamenjavo gum in dopolnitev ■ bencina. V tem delu dirke se je borba razvijali predvsem medi ■ Ascarijem, Bonnettom in menoj pri povprečni hitrosti nad ■ 170 km na uro. Kot prvi se je iz naše trojke ustavil Bonetto, J 43 sekund so potrebovali njegovi mehaniki za menjavo gum ■ In dopolnitev bencina. V naslednjem krogu sem zavil k bok- ■ som jaz in po dirki so mi povedal], da }e postanek trajal 40 ■ sekund. To je bil odličen dosežek več kot sposobnega osebja* ■ meni pa so se te sekunde čakanja zdele kot stoletja. Acsari je sedaj seveda vodil, toda dva kroga pozneje se Jo ■ moral tudi on ustaviti. Mehaniki so oh tej priložnos4 potolkli ■ vse rekorde: 20 sekund je trajalo isto delo kot prej pri naju ■ z Bonhettom. Ko je nadaljeval z vožnjo je bilo stanje nasled* ■ nje: Ascari je vodil, jaz sem zaostajal 19 sekund Bonetto pa ■ pa 43. Pričel sem ga zasledovati. Zdelo se mi je, da razmeroma S lahko pridobivam meter za metrom. Res je bilo tako, ker J4 ■ izkušeni lisjak nekoliko zadrževal svojo vožnjo glede na novo ■ gume. Ob enem izmed prehodov mimo boksov.so mi pokazali, J da sem dosegel zopet nov rekord proge oz. kroga: ?:17.2. V tem trenutku pa sem tudi opazil, da je pričel Ascari S večati hitrost, istočasno pa me je po nogah začela nenadoma ■ preletavati huda vročina. Termometer za olje je kazal preko* ■ račenje maksimalne dovoljene temperature! Rahlo sem zmaj)j. ■ šal hitrost in ob vsakem prehodu mimo boksov so ml kazali ■ večanje zaostanka, ki je bil nazadnje v 65. krogu 16 sekundC S Temperatura •olja pa se. je še nadalje polagoma dvigala. ■ bom le srečno zvozil do konca. Potem sem opazil, da se temperatura ne dviga več. Sicer ■ slaba tolažba, toda vendar sem to vzel kot dober znak In po-J skušal celo povečati hitrost. Videl sem, da zaostajam 18 sekund ■ in tedaj sem se odločil tvegati. V naslednjem krogu pa nisem 1 mogel verjeti očem: pri boksih sem videl rdeči Ferrari s Bte* ■ vilko 12. Ascarijev! Pozne ' - < • -i /psko- ■ čile prestave. Mehaniki so se trudili urediti stvar, toda sekuu. 5 de so tekle, tokrat v mojo korist. Bil sem v vodstvu, do konca dirke pa je bilo še 13 kro* ■ gov. Za trenutek sem premišljeval, če naj se morda le usta« ■ vim pri boksih, toda zdelo se mi je, da mi v kratkem času ■ ne bodo mogli ničesar popraviti in da je treba tvegati do koal-* 2 ca. Medtem pa se mi je pričel približevati Bonetto, ki mu je ■ stroj delal v redu. Končno — zadnji krog. Kilometri, ki so bili večnost v ne* 2 znosni vročini iz motorja in približajočem se nasprotniku. Bo* ■ ječe sem pogledoval zrcalo in ko sem v daljavi zagledal cilj lil 2 moža s šahovnico na zastavi, mi je res odleglo. Okoli mene se je začel napopisen direndaj. Videl sem beBo ■ postavo Andreine, ki je hotela na vsak način do mene, videl 2 policiste, pa navdušene navijače. V roke so mi tlačili šopke ■ cvetic, namesto, da bi se kdo spomnil na mineralno vodo, ki S mi je bila v tem trenutku najbolj potrebna. Nazadnje Je storil 2 to moj novi prijatelj Giambertone. Opozorili so me na argen- ■ tinsko zastavo, ki so jo dvigali ob zvokih himne na visoki 2 jambor. Komaj sčm uspel odložiti steklenico, da ne hi Žalil ■ državnih simbolov. Potem so me zvlekli v kabino argentinskega radijskega 2 reporterja, ki je bil že popolnoma hripav, ker je menda pre- ■ našal vso dirko in to še dirko, kjer je zmagoval »domači)««. Vsej Argentini je s hreščečim glasom vpil, da sem bil prvi V P času 3:08:49.2, ob povprečni hitrosti 160.149 km na uro, pred S Bonettom, Ascarijem, Landijem, Cortesejem in drugimi. Dobil I sem tudi posebno nagrado za najhitrejši krog. Ne vem več S točno kaj sem tedaj govoril svojim rojakom, menda fraze o I zadovoljstvu in sreči ter izpolnjeni želji, dobiti tudi kako 1 »veliko- dirko v Evropi. Prav to slednje mi je bilo v največje zadovoljstvo v Monzi. P Ob mojih dosedanjih zmagah je šlo ali za velike etapne dirke 2 v domovini ob domači konkurenci ali pa za evropske dirko 2 na tak ©imenovanih počasnih progah in ob konkurenci, ki Dl E bila povsem prvorazredna. Z Monzo sem šele postal pravi ■ »dirkač-, saj je bila to hitra in obenem prvorazredna dirka. VŽIGALNIK v KRIVINI ■ — Tole poglavje pišem pa jaz, Giambertone, da prekinem 2 Fangiovo avtobiografijo od njegovega otroštva do dirke v ■ Monzi. Juan me je že nekajkrat omenjal, naj dotavim le še ■ to, da sem ga pravzaprav jaz sploh pripravil do pisanja, ker ■ mož ne govori in še manj piše rad o samem sebi. Meni pa se ■ je zdelo, da bi ne bilo prav, da bi njegova dirkaška kariera* 2 ki doslej nima para, ostala v pozabi. Nazadnje sva sc odiu* ■ čila za nekakšno kooperacijo v tem smislu, da ne piševa sku- ■ paj, ampak večkrat o istih stvareh v dveh vejzijah, njegovi 2 in moji, saj sva gledala stvari vendar vsak po svoje. Tudi jaz bi rad začel z Monzo, tam kjer je že Juan opisal ■ najino prvo srečanje. Bonetto mi ga je predstavil in takoj mi 2 je ugajal. S svojo pritožbo na neko krivino ni toliko mislil ■ nase kot na ostale dirkače. Ogledal sem si stvar im zelo, zeM 2 prav je imel. Zanj sem sicer vedel že prej. Saj so o njem že marsikaj ■ napisali in tudi dirkači, ki so gostovali v Argentini, so znali 2 že kaj povedati o Fangiu. Med kvalifikacijskimi vožnjami sem ■ se napotil k krivini, ki naj bi ne bila v redu in imel pri tem 2 izredno priložnost opazovati fenomalno vozaško sposobnost ■ Fangia. Kmalu pa je moral prekiniti s poskusnimi vožnjami, ker 2 so mu pričele nagajati prestave. Ko sem se vrnil k boksom* ■ sem bil presenečen, ko sem videl, da sam nekaj šari po mo-2 torju. To je bil nevsakdanji prizor, kajti nihče od evropskili ■ asov ne bi storil kaj takega. Fangio pa je nekako opraviče« 2 vaje rekel: »Veste, od desetega leta imam že opravka 9 ■ motorji.- Kmalu se jo njegovo veliko znanje o motorjih tudj 2 izkazalo, tako da mehaniki niso zamerili njegovega posega, ki > ga pri marsikaterem dirkaču sploh ne bi trpeli. Dramatičen olimpijski finiš nn Bergislu Tudi za Engana zlato Na.startu 90 m skakalnice na Bergislu 52 tekmovalcev iz 15 držav - Engan se' oddolžil Kankko-nenu - Kankkonen izenačil rekord Przybyle s 95.5 m - Tri serije skokov s treh različnih naletov - Jugoslovani povprečni - Več kot 60.000 gledalcev Innsbruck, 9. febr. Danes Je bil na sporedu zadnji dan ■ IX. zimskih olimpijskih iger. ; Naj zanimivejša tekma celotnih iger je bila na Bergislu na' veliki 90 metrski skakal-i niči, ki je bila že pred 4 tedni prizorišče nepozabne bor- be 90 skakajcev na znano nemško - avstrijski skakalni turneji. Tedaj je dosegel rekord skakalnice Przybyla ,95.5 m, o katerem smo bili prepričani, da takšne daljave ne bo zmogel nihče več! No, 'današnji zadnji olimpijski dan je prinesel takšen dramatičen zaplet, ki ga doslej i^že ni bilo na olimpijski skakalni tekmi. Sicer pa pojdimo lepo po vrsti. REKORDEN OBISK Preden začnemo popisova-ta zaplete okrog današnje tekme, moramo omeniti neverjetno veliko zanimanje gledalcev, ki so prihiteli v Innsbruck iz vseh koncev Avstrije, Nemčije, Švice, Francije, Italije, da ne govorimo o onih turistih, iz Amerike, Kanade, Japonske, SZ itd,, ki že nekaj dni spremljajo olimpijske dogodke. Prireditelj je pričakoval veliko število gledalcev, toda takšnega navala se ni nadejal. Veliki amfiteater ob skakalnici je bil nabito poln. Zbralo se je več kot 60.000 gledalcev, ki so se . y vetrovnem, a sončnem vre-; menu stiskali in iskali svoj »življenjski prostorček«. Pra-,yijo, da so z današnjim rekordnim obiskorp »izpolnili normo« glede obiska olimpijskih iger, saj je prisostvovalo velikim borham na različnih krajih in tekmovalnih prizorišč več kot milijon gledalcev! že dve, tri ure pred pričetkom tega tekmovanja je bil Innsbruck ves spremenjen. To, kar se je dogajalo prejšnje dni v Lizumu, Igel-$u In Seefeldu, .se je zgodilo danes v glavnem mestu Tirolske. Posebni olimpijski vlaki, tisoči in tisoči avtomobilov, avtobusi iz raznih de-. Žel — vse to se je zgrnilo v eno smer proti Bergislu. čeprav so organizatorji izpeljali olimpijske igre s precejšnjo srečo in brez velikih eapletljajev^ so v današnjem zadnjem 'izpitu padli. 'Vse se Jim je zamešalo, promet se je ves ustavil, gledalcev je bilo toliko, da jih nikakor niso mogli spraviti na tribune. Danes niso niti novinarji, niti častni gostje nič pomenili. Gledalci so podrli vse ograje in kljub glasnemu negodovanju ni vse skupaj nič pomagalo. •V PRVI SERIJI NAJLEPŠE IN NAJDLJE KANKKONEN Točno ob napovedanem času, torej ob 13. uri se je začel spektakel na veliki skakalnici. Nekaj predvozačev je zarisalo smučino na naletu, nato pa se je kot prvi spustil Šved Karlsson. Nič posebnega, pristal je pri 73 m. Naslednji skakalec Munk, član nemške reprezentance, je potegnil na 91.5 m, toda žal s padcem. Ta skok je že dal slutiti, da se bodo odvijale pričakovane dramatične borbe, vendar smo lahko samo na papirju ugotavljali, kdo so' favoriti. Zvrstili so se vsi najboljši zastopnik! različnih držav, vendar je bila naša pozornost usmerjena na one skakalce, ki jih poznamo po rezultatih iz Se-efelda, pa tudi z različnih trftdnarodnih tekem. Naštej- mo jih: Finca Kankkoneen In Hallonen, Norvežana Engan in Brandtzaeg, Rusa Iva-nikov in Konvalenko, Nemci Recknagel, Neuendorf in Bo-keloh, Poljak Przybyla, čeho-Slovaka Matouš in Motejlek, pa morda še kakšen skakalec iz ZDA. Daljava Ivannl-kova je bila 90 m, Neuendor-fa 92.5, Brandtzaega 92, Mo-tejleka 90.5, Przybyle in Bo- tej seriji popolnoma odpovedal. Veter, ki je začel močno pihati v tretji seriji, ga je dobil v prsi, mu preveč dvignil smuči, tako da ni mogel obvladati telesa. Posledica je bila vidna: Engan je pristal pri 73 m, kar so gledalci sprejeli z vidnim razočaranjem. Ostal je samo še en tekmec in to Kankkonen. Stavil je vse na eno kocko. Vedel je, da mu bo le daljava prinesla zanesljivo prvo mesto in zato je po zraku vlekel kolikor se je dalo in vse je kazalo, da ima zlato odličje v žepu. Toda pri doskoku ga je spet doletela smola. Doskok ni bil najboljši, zato se je v desetinki se- zelo različni kriterij. Razlikovali so se večkrat po nekaj točk, šlo je celo taka daleč, da sl niso bili edini v tem, ali je nek skakalec padel ali ne. V celoti lahko ocenimo današnjo prireditev za eno slabših, na olimpijskih igrah v Innsbrucku, ki so se končale v blatu in lužah. Sneg na skakalnici se je namreč proti koncu že tako topil, da so skakalci padali na izteku zaradi mešanice snega, vode In blata. 1 | REZULTATI: 1. ) Engan (Nor) 230.70 (93.5, 90.5), 2. ) Kankkonen (Fin) 228.90 (95.5, 90.5) | ■ 3.) Brandtzaeg (Nor) 227.20 (92, 90) 4. ) Bokeloh (Nem) 214.60 (92, 83) 5. ) Sjoberg (Šved) ^14.40 (90, 82) 6. ) Ivanikov (SZ) 213.30 (90, 81.5) 7. ) Recknagel (Nem) 212.80 (89, 86.5) 8. ) Neneundorf (Nem) 212.60 (92.5, 84.5) 9. ) Przybyla (Polj) 211.30 (92, 87.5) * - š 10.) Motejlek (CSR) 208.10 (90.'5, 8,4.5) 1 11.) Kasaya (Jap) 206.70 ( 87, 86) ■ 12.) Egger (A) 206 ( 86, 87) 13.) Aimonl (It) 205.90 (88, 86) ? 14.) Halonen (Fin) 205.80 (88, 83) 15.) Wala (Polj) 205.50 (86.5, 88) | 36.) Oman Miro (Jug) 185.5 (80.5, 79) 39. ) Eržen Peter (Jug) 181.40 (84, 75.5) 40. ) Jemc Božo (Jug) 180.90 (82, 79.5) 42.) Zajc Ludvik (Jug) 180.10 (84, 78.5) llllllllil!lll!l!l!!!!l![l!llll!llli!!!l!l!!llll!lllllll![l!l!!!!!l!!l!ll!tj!l!!l!j!!l!!!l!lllll![|!ll!{||l!lliil!l!Ill!jf[l!11!1|l!!l|1|lj||||i|||||||||t(|l|tt!|||jj||!{jjj||f})j|[!;|||{(|{||{j|||||;!iii||I REPUBLIŠKO PRVENSTVO V SMUKU IN SLALOMU keloha 92, Engana 93.5, do- kunde preveč negotovo zazi-kler ni spravil vse s poti Finec Kankkonen, ki je v do- vršenem slogu pristal pri 95.5 m, s čimer je izenačil rekord skakalnice Poljaka Przybyle. To je bila neverjetna borba za metre, medtem ko o kakšni posebni razliki v slogu sploh ni mogoče govoriti. Vsi favoriti' so leteli po zraku mirno in pristajali v zanesljivem in globokem telemarku. ENGAN IN KANKKONEN TRGATA ŽIVCE Druga serija je bila zanimivejša od prve. Tehnično vodstvo se je odločilo skrajšati nalet, saj je že prva serija prinesla nepričakovane daljave. Začeli so torej s krajšim zaletom, zaradi česar so bili gledalci priče krajšim skokom. Ne bomo popisovali kako so »nategovali« manj znani skakalci, čeprav vemo, da so solidni v slogu in daljavi, zanimanje ;e bilo v glavnem le za. favorite, ki smo jih omenili zgoraj. če nekoliko pogledamo daljave,, bomo videli, da so imeli najdaljše skoke trije favoriti, Engan in Kankkonen po 90.5, Brandtzaeg pa 90 m! Sem sodijo.še čehoslovak Matouš z 88.5, Recknagel 86.5, Wala 88,-Przybyla 87.5 in še nekateri, ki jim krajši nalet ni delal prav nobenih preglavic, da ne bi preskočili kritične točke za več kot 8 odstotkov. šlo je le za to, kakšen bo vrstni red favoritov. Medtem ko je 'bil Kankkonen v prvi seriji precej boljši od Norvežana Engana — za 4 točke neuradno — je Engan tvegal vse. Bil je ta--ko dovršen od začetka do konca, da so mu sodniki po pravici prisodili najvišje ocene. Kot zanimivost naj povemo še to, da je eden izmed sodnikov (Kanadčan) ocenil Kankkonenov skok za padec, ker se je po njegovem mnenju dotaknil z roko tal. To je tudi Kankkonena stalo prvo mesto. Ostali sodniki pa so ga zaradi nemirnega do; skoka nekoliko slabše ocenili. Razburjena množica se je spraševala, kaj bo prinesla tretja serija ... - IN VENDAR ENGAN V tretji seriji se je sodniška žirija odločila še za nižji nalet. Spet so ostali, povprečni tekmovalci, pristajali na doskočišču nekaj metrov manj kot v prvih dveh serijah, saj je bilo na dlani, da lahko le najbolj dovršen skakalec poleti lepo in daleč. bal, zaradi česar ga je pritisk potisnil nazaj in pri tem se je vsedel na smuči. Dramatične borbe je bilo konec. Kankkonen ni ponovil uspeha iz Seefelda, ko je prav v zadnji seriji prekosil Engana in samega sebe. Tokrat je moral priznati premoč svojega tekmeca, ki se je bolje uvrstil v prvih dveh serijah in si tako zagotovil zlato odličje. NASTOP JUGOSLOVANOV Že na treningu se je pokazalo, da našim skakalcem Bergisel bolje ustreza kot skakalnica v Seefeldu. Pristajali so pri 80 in 84 m, lepo in zanesljivo, vendar premalo, da bi lahko upali na boljšo uvrstitev, že pred tekmo smo napovedali, da v letošnji olimpijski skakalni tekmi velja samo ena de-viza: daleč in spet daleč! No, današnja tekma nas ni niti razočarala niti prijetno presenetila. Naši tekmovalci so se pokazali v stari luči previdnesti, tipanja in' delne nezanesljivosti. Eržen je s startno številko 3 pristal pri 84 m, 75.5 in 74 m. Oman s startno številko 22 je skočil 80.5, 79 in 76 m, Jemc, ki je Imel številko 28, se je najprej pognal 82 m daleč, nato pa 79.5 in končno precej slabše J?3 m. Zajc s startno številko 49 je v prvi seriji skočil 84, v drugi 78.5, v zadnji pa samo 67 metrov?! Naši so skakali slabo in zanimivo je, da je tokrat naš najslabši tekmovalec Zajc, pristal na 42. mestu, najboljši pa je Miro Oman na 36. mestu. Kljub vsemu pa je bil nastop naših uspešnejši kot v Seefeldu na 70 m skakalnici, kjer smo bili prav na repu. Omeniti moramo še sodnike, ki so imeli Velika izenačenost tekmovalcev RAVNE, 9. febr. — Včeraj in danes je bilo republiško prvenstvo v smuku in slalomu za člane in članice. Nastopilo je lepo število tekmovalcev, razen onih, ki so na olimpijskih igrah. Včeraj je bil na sporedu smuk v dolžini 1400 m, 280 m višinske razlike in 5 vratci. Za članice je bila ista proga, samo da je imela nekoliko več vratič. O tekmi v smuku lahko rečemo, da je bila konkurenca huda. Pri članih je odstopilo pet tekmovalcev, pri članicah pa od 17 prav tako pet tekmovalk'. Danes so bile tekme v sla- lomu. Na Poseki ob gimnaziji se je zbralo okrog 800 gledalcev, ki so bili s tekmo zelo zadovoljni. Rezultati — smuk elani: 1. — 2. Dogša (JLA) in Kli- nar M. (B) 1:02.8, 3. Fanedl D. (F) 1:02.9. Članice: 1.. Rutar (T) 1:06.8, 2. Klofutar (K. g.) 1:08.1, Zdovc (F) 1:09.6,. slalom — moški: Vog- rinec (B) 1:50.9, Jamnik T. 1:52.0, Cop J. (Jes) 1:53.7. Članice: 1. Zdovc (F) 2:13.5, 2. Globočnik (P. žel) 2:40.9, 3. Horvat (Br) 2:48.3. alpska kombinacija — člani: 1. Vogrinc (B) 0.76 točk, 2. Dokša Avstrijski škandal Menda v avstrijskem športnem tisku že dolgo niso prelili toliko črnila, kot te dni, ko so pisali o aferi Zimmer-mann-Stiegler. Oba smučarja sta namreč hotela nastopiti v olimpijskem slalomu, vendat je bilo prostora samo za enega. Pričeli so se veliki prepiri tudi v sami avstrijski smučarski zvezi, kjer so se funkcionarji razdelili v dva tabora. Eni so hoteli nastop Zimmermanna, drugi pa so zahtevali nastop Stieglerja. Kakšni so bili razlogi za enega in drugega? Za Zimmermanna trdijo, da je sedaj najboljši smučar na svetu sploh in, da bi moral nastopiti. Za Stieglerja je jasno, ker je napisano črno na belem v FIS lestvicah, da je najboljši slalomist. Odločili so se za izbirno. tekmo med obema velikima smučarjema. Zanju so postavili poseben slalom in mora- la sta se spustiti po progi, da bi med seboj odločila, kdo je boljši. V prvem teku je bil Stiegler hitrejši za 1,4 sekunde, v drugem teku pa je padel. Zmagovalec je bil torej Zimmermann in določili so ga za nastop v slalomu. To pa je' sprožilo val protestov —popolnoma upravičenih. Zimmermann doslej nima uspehov v slalomu in bi moral nastopiti v drugem razredu, kar samo po sebi pomeni, da je zelo težko računati na kak večji uspeh. Razen tega je Zimmermann padel v veleslalomu in je s tem izpadel iz tekmovanja za. kombinacijo. V taboru Avstrijcev je šlo tako daleč, da so pričeli groziti z ostavkami. Tik pred nastopom so se Avstrijci le premislili. Razveljavili so kvalifikacijsko tekmo in v avstrijski olimpijski ekipi za slalom je nastopil — Stiegler. (JLA) 1.77, 3. Branik 2.19; članice: 1. Zdovc (Fuž) 4 toč' ke, 2. Globočnik (Železniki) 28.29, 3. Tolar (Rad) 78.32. Zimska košarkarska liga Ljubljane LJUBLJANA, 9. febr. — V veliki dvorani GR so bile danes od 14. do 21. ure na sprehodu 'prve tekme zimska košarkarske lige. Odigrana so bile le tekme članov vseh 4 lig in so bili doseženi naslednji rezultati: Branik : Rudar 48:30, Sežana : Sp. šiška 37:21, Medvode : Novo mesto 38:34, Svoboda II. : Logatec 56:37, Branik : AŠK Tivoli 57:36. V času ko to poročamo sta na sporedu se srečanji Olimpija : Domžale ter Ljubljana : Triglav. Tekma zimske lige se Igrajo P° skrajšanem času 2 x 15 min. Zimska košarkarska liga Beograda BEOGRAD, 9. febr. Včeraj zvečer je bilo v športni dvorani beograjskega razstavišča na sporedu predzadnje kolo zimske košarkarske lige mesta Beograda. Odigrane so bile tri tekme. OLIMPIJA : TREŠNJEV-KA 3:1 LABIN, 9. februarja. V današnji prijateljski tekmi so nogometaši Olimpije premagali, člane I. zvezne lige. NOGOMET Orient : Dinamo 1:1 (1:0) Zadar : Vojvodina 2:1 (1:3) Sloga (Kraljevo) : Vardar 2:4 (1:2) Borovo : Lokomotiva (Vinkove!) 1:2 (1:0) Rijeka : Zagreb 2:1 (1:0) Finale olimpijskega slaloma v Innsbrucku TRIUMF AMERIČANOV Zmagovalec Stiegler v senci velikega uspeha ameriških smučarjev - Lakota soliden na 33. mestu in odličen v kombinaciji na 15. mestu Spet bomo našteli tekmovalce z največjimi daljavami: Ivannikov 83.5, Motejlek 80, Neunedorf 83, Konvalenko 81, Branttsaeg 87, Wala 80, medtem ko je Bokeloh pristal pri 83.5 in je bil njegov skok ocenjen za drugega najboljšega v tretji seriji. Popisati hočemo hudo borbo treh tekmecev: Brandtsaega, Engana in Kankkonena. Najprej je Brandtsaeg pristal pri 87 m in zaradi dovršenega skoka so ga sodniki najbolje ocenili. Engan je v Innsbruck, 8. febr. Okoli 50,000 gledalcev se je včeraj dopoldne zbralo na prizorišču 'zadnjega olimpijskega tekmovanja v alpskih disciplinah, v Lizumu, kjer je bil finale slaloma. Tekmovali so na dveh različnih progah, ki sta ju traisirala avstrijski smučarski strokovnjak Ober-eigner in Italijan Npgler. Prva proga je bila dolga 470 m z viširisko razliko 200 m in z 78 vratci, druga pa 460 m, z višinsko razliko 200 m in 71 vratci. Ponoči je padlo nekaj centimetrov snega, vendar je bila proga kljub temu po prvih vožnjah predvozačev popolnoma ledena. Obe progi sta bili izredno težki, tako da je bilo padcev na pretek. Že med prvimi startnimi šte- vilkami so bili favoriti, ki pa so imeli neverjetno veliko smolo. Velika smučarska imena Leitner, Killy, Perillat in drugi so sicer vozili izredno hitro in borbeno, vendar so se morali sprijazniti z usodo, kajti v zadnjem delu proge so bila vratca Izredno zamotana in. tako je prišlo do hudih padcev. Perillat ki je bil veliki favorit tega slaloma, in ki je imel zanesljivo najboljši čas, je padel 10 m pred ciljem, vendar se je pobral in privozil na cilj z veliko časovno zamu-■ do. Precej več sreče so imeli avstrijski tekmovalci, saj so Stiegler, Schranz in Nenning srečno prevozili vso progo brez padcev. Ko smo že mislili, da je borba za prva ' mestaa v prvem -teku zaklju- čena, se je pojavil na stratu ameriški tekmovalec Huega, ki je vozil Izredno hitro ter presenelil vso favorite. Čeprav je imel tako veliko startno številko je dosegel čas 70.16, kar je pomenilo tretje mesto v prvem teku. Tako je bil vrstni red prvega teka naslednji: 1. Stiegler, (A) 69,03, 2. Schranz (Av) 70,04, 3. Huega (ZDA) pa 70,16. Lakota, naš edini zastopnik v olimpijskem finalu. slaloma je vozil sicer solidno, vendar precej počasi. Moral se je sprijazniti z 32. mestom. Drugi tek je prinesel še več presenečenj. Avstrijci so hoteli pobirati medalje za medaljo, vendar so pri tem vozili Vse preveč previdno in tako izgubili iz rok najboljša mesta. Presenetili so jih Američani, predvsem Kidd in Huega, ki sta osvojila drug0 in tretje mesto ter poriilil* Avstrijce na slabša mest*' Schranz .je poleg tega še Pa' del, tako da je na konc° pristal komaj na 24. mestu- Lakota je bil tudi v ten> teku previden in si je s časom 67.65 priboril «33. mesto- Ta uvrstitev Lakote v slalomi nas morda sicer ne a3‘ dovoljuje popolnoma, vendaf pa moramo pri tem pomisliti na to, da je pazil tud* na .uvrstitev v kombinaciji-Tam je njegov uspeh več odličen, saj se je uvrstil med najboljšimi smučari1 sveta na 15. mesto. Zmag0' valeč v kombinaciji je Leitner Ludwig (Nem), 2. Nen' mng (Av), 3. Kidd (ZDA). / Moška štafeta 4 X 10 km SLAVJE V ŠVEDSKEM TABORU INNSBRUCK, 9. febr. Vsi strokovnjaki za smučarske teke so si edini, da takega teka v štafetah 4 x 1Q km še ni bilo. Za najboljša mesta so se borile štiri, nekaj kilometrov pa celo pet reprezentanc. Poročila, ki so prihajala s posameznih kilometrov, so bila za 10.000 gledalcev več kot zanimiva. Le nekaj sekund je ločilo odlične tekače Kolčina (SZ), Mdntyranto (Fin), Ronhmda (Šv), Groningena (Nor) in Nonesa (It). To so seveda sama znana imena, svetovnega tekaškega športa in prav do zadnjih metrov ni bilo znano, katera reprezentanca si bo priborila naslov najboljše štafete v tem teku. ' 24 medalj za SZ z s b Skupaj SZ 10 • 8 6 24 Norveška 3 6 6 15 Avstrija 4 5 3 12 Finska 3 4 3 10 Nemčija 3 3 . 3 9 Francija 3 4 0 7 Švedska 3 2 1 6 ZDA 1 2 3 6 Italija 0 1 3 4 Kanada 1 0 2 3 Nizozemska 1 1 0 2 V. Britanija 1 0 0 1 ' Sev. Koreja 0 1 0 1 Najboljši posamezniki: Skobiikova (SZ) 4, 0, 0, Bojarskdh (SZ) 3, 0, 0, Mantyranta (Fin) 2, 1, 0, Jernberg (Šved) 2, 0, 1, C. Goitechel (Fr) 1, 1, 0, M. Goitschel 1, 1, 0, Ronnlund (Šved) 1, 1, 0, Kank-konen (Fin) 1, 1, 0, Engan (Nor) 1, 1, 0, Kolčina (SZ) 1, 0, 1, Johannesen (Nor) 1, 0, 1, Stiegler (A) 1, 0, 1, itd. ZIMSKA PLAVALNA LIGA Slavje zmagovite švedske štafete je bilo zares veliko. Vzkliki in pozdravi številnih navijačev niso in niso prenehali. Favoriti so bili pravza-preav Finci. Toda kot kaže, so zlato medaljo izgubili že v drugi predaji, ko sicer izkušeni Tiainen ni -imel najboljšega dne. Zaostal je za 55 sekund za -vodečimi.' čeprav je naslednji finski tekač Laurila dosegel najboljši čas dneva 34:01,- 4 ni zadoščalo za več kot srebrno medaljo. Zanimivo je, da so sovjetski tekači večino teka vodili, vendar so se morali kljub temu zadovoljiti z bronasto medaljo. Kaže, da so napravili pri sestavi moštva taktično napako. Vsi so se namreč začudili, ko je bil v zadnjo predajo uvrščen Kolčin. Prav to pa je bilo usodno za SZ, saj bi najbrž kdo od mlajših tekmovalcev zmogel napore zahtevnega finiša, ki mu Kol-CiJ! ni bil kos. O. naših tekačih lahko zapišemo le najboljše vesti. Po načrtu, ki ga je napravilo, naše vodstvo je uvrstitev na 12. mesto povsem realna in pomeni to, kar zmorejo naši tekači. TRENER PAVČIČ ZADOVOLJEN Po • ztključku tekmovanja smo poiskali trenerja naših tekačev Janeza Pavčiča, ki nam je o današnjem teku dejal: — Pred tekmovanjem smo napravili račun na papirju. Bili smo prepričani, da lahko premagamo Angleže z Američani, Kanadčani in Avstrijci pa bomo imeli hudo borbo. Tako se je tudi zgodilo. Premagali smo Angleže in Kanadčane, z Američani pa je bila borba v vseh štirih predajah, športna sreča je bila na naši strani in Cveto Pavčič je v zadnji predaji odločil tekmo v našo korist. To pa je celo več, kot smo pričakovali. Več v takšnih pogojih ni bilo mogoče doseči! Sicer o današnjem teku lahko rečem, da takšne tekme še ni bilo. Bilo je pričakovati, da se bosta za prvo mesto borili štafeti Norveške in Švedske, Finci in Rusi pa za tretje. Italijani sploh niso veljali za kandidate za boljša mesta. Kdo bo tekel na posameznih predajah je bila skrivnost še uro pred začet- kom tekmovanja. Seveda je vsaka reprezentanca pripravila svojo posebno taktično zamisel. Švedi so jo izvedli najbolje in tudi dobili zlato medaljo. Imeli so najbolj izenačene tekače, Ronlundu, ki je bil v finišu odličen, ni bil kos niti Mantyranta. VESEL SEM NAŠE UVRSTITVE PRAVI CVETO PAVČIČ Tudi Cveto Pavčič, ki je od naših dosegel najboljši čas, je zelo aadovoljen z uvrstitvijo štafete. — Zelo sem zadovoljen, nam je dejal po tekmi. Do-segligsmo, kar je bilo največ mogoče. Posebno pa sem vesel zmage nad Američani, ki LJUBLJANA, 9. febr. Košarkarji Slovana se že vso zimo vestno pripravlja:© za prvi start v zvezni košarkarski ligi, ki se letos prične že 5. aprila.' Po dograditvi centra Visoke šole ža telesno v^ojo v Mostah se člani ligaškega moštva sedaj pripravljajo v novi, izredno lepi telovadnici te šole. Treninge imajo7 štirikrat tedensko, poseea pa jih 15 igralcev. Te dni se je iz JLA vrnil tudi trener Wallas Janez, ki bo skupno s tov. Urekom vodil moštvo v letošnji sezoni. Do sedaj šo odigrali v okviru priprav tudi že več tening tekem z Olimpijo. V soboto in nedeljo pa se bodo prvič predstavili tudi gle- so bili v teku na 10 in 30 km pred nami. Pa tudi v Zakopanih so bili mnogo boljši od nas. Proga in sneg, kakršen je bil danes sta mi zelo ustrezala. Žal pa mi je seveda, da nisem mogel prisostvovati današnjemu finalu, ki je bil enkratno doživetje. Za mene pomeni tretje mesto SZ veliko presenečenje, saj se je uvrstila pred Norveško. Sicer pa je tudi današnja štafeta pokazala premoč Skandinavcev v smučarskih tekih. Švedski tekači so fizično dobro pripravljeni in so se dobro držali. Na daljših progah je treba več tehnike, in je razlika v korist Skandinavcev še večja ... dalcem v svoji novi sestavi moštva, in sicer na turnirju 15. in 16. februarja na GR. Košarkarji praznujejo namreč te dni 13-letnioo košarkarske dejavnosti v Mostah. KK Slovan bo ob tem jubileju priredil v veliki dvorani GR turnir, na katerem bodo nastopili: Crvena zvezda iz Beograda, Lokomotiva iz Zagreba ter Olimpija in Slovan iz Ljubljane. Turnir bo v prihodnje vsakoletna tradicionalna prireditev KK Slovana. Uprava klUba bo ob tej priložnosti izdala tudi spominsko brošuro s kratkim zgodovinskim orisom svoje dejavnosti in predstavitvijo moštva, ki bo tekmovalo letos prvič v zvezni ligi. Razpored tekem turnirja je naslednji: Prvikrat v zgodovini jugoslovanskega plavanja so se slovenski in. hrvatski klubi dogovorili, da tudi v zimski sezoni organizirajo plavalno ligo, v kateri sodelujejo reprezentanca mesta Zagreba, Primorje z Reke ter slovenska predstavnika Triglav iz Kranja in Ljubljana. Že v prvem kolu pa je prišlo do težav, tako da' so morali Kranjčani nastop na Reki odpovedati, pa tudi Ljubljana, ki bi morala prvikrat sprejeti goste v Kranju, se je morala na tekmovanje odpraviti v Zagreb. Zaplet je prišel zaradi tega, ker Kranjčani še do danes niso — po oficiel-ni otvoritvi zimskega bazena — objekt ponovno usposobili. Kljub temu upamo,- da' bo liga v prihodnjih kolih stekla brez večjih težav in da bo tudi »srečno« končala. V Zagrebu so se tako srečali samo plavalci »Ljubljane in Zagreba. Zagrebčani so bili boljši nasprotnik in so zmagali s precejšnjim nasko- kom. V njihovi ekipi sta. dosegla najboljše^ rezultate veterana Jeger in Tomičič, od mlajših pa je zlasti ugajal člekovič. V ekipi Ljubljane sta zmagi dosegla le Vrbovšek in Dermastia. Prvi je brez naprezanja zmagal z veliko prednostjo, medtem ko je bila borba na 100 m prosto najbolj zanimiva točka celotnega sporeda. Trtnikovo smo tokrat videli prvikrat v hrbtnem slogu in to s precejšnjim upehom. Odbojka MLADOST : ŽELEZNIČAR ZAGREB, 9. febr. V okviru priprav za polfinalno srečanje v tekmovanju za evropski pokal prvakov so odbojkarji zagrebške Mladosti izgubili prijateljsko tekmo z Železničarjem iz Beograda. Zmaga gostov 3:2 (15:12, 15:4, 5:15, 9:15, 15:7) je popolnoma zaslužena, saj so bili ves čas srečanja boljše moštvo. TURNIR KOŠARKARJEV SLOVANA ................................................IIIIIIIIIIIII...................................................................................................................................................................... Brzojavke iz Slovenije Brzojavke iz Slovenije kimske toplice (R) Smučanje — Na 15 metrski skakalnici je nastopilo 20 tekmovalcev. Tekme so bile prvotno predvidene na 40-metrski skakalnici.- ki pa jo zaradi pomanjkanja snega niso mogli urediti. Pred nekaj sto gledalci je v konkurenci pionirjev zmagal Flis Stanko pred Drakslerjem, Slugo itd., pri mla-ctincih pa Mlakar pred Pinterjem (SM) Smučanje — Domači TVD Partizan je priredil smučarski tečaj, ki se ga je. udeležilo 42 pionirjev in mladincev. Po zaključku so izvedli tekmovanje v tekih, ■smuku in slalomu. Pred okoli 200 gledalci so v posameznih disciplinah zmagali: tek: ml. pionirji — Kajtna, star. pionirji — Paradižnik, mladinci — Gračner, smuk: mi. pionirji — Suhadolčan, star. Pionirji — Kokalj, mladinci — Fontinato, slalom: ml. pionirji — Stcpinšek, star. pionirji — Draksler, mladinci — Flis. Sledila je še tekma članov, kjer je bil med najboljšimi Mlakar Andrej. SLOVENJ GRADEC (XV) Smučanje — Smučarski klub Slovenj Gradec je priredil meddruštvene tekme v veleslalomu, na katerih je sodelovalo 90 tekmovalcev iz Cme, Mežice, Prevalj, Raven, Vuzenice, Mislinj in Maribora. To je bilo do sedaj najmnožičnejše tekntovanje v zadnjih J^tih. Rezultat: člani — Fanedl Prago (F) 60.1, Skudnik J. (Mež) Miklavc Viktor (Cma) 67.0, star. mladinci — Srebre (Črna) ®9-l, Škrinjar (Prev) 70.9, Weigerl (SG) 74.4, ml. mladinci — Fortih J Mež) 69.1, Hamold (F) 69.8, Potočnik (Br) 72.5, ml. mladinke — Jjetjan (SG) 87.5, Plesec : (črna) “6-4, Srebre (črna) 115.3. Istočasno so tekme veljale tudi kot klubr p°. prvenstvo SK Slovenj Gradec - je med Člani zmagal Gregor, Pri starejših mladincih Weingerl, ml. mladinkah pa Tretjanova. (TV) Skupščina — Domači TVD artizan je polagal letni obračun oeia. Največji uspeh so dosegli ro-Kometaši in nogometaši, ki delujejo samostojna sekcija v dru-rvu. Rokometaši so osvojili na-Prvaka SRS, žal pa na kvali-rpeijah za vstop v zvezno ligo Jfc imeli sreče. Ta športna pano-n* J® ena iziped najbolj priljub-jenih med gledalci. Rokometaši g si tudi lepo uredili novo igrico* ki sprejme lahko 2000 gledal-Žpi u NasPr°tno nogometaši niso nrfi1 tolikšnega uspeha, to pa ^ edvsem zato, ker niso imeli pravega strokovnega vodstva. Lotili so se pravilne politike ter so posvetili vso pozornost vzgoji pionirjev in mladincev, žal na igrišču nimajo potrebnih sanitarnih naprav, kar bo treba vsekakor urediti, saj ima igrišče sicer izredno. ugodno lego. Nasprotno je sicer splošna telesna vzgoja in gimnastika v društvu nazadovala. Iz leta v leto pada namreč število članstva. Splošna ugotovitev je bila, da je temu vzrok predvsem pomanjkanje vaditeljskega in trenerskega kadra, so si enotni, da mora biti TVD Partizan nosilec telesne kulture in to ne le v mestu Slovenj Gradec, ampak v Mislinjski dolini sploh. Ob zaključku je predsednik Vinko Cajnko podelil priznanja najbolj zaslužnim članom. Izvolili so nov upravni odbor, ki ga bo ponovno vodil predsednik Cajnko. MISLINJA (TV) Sankanje — Gozdni in lesnoindustrijski obrat v Mislinji sta priredila sankaške tekme na 3000 metrov dolgi progi. Zmagal je Gozdni obrat v času 24:47.15 pred Lesnoindustrijskim obratom 25:08.21. Med posamezniki so bili najboljši tekmovalci Gozdnega obrata, saj so Plevnik, Nabernik, Snobirjan zasedli vsa prva tri mesta. SLOVENJ GRADEC (TV) Smučanje — Okoli 100 tekmovalcev je sodelovalo na smučarskih tekmah na pobočju Starega gradu, ki jih je priredil SK Slovenj Gradec za najmlajše. Pomerili so se v smuku, in veleslalomu. Vsi zmagovalci so prejeli diplome in praktična darila. V posameznih disciplinah so bili med najboljšimi: cicibani — Pečolar in Bore, cicibanke — Gregor in Pečolar, pionirji do 9. leta — Koželj in Sisernik, pionirke — Tir-šen, pionirji do 12. leta — Gregor in Kencijan, pionirke — Pevec in Kanc, pionirji do 14. leta — Se-rcvnik in Santner, pionirke — Pori Nada. KOPER (IM) Nogomet — V I. kolu tekmovanja za Istrski pokal, ki ga letos vodi Nogometna podzveza, so bili doseženi naslednji rezultati: Delamaris: Buje 1:3 (0:2), Pazin : Koper 3:0 (1:0), Istra : Sidro 1:2 (0:2), Moštvo Sidra je v 18. minuti drugega polčasa zapustilo igrišče, ker je sodnik priznal gol, dosežen iz offsidea. Zal tekmovanje v celoti ne poteka najbolje prav zaradi slabih sodnikov, ki jih delegira podzveza v Pulju. ?GOR. RADGONA (MF) — Motoskjoring. Na prvih letošnjih tekmah v organizaciji domačega AMD je nastopilo 30 tekmovalcev iz Slovenije in Avstrije. Med njimi je bil tudi zmagovalec podobnega tekmovanja na Bledu ., Ahačič iz Tržiča. Te prve zimske moto dirke so povsem uspele in bodo odslej tradicionalna prireditev v Gor. Radgoni. V vseh kategorijah so zmagali mnogo boljši Avstrijci. Od Slovencev so bili med najboljšimi Kališnik iz Kranja, Oskar iz Radgone, Ahačič iz Tržiča in Pintar iz Kranja. LENDAVA (MF) Skupščina — Svoj letni ooračun dela bo polagali nogometaši Nafte iz Lendave, ki so v pretekli sezoni zopet dosegli nekaj vidnih uspehov. Največ težav so imeli prav v premajhni izbiri igralcev, s finančnimi sredstvi in potrebnim strokovnim kadrom. V novi sezoni pričakujejo mnogo večjih uspehov, saj se bodo iz JLA vrnili kar 4 standardni igralci prvega moštva. Vso pozornost bodo posvetili vzgoji pionirjev in mladincev. Delno bodo skušali rešiti finančno vprašanje tudi s tombolo, ki jo bodo priredili letos spomladi. Nafta bo tudi v prihodnje nastopala v tekmovanju S 3 moštvi. KAMNIK (SM) — SK Kanihik je priredil tečaj za začetnike in nadaljevalni tečaj za smučarje iz vrst šolske mladine. Skupno je sodelovalo na obeh tečajih 81 smučarjev. Ob zaključku so priredili tudi tekmovanje v veleslalomu. Med starejšimi pionirji je zmagal. Virjent pred Sokličem, med mlajšimi pionirji Rauter, med pionirkami Ma-lijeva, pri mladincih pa Sitar. IHAN (R) — Smučanje — Domači TVD Partizan je priredil tekmovanje v tekihs za pionirje in mladince. V konkurenci mlajših pionirjev je zmagal Cič pred Kapičem, pri star. pionirjih Cič pred Gregoričem, pri mladincih pa Kovič pred Logarjem. CELJE (JK) Smučanje — Na številnih smučarskih tečajih je sodelovalo okoli 600 mladih smučarjev. Na Celjskem otoku je tečaj obiskalo 115 otrok, ki so se ob zaključku pomerili v veleslalomu. V konku- renci pionirjev pod 10 let so bili najboljši Mežnarič, Deržak, Zareč, Ponikvar, Caglič in Kisel, med pionirji do 12. leta pa Nunčič, Ben-koč, Kos, Dojer in Korošec, med pionirji do 14. leta pa Simončič, Kajn, štruc, Mežnar in Sedlar. Odbojka: V zimski odbojkarski ligi nastopa 13 moštev. Neposredno pred startom v finale vodi v prvi skupini Partizan Celje mesto z 8 točkami, v II. skupini. Gaber-je z 8 točkami in v III. Brežice prav tako z 8 točkami. MARIBOR (PK) — Na Pohorju so se najboljši grafiki pomerili za' prvenstvo Slovenije v veleslalomu, slalomu In teku. Nastopilo je okoli 60 tekmovalcev iz Kranja, Maribora, Ljubljane, Tržiča, Krškega in Celja. Rezultati: veleslalom šumi (Gor. tisk) 51.5, Pogačnik (L.' pr.) in Lesjak (Mar tisk) oba 59.5, Kroje (Tov. celuloze, Krško) 1:01.6, Debeljak (Celjski tisk) 1:02.1, Glavič (Mar. tisk) 1:04.3, mladinci: Sičur (Delo) 1:17.2, 'Klemenčič (Kart. tov. Ljubljana) 1:20.3, Skok (Delo) 1:21.9, starostni razred: Vavpotič (Mar. tisk) 1:11.7, Korošec (Kart. tov. Ljubljana) 1:12.9, Žirovnik (Kart. tov. Ljubljana) 1:23.9. Slalom člani: Sumi 1:06.0, Dolenc (Lj. prav) 1:19.7, Lesjak (Mar. tisk) 1:21.9, Pogačnik (Lj. p.) 1:23.5, Stocin (Tov. lepenke, Tržič) 1:30.8, Kraševec (Gor. Tisk) 1:33.8, mladinci Hace (Lj. P) 1:41.3, Sajovic (Gor. tisk) 2:09.0, Klemenčič (Kart. tov. Lj) 2:16.6, 'starostni razred: Uršič (Pavliha) 1:39.8, Krajger (Delo) 2:06.9, Korošec (Kart. tov. Lj) 2:28.3. Teki na 6 km: člani J. Vavpotič (Gor. tisk Kranj) 20:30, Šuli (Gor. tisk) 24.50, Rostohar (Gor. tisk) 25:14, Fornezzi (Delo) 25.49, Frenk (Delo) 27:02. Generalna razvrstitev: 1. Gorenjski Tisk Kranj, 174, 2. Maribor- ski tisk 133, 3. Delo 124, 4. Ljudska pravica 117, 5. Kar-tonažna tovarna Ljubljana 47. itd. (P. K.) V okviru druge skupine republiške namiznoteniške lige so se danes v Mariboru pomerile ekipe ravenskega Fužinarja, Kemičarja iz Hrastnika, domačega Maribora in Partizanskih društev škofjek, Slov. Konjice in Celje. V odločilnem srečanju za prvo mesto je Fužinar premagal s 7:2. Končni vrstni red: 1. Fužinar, 2. Maribor, 3. Kemičar itd. KRŠKO (NŽ) Na občinskem pionirskem prvenstvu v slalomu in skokih je nastopilo presenetljivo število mladih tekmovalcev. Rezultati: pionirji — slalom (450 m, 21 vratič; 38 tekmovalcev) Pogačar (Videm) 44.0, Bizjak (Krško) 45.0, Zlatič (Krško) 45.2, ekipno os. šola' Krško 2:18,0, os. šola Videm 2:25.8, pionirke (11 tekmovalk, krajša proga) Urbančič (Senovo) 26.30, Herzog (Krško) 26.8, Videnič (Videm) 28.4, skoki (18 m) Bo-stič (Krško) 171 (14.5, 14.5), Lesjak (Raka) 153, (13.5, 12.5) , Bitjak- (Krško) 145.7 (13, 12) in Levičar 145.7 (12.5, 13.5) . LENART (PK) Drugi turnir v rokoborbi v okviru republiške lige: Partizan — Lenart : Ljubljana 16:6, Ljubljana : Maribor B 15:9, Partizan — Lenart : Maribor B 14:5, Vrstni red: Partizan — Lenart, Ljubljana, Maribor B. FRAIVj. (PK) Na okrajnem prvenstvu Maribora v biatlonu so nastopili samo tekmovalci domačega Partizana. Iz nezna- nih razlogov niso dopotovali tekmovalci Fužinarja, Partizana iz Lovrenca in Mariborskega Železničarja, ki imajo močne ekipe tekačev. Za prvo tovrstno prireditev v Jugoslaviji je bilo v Framu veliko zanimanje. Tekli so na 10 km. Največ zanimanja je vzbudil znani kolesarski, reprezentant Jože Roner, ki je dosegel drugo mesto. Rezultati: star. mladinci — Čelosiga 1:32.25, Kumer 1:36.30, člani Rajšp 1:03.21, Roner 1:28.5, Kramer 1:34.25. CELJE (KJ) Smuianje — Danes Je bilo na smučiščih pri Celjski koči okrajno prvenstvo v smučanju. Nastopilo je skupno 111 tekmovalcev, smučarskih in partizanskih društev iz celotnega okraja. Proga je bila dolga 480 m z višinsko razliko 150 m, imela pa je 57 vratič. Rezultati: člani (31): 1. Košič (Store) 90,1, 2. Trobiž.91,5, 3.’ Uršič 98,6, 4. Cetina 99,4, 5; Simšek (vsi Celje) 100,2, star, mladinci: 1. Pilih (Ce) 104,6, 2. Ramšak (Sošt) 105,4, 4.' Krelji (Ce) 113,7, 4. Markovič (Žalec) 114,0, 5. Slagl (Ce) 117,8. mL mladinci: 1. Zihar (Ce) 89,5, 2. Grmadnik (B. Vode) 92,6, 3. ■ Kastičnik (Ce) 92,9, 4. Vrečko (Ce) 93,0, 5. Tajnikar (Sl. Konj) 95,8, mladinke: 1. Cater (Ce) 83,6 2. Jošt (G. Celje) 110,4, 3. -Tinol (Šentjur) 114,2, članice: BeLaj (Ce) 112,7, Melanšek (BV) 119,7 itd. SLOVENSKE KONJICE (KJ) Telovadba — V počastitev občanskega praznika je bila včeraj zvečer svečana telo-• vadna akademija. V organizaciji domačega TVD Partizana Je nastopilo nad 150 telovadcev in telovadk v 18 različnih točkah sporeda. Kot gostje so na akademiji sodelovali še člani Ždezmičarja iz Maribora. Ob tej priložnosti je sekretar TVD Partizan Slovenije tov. Ogrin . podelil društvu tudi pokal za drugo mesto, doseženo v tekmovanju partizanskih društev Slovenije. Zastopnik OžTK Ce-JJe pa je domačemu društvu predal denarno nagrado v znesku din 100.000. Olimpijski hokejski turnir M mm, mn... Bauerjevi učenci šele četrti, tolažba edino zmaga nad srebrnimi Švedi - Prva štiri moštva kvalitetni razred zase -VB skupini na vrhu Poljska -Štiri moštva s sedmimi točkami - Jugoslavija šesta v B skupini oziroma štirinajsta v skupni razvrstitvi - B skupina tokrat skupina velikih presenečenj in sprememb Švedska : ČSSR 8:3 (3:1, 3:1, 2:1) Innsbruck, 9. febr. — V zadnji tekmi hokejskega turnirja v A skupini so Švedi presenetljivo visoko odpravili reprezentanco ČSSR. 2e v prvi tretjini se je pokaza- Innsbruck, 9. febr. — Potem, ko so včeraj končali z feorbami hokejisti v A, so danes tekmovanje zaključili tudi v B skupim. Po pričakovanju so zlato medaljo osvo-KftU hokejisti Sovjetske zveze. 1 Zato pa je tembolj presenet-S ijiva uvrstitev Švedov na dru-!*go mesto, saj so začeli zelo slabo, toda proti koncu so 'le zaigrali tako kot znajo in "srebro je zasluženo odšlo v Stockholm. Češki hokejisti so lahko z osvojitvijo bronaste medalje zelo zadovoljni, V innsbruškem ledenem stadionu niso igrali v najboljši formi, povrhu vsega pa so Imeli cel kup poškodovanih ^Igralcev. No, za nje se je ^Olimpijski turnir končal zelo uspešno, obljubili pa sp, da bo na svetovnem prvenstvu vse drugače. Najbolj razočarani so seveda Kanadčani, ki so zopet ostali brez medalje. Po uspešnem začetku so v zadnjih dveh kolih Utrpeli dva poraza in zaradi slabše razlike v golih obtiča-li na četrtem mestu. Maščevala se jim je skromna zmaga nad svojimi sosedi Američani, saj so z Broderickom V vratih sprejeli šest golov, kar jih je stalo tudi ene izmed medalj. V B skupini smo bili tokrat priča res neverjetnim presenečenjem in stalnemu Spreminjanju razvrstitve na lestvici. Favoriti so izgubljali, outseiderji dosegali nepričakovane točke, povrhu vsega pa se je še forma moštev Stalno spreminjala. Poljaki In Norvežani so se na koncu zasluženo znašli ha pr-jrem mestu, zato pa so reprezentance Romunije, Japonske, Avstrije in Jugoslavije pomenile zelo izenačen ^kvalitetni razred in šele razlika y golih je končno določila vrstni red. Jugoslovani so v tej skupini šesti, kar ni niti uspeh niti neuspeh. Premagali smo vrsto moštev, na katere prej nismo mogli računati, zato pa so naši hokejisti zaigrali slabše proti slabšim nasprotnikom in izgubili celo z domačini, ki £1 Tih tokrat lahko premagali. Ka koncu koncev pa smo z nastopom naših hokejistov v Innsbrucku lahko zadovoljni, saj so dostojno zastopali naš hokej in dokazali, da smo v zadnjih nekaj letih res v Evropi najbolj napredovali. Upamo' lahko, da bomo na Svetovnem prvenstvu lahko Še bolj zadovoljni. SZ : Kanada 3:2 (0:1, 2:1, 1:0) Innsbruck, 9. febr. — Včeraj so odigrali zadnje tekme A skupine olimpijskega turnirja. Srečanje med Kanado In Sovjetsko zvezo, od katerega so vsi največ pričakovali, se je zasluženo končalo e zmago hokejistov SZ. V prvi tretjini so povedli Kanadčani, z golom Swarbricka. V 11. min. druge tretjine je Aleksandrov izkoristil napako kanadske obrambe in izenačil. Kljub velikemu pritisku in hitri igri sovjetskih hokejistov je Forhanu tri minute za tem uspelo- drugič povesti Kanado v vodstvo z 2:1 Dve minuti ' pred kon- 2e v 12. sekundi so Poljaki vodili z 1:0, tik pred koncem prve minute igre pa z 2:0, Katastrofa je bila na vidiku. Toda v sedmih sekundah sta Rsnaud in Felc dosegla ' dva gola in izenačila. Naši so po izenačenju zopet malce zaspali in tretjina se je končala s 4:2. V sedmi jglššašž! kujemo, prepričljivo zmago toda takoj za tem je Tu>ler odličnih Severnjakov. V dru- zaključil hiter protinapad gi in zadnji tretjini je prišla našega prvega napada z za-premoč Švedov še bolj do detkom. Pred koncem druge izraza in gledalci so bili priče borbe učitelja z učencem. Prav to pa predstavlja za češke hokejiste najtežji poraz y zadnjih letih. Res je, da so Cehi ves turnir igrali v slabi formi, zato pa so Švedi v finišu zaigrali zelo dobro in na koncu zasluženo osvojili srebrno medaljo. jina je torej odločala o tem, ali bodo Kanadčani še lahko osvojili srebrno ali vsaj bronasto medaljo ali ne. Kljub poškodbi v tekmi s CSSR je v zadnji tretjini včerajšnje tekme branil v vratih*^anade najboljši amaterski vratar sveta Martin Kanadčani so namreč upali, da bodo z Martinom, ki pomeni tudi veliko moralno podporo za moštvo, uspeli rezultat vsaj obdržati, če ne zmagati. Toda Almetov je Kanadčanom prekrižal račune že v drugi minuti zadnje tretjine, ko je z neposredne bližine posla! puck v Martinovo mrežo. Do konča tekme so imeli sovjetski hokejisti Poljska : Jugoslavija 9:3 (4:2, 4:1, 1:0) Innsbruck, 9. febr. — V predzadnji tekmi turnirja B skupine so včeraj Poljaki še precpj izrednih priložno- premagali Jugoslovane z 9:3. sti, toda Martin je opravičil svoj sloves in njemu se imajo Kanadčani zahvaliti, da poraz ni bil občutnejši. Značilnost včerajšnje tekme je, da so goli padali zelo hitro in da je bila tudi igra sama zelo temperamentna. tretjine so Poljaki dosegli še en gol in reaiiltat je bil že B:3 Tretja tretjina je prinesla le en gol Poljakom, toda Igra je postala zelo *groba, vendar so v grobosti prednjačili Poljaki. Vosaih 'so naši nasprotniki igrali le s tremi igralci, toda jugoslovanski hokejisti tudi tega niso znali izrabiti za znižanje rezultata. Od naših hokejistov so danes zadovoljili le Ivo Jan, Ravnik, Djordjevič in deloma prvi napad, precej slabši kot po navadi pa je bil vratar Gale. Norveška : Jugoslavija 8:4 (4:2, 1:2, 3:0) Innsbruck, 9. febr. —- V zadnji tekmi hokejskega itur- Jugoslovanski vratar Gale je imel veliko občudovalcev PRVENSTVO SLOVENIJE V SANKANJU MA STARTU 100 TEKMOVALCEV Bohinj, 8. febr. Domači Sankaški klub je priredil včeraj in danes na svoji umetni progi republiško prvenstvo v sankanju. Na 1000 m dolgi progi z višinsko razliko 100 m in 9 umetnimi zavoji je nastopilo skupno 100 sankačev, žal pa je bila proga kljub velikemu trudu organizatorja zaradi slabih vremenskih razmer zelo težka in je odstopilo zaradi padcev predvsem na nizkih zavojih, kar 30 tekmovalcev, izmed katerih je bilo tudi precej dikvalificira-nih. Republiškega prvenstva so se udeležili predstavniki 10 klubov iz Slovenije ter gostje iz Samobora (Hrvat-ska). Najbolj zanimive so bile borbe v konkurenci članov in mladincev. Največ uspeha sta požela brata tri-čar, ki sta bila med najboljšimi tudi v dvosedih. Rezultati: člani (39): 1. Ulčar J. 4:42.1, 2'Ulčar M. (oba Jes) 4:48.6, 3. Rozman (Boh) 4:50.4, 4. Zupan (Beg) 4:57,4, 5. Rabič (Boh) 5:09.9, itd., star. člani: (nad 35 let): 1. Česen (Trž) 5:30.7, 2. Arh (Beg) 5:41.2, 3. Šparovec (Kr) 5:46.2 itd*, mladinci (31): 1. Morič (Jes) 5:00.4, 2. Zupan (Kr) 5:05.5, 3. Sodja 5:06.2, 4. Rozman &: 14.7,5. Ogrin (vsi Boh) 5:28.2 itd., mladinke (9): 1. Ahačič (Beg) 6:19.0, 2. Binder (Bled) 7:17.6, 3.' Ranhekar (Boh) 7:18.1 itd., članice (7): 1. Osenik (Trž) 6:02.7,2. Rozman (Boh) 6:03.9, 3. Tišler (Trž) 6:08.1, itd., dvosedi (tekmovali le člani — 8): 1. Ulčar — Ulčar (Jes) 2:40.0, 2. Rozman — Rozman (Boh) 2:58.4, 3. Zupan — Kočevar (Beg) 2:59.6 itd. V ekipnem tekmovanju je naslov prvaka SRS osvojilo Skupina A Sovjetska zveza 7 7 0 0 54:10 14 Švedska 7 6 0 1 47:16 10 CSSR* 7 5 0 2 38:19 10 Kanada 7 5 0 2 32:17 10 ZDA 7 2 0 5 29:33 4 Finska 7 2 0 5 10:31 4 Nemčija 1 7 2 0 5 13:49 4 Švica 7 0 0 7 9:57 d Skupina B Poljska 7 6 0. 1 40:13 12 Norveška 7 5 0 2 40:19 10 ^Japonska 7 4 1 2 35:31 9 Romunii a 7 3 1 3 30:29 7 Avstrija 7 3 1 3 24:28 7 Jugoslavija 7 3 1 3 29:37 7 Italija 7 2 0 5 25:41 4 Madžarska 7 0 0 7 14:39 0 nirja v B skupini je danes reprezentanca Jugoslavije podlegla reprezentanci Norveške z 8:4. Naši hokejisti so se v prvi tretjini držali zelo dobro.. Rezultat 4:2 ni kazal na večji poraz, pa tudi igra naše reprezentance je bila zelo drtbra. V drugi tretjini je .prišla borbenost naših hokejistov še bolj do izraza in rezultat te tretjine je bil 2:1 za Jugoslovane. Norvežani so bili presenečeni nad igro naše reprezentance in v zadnji tretjini so se zato res potrudili. Pokazali so, da so res boljši in na koncu zmagali s štirimi goli razlike. Jugoslavija je tudi v zadnji skupini igrala samo z dvema napadoma; od katerih je predvsem prvi v postavi Tišler, Felc, Smolej, pokazal res že precej hokejskega znanja. Gole za Jugoslavijo sta dosegla Felc 3 in Djordjevič, moštvo Bohinja 58:57.8. Vsa ostala moštva so zaključila tekmovanje nepopolna zaradi diskvalifikacije posameznih članov. Istočasno je bilo razpisano tudi moštveno tekmovanje za pokal turističnih društev in hotelov v Bohinju. Fni moških je zmagal Bohinj pred Kranjem in Sa-moborom. V ženski konkurenci so bile prav tako med najboljšimi članice Bohinja pred Begunjami itd. (TL) Prijateljski nogomet HUal (Kartum) : Crvena zvezda 1:1 (0:0) Nova Gorica : Svoboda 2:2 (1:1) Strelci: Blažiča in Vranje-šič za Novo Gorico ter Kne-ževič in Oblak za Svobodo. Olimpijski zmagovalci smuk — moški: Zimmermann (A) ženske: Haas (A) slalom — moški: Stiegler (A) ženske: C. Goitschel (Fr) veleslalom — moški: Bonlaeu (Fr) ženske: M. Goitschel (Fr) 5 km — ženske: Bojarskih (SZ) 10 km — ženske: Bojarskih (SZ) 15 km — moški: Mantyranta (Fin) 30 km moški: Mantyran.ta (Fin) 50 km moški: Jemberg (Šved) štafeta 3 x 5 km ženske: Sovjetska zveza Štafeta 4 x M km moški: Švedska Srednja skakalnica: Kankkonen (Fin) Velika skakalnica: Engan (Nor) Biatlon: Meljanin (SZ) Klasična kombinacija: Knutsen (Nor) Dvosedežni bob: Velika Britanija Štirisedežni bob: Kanada Sankanje: dvosedi Avstrija enosedi: moški: Kobler (Nem) ženske: Bnderlein (Nem) Hitrostno drsanje: 500 m moški: Mc Dermott (ZDA) ženske: Skoblikova (SZ) 1000 m ženske: Skoblikova (SZ) 1500 m moški: Antson (SZ) ženske: Skoblikova (SZ) 3000 m ženske: Skoblikova (SZ) 5000 m moški: Johannesen (Nor) 10.000 m moški: Nilssom (Šved) Umetnostno drsanje: moški: Sohnelldarfer (Nem) ženske: Dijkstra (Niz) (JyoOice: Belousova — Protopopov (SZ) TOIIT Izdaja tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Vlado Žlajpah — Rokopisov ne vračamo — Tisk tiskarne CP »Delo« v Ljubljani — Uredništvo: Ljubljana, Cankarjeva 5/m, uprava: Miklošičeva 4 — Poštni predal 377 — Čekovni račun: 600-11-608-63 — Telefoni: uredništvo: 20-840, 20-170, 20-171; 20-172, 20-173; uprava 22-873 — Letna naročnina 1600 din, polletna 800 din. ................................. miiniiimiffliiiiiiMiiiiiiiiiiiBiiiiiiiBiiiiiiiiiaiiiiiiiffliiiiiiiBiiiiim Ali ste že kupili knjigo „MALI ŠPORTNI LEKSIKON” V njem boste našli načrte in pravila o vseh Špelinih panogah. Dobite jo v Upravi Poleta, Ljubijana, Miklošičeva 4