Poštnina plačana v gotovini.
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48‘—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
37. kos.	V	LJUBLJANI	dne	10.	maja	1939.	Letnik	X.
KRALJEVINA
VSEBINA:
205. Navodilo za izvrševanje uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi.
206. Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi.
207. Spremembe in dopolnitve v taksnem in pristojbinskem pravilniku.
208. Popravek sprememb in dopolnitev pravilnika o načina pobiranja skupnih banovinskih trošarin.
209. Sprememba in dopolnitev odredbe o pristojbinah Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
210. Naredba o prepovedi razpečavanja čokoladnih tablic z igralnimi karticami.
Uredbe osrednje vlade.
205.
Na podstavi člena 23. uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi predpisujem tole
navodilo*
za izvrševanje uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi.**
I.
Ustanovitev oddelkov ali odsekov oziroma odborov in pododborov in določitev organov za opravljanje službe zaščite proti zračnim napadom.
Da bi se izvedla organizacija za zaščito proti zračnim napadom po pristojnih činiteljih, določenih z uredbo, je postopati takole:
1.	Skladno s členoma 7. in 14., točko 5., drugim stavkom, uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi določijo vsa ministrstva takoj organe oziroma ustanovijo odseke ali oddelke za opravljanje poslov po tej uredbi.
Kolikor se zaradi zakona o vrhovni državni upravi za sedaj ne morejo ustanavljati oddelki v posameznih ministrstvih, kjer je to potrebno, je za sedaj ustanoviti samo odseke, za ustanovitev oddelkov pa pripraviti potrebne zakonske odredbe in jih izvesti, brž ko bo to mogoče.
V zvezi s tem izdajo vsa ministrstva takoj naredbe o določitvi posameznih organov ali o ustanovitvi odborov
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. aprila 1939., št. 90/XXVI/197.
•* >Službeni list« št. 195/36 iz 1.1939.
in pododborov tudi pri svojih podrejenih napravah in zavodih, ministrstvo za notranje posle pa naredbo upravnim in samoupravnim oblastvom za poslovanje radi priprav za zaščito prebivalstva proti zračnim napadom.
2. Skladno s členom 8. uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi se morajo tudi banske uprave takoj lotiti ustanavljanja banovinskih odborov, nato pa pododborov po členu 10. uredbe.
3. Na isti način se je ravnati tudi v vseh mestih in ostalih naseljenih krajih po členih 12. in 17. uredbo' o zaščiti pred zračnimi napadi, pri zasebnih podjetjih in samostalnih napravah pa po členih 4., o., 6. in 15. uredbe.
4. Potrebna navodila za ustanavljanje posameznih odborov in pododborov izda v mejah vsake banovine po velikosti posameznih naseljenih krajev oziroma zasebnih podjetij ali naprav ban kot predsednik banovinskega odbora po členu 9. uredbe.
II.
Opravljanje poslov po uredbi o zaščiti pred zračnimi napadi.
Po ustanovitvi vseh odborov in pododborov oziroma po določitvi organov za posle radi zaščite pred zračnimi napadi se je treba lotiti tudi vseh ostalih poslov, določenih z uredbo, in to:
opraviti je pri vseh ministrstvih posle, določene v členih 7., 14. in 18. uredbe;
pri vseh banskih upravah posle, določene včlenili 10.,
11.	in 18. uredbe;
v vseh naseljenih krajih posle, določene v členih 13.,
10.,	17. in 18. uredbe; in
pri vseh samostojnih in zasebnih podjetjih posle, določene v členih 15. in 18. uredbe,
III.
Podaljšava rokov za opravo poslov in za izdelavo načrtov, določenih z uredbo o zaščiti pred zračnimi napadi.
Ker se glede na čas, ko je bila objavljena uredba o zaščiti pred zračnimi napadi, v tem letu ne morejo, kakor treba, opraviti vsi posli po členu 20. uredbe, se po točki 7. tega člena roki za opravo poslov podaljšujejo, fin to:
pp točki 2. do	konca meseca junija.
po točki 4. do	20. julija tega leta.
Potemtakem je treba, ker je tudi ta rok precej kratek, določiti v letošnjih, prvih načrtih opravo samo tistih osnovnih in najpotrebnejših sanitetnih, kemijskih in gradbenih poslov, ki naj se izvedejo v bodočem proračunskem letu in o katerih ni nobenega dvoma, da bi moglo v teh potrebah in poslih biti kakšnih sprememb. Do prihodnjega leta pa bo dovolj časa za študij in proučevanje, ko bo moči načrte dopolniti in spopolniti in jih bo moči pozneje bolj sistematično in stalno izvrševati.
V tem letu pa	naj se naprave in organi,	določeni	z
uredbo, ki nimajo	dovolj denarnih sredstev	in	tudi	ne
izdelanih načrtov za popolnejšo zadovoljitev potreb glede zaščite prebivalstva, omeje na vsote, ki so na razpolago, predvsem na nabavo najpotrebnejših sanitetnih in kemijskih potrebščin. Od kolektivnih sredstev pa se je omejiti poglavitno na napravo rovov, in to ločenih in za kar moči majhne skupine, in na nabavo mask zoper bojne strupe, predvsem po prebivalstvu, ki ostane na bolj izpostavljenih krajih. Tako bo moči tudi z manjšimi občnimi in najnujnejšimi zasebnimi izdatki zadostiti neogibnim potrebam.
IV.
Sestavitev edinic za službo zaščite proti zračnim napadom.
Skladno s členom 19. uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi je sestaviti najnujnejše edinice začasno, po posameznih vrstah zaščitne službe in v smislu točk 2., 4.,
5.,	6., 7. in 8. člena 16. uredbe,
Osebje za to je vzeti po občinskih registrih po členu 19. uredbe, sezname pa napraviti posebej po vrstah in po edinicah, ki so s posebnimi načrti za zaščito določene za opravljanje istega posla na enem kraju ali v enem omejenem okolišu.
Nadrobneje se uredi v ustreznih delih pravilnika.
V.
Skladno s členom 22. uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi se izda označeni I. del pravilnika takoj, ostali oddelki in pododdelki pa se izdajo, brž ko se izdelajo.
VI.
Po vseh ostalih členih uredbe, ki spredaj niso omenjeni, je postopati tako, kakor sami predpisujejo. Eventualna pojasnila o posameznih določbah in načinu njihove uporabe, kolikor bi bila potrebna, pa je zahtevati od državnobrambnegn inšpektorata ( Inšpekcija zemeljske odbrane«).
VII.
Po tem navodilu se je lotiti izvrševanja uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi takoj.
V Beogradu dne 20. aprila 1939.; K. d. št. 7931.
Minister za vojsko in mornarico, armijski general Mil. D. Nedič g. r,
206.
Na podstavi člena 22. uredbe (z zakonsko močjo) o zaščiti pred zračnimi napadi predpisujem tale
pravilnik
o zaščiti pred zračnimi napadi.*
I. D E L.
Splošno navodilo.
A.	O bojnih strupih in prvi pomoči.
1.	Opredelitev.
Bojni strupi so plinasta, tekoča ali trdna telesa, ki se spuščajo v obliki plina, pare in dima ali praha iz raznih bojnih sredstev, najpogosteje pa iz letal, in ki delujejo zelo škodljivo na ljudi in živali, na živila kakor tudi na kraje, kjer ljudje stanujejo ali se mudč.
2. Fizikalne lastnosti bojnih strupov.
Manj je bojnih strupov, ki so brez barve ali brez duha; večina njih pa ima barvo in duh. Barva je lahko svetlejša ali temnejša, zelenkasta, rumenkasta, rdečkasta, sivkasta, rjava itd., duh pa j§ lahko po česnu, gorčici, čokoladi, suhem listju, rastlinski ali sadni gnilobi itd.
Vsi bojni strupi so nekaj gostejši in težji od zr^ka, drugače bi se naglo porazgubili in le malo učinkovali. Zato se bojni strupi plazijo po površju zemlje in se zbirajo na nižjih krajih in globelih, v dolinah, rupah, jamah, vodnjakih, kleteh itd., kjer se najdalj drže.
Bojni strupi se pojavijo lahko: v trdnem stanju v obliki prahu ali dima, v tekočem siahju V obliki kapljic ali pare in v plinastem stanju, t. j. kakršen je zrak. Najsi se pojavijo v kateri koli obliki, delujejo bojni strupi: ali na notranje organe človeškega organizma ali vnanje ali pa v obeh smereh, t. j. na notranje in na vnanje organe. Na notranje organe delujejo predvsem po-vdihavanju, eventualno tudi po zastrupljeni hrani ali pijači; vfianje pa delujejo skozi kožo, pri čemer prodrejo skozi vsako navadno obleko in obutev.
3.	Učinkovanje bojnih strupov.
Učinkovanje bojnih strupov je odvisno od gostote (koncentracije), t. j. od množino strupa v kubičnem metru zraka. Učinkujejo lahko trenutno ali pa šele čez nekaj, časa. Učinek je lahko smrtonosen ali pa povzroči samo lažje ali hujše obolenje določenih organov.
Vsi bojni strupi se delijo poglavitno na drailjivee, stanične (celularne) strupe in na prave strupe.
a)	Dražljive!. V to skupino spadajo:
1. solzavci (kamor spada kloracetofenon, brom-benzilcianid, kloraceton, bromaceton), Ti strupi povzročajo vnetje očesnih veznic s solzenjem in hudo občutljivost oči za svetlobo. Spoznajo se po tem, da trenutno napadejo oči. Za prvo pomoč zoper te strupe je treba deti mrzel obkladek na oči;
2. k i h a v c i iz arzinskih spojin (kamor spadajo di-fenilklorarzin, difenilcianarzin, difenilaminoklorarzin, etilarzindiklorid ali etilarzindibromid itd.). Ti strupi dražijo poleg očesne veznice zlasti še sluznice v nosu in grlu in povzročajo neprestano kihanje, kašelj, vzdigovanje in
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dna 2. maja 1939., št. 88ZXXIX/212,
bruhanje; dalje, hudo izločanje tekočine iz nosa, eventualno tudi krvave izmečke, močan pritisk v zgornjem delu prsi ob zastajanju dihanja, davljenje, glavobol in naposled tudi poškodbe na koži. Za prvoolajšavojetreba uporabljati mrzle obkladke čez oči in obraz; če boli glava, tudi čez teme in zatilnik; pri kašlju, davljenju ali krvavih izmečkih tudi čez prsa in hrbet.
b)	Stanični (celularni) strupi, ki so:
J. d u š 1 j i v c i ali pljučni strupi, kamor spadajo klor, fosgen (ogljjkooksidklorid), perklor (klorirani metilformiat) ali difosgen, klorov pikrin, etilarzindiklo-rid, klormetilester mravljinčne kisline. Vsi ti strupi imajo nekakšen neprijeten duh, kakor n. pr. po gnilem listju. Ti strupi dražijo nos in grlo in povzročajo trenutno kašelj ali stisnejo grlo in pljuča in uničujejo v njih pljučne mešičke in lasovite krvne žilice. Zato pljuča otečejo in pritiskajo na srce, a nastane tudi krvavljenje iz ust in nosu, kar vse dovede trenutno do težkega obolenja, pa tudi do hipne smrti. Slabe gostote in malo množino vdihanega strupa morejo zdrava pljuča in srce še dokaj lahko preboleti. Fosgen je znatno močnejši od klora. Ti strupi ne delujejo vnanje tia kožo.
Prva in najvažnejša pomoč poškodovancem po teh strupdi je ntsjvečji mir, hkrati pa jih je pokriti z odejo, da se ogrejejo, kakor tudi kar moči hitro prenesti na nosilih brez stresanja v bolnico ali do zdravnika. Prvo pomoč dd lahko tudi osebje iz zdravstvene ekipe, ki se je za to na posebnem tečaju posebej izučilo;
2.	m e h u r j e v c i, t. j. kožni strupi tipa iperita (diklordietilsulfid) in lewisita 1, II in III (klor-vinilarzindiklorid, diklordifenilarzinklorid, triklprtrivi-nalarzin). Iperit velja za enega najmočnejših strupov. Ima duh po gorčici in česnu. Njegov učinek se začuti šele po nekaj času, po 3 do 4 urah v obliki lis, nato pa v obliki mehurjev z rumeno tekočino pod kožo in traja zelo dolgo. Bolečine se začno šele po 2 do 3 dneh. Zato velja ta strup za zahrbtnega. Kot fizikalno telo je tekočina, ki se pojavlja v obliki pare ali zelo drobnih kapljic. Kot tak deluje najmočneje na nežnejše dele telesa: na očešno veznico, sluznico v nosu, ustih, grlu in pljučih, in vnanje predvsem na nežnejše dele kože, v močnejši gostoti pa tudi skozi obleko in obutev na vsak del telesa. Povzroča obolenja na očeh, začenši z močnim solzenjem pa do gnojenja, zaradi česar lahko povzroči tudi slepost. Vso ostale poškodbe od iperita imajo podobo opeklin, od močne pordcčitve kože pa do uničenja sluznice. Vsi ti strupi povzročajo trenutno močne bolečine in se vsa ta obolenja težko in počasi zdravijo in pogosto povzročijo smrt. Razen neposrednih pojavov obolenja od iperita se pokažejo kot neposredni pojav tudi posinjelost obraza, srčna slabost, glavobol in bruhanje.
Prvi varnostni ukrep pred nevarnostjo p<> iperitu je ta, da se podaš še pred poškodbo v kakršen koli zaprt prostor, ker iperitova para, kakor vodena para. ne pro-dira v nevarni meri skozi rege pri oknih ali vratih; ob poškodbi pa je treba takoj sleči vso zgornjo obleko in kar najhitreje, v 15 do 30 minutah, oditi v bolnico, kjer *e mora poškodovanec najprej dobro umiti z milom; še bolje je pa, da sc okopa in ostriže, nato pa namažejo Poškodovana mesta s klorovim apnom in sc potem na-dal ju je zdravniška oskrba.
Razen spredaj navedenega je iperit tudi zelo o d -P o r e n strup. Tudi če pade na zemljo ali na kakšno •Ivar, se dolgo drži v obliki kapljic ali vlage in povzroča
z izhlapevanjem ali ob dotiku zastrupitev, kakor pri neposrednem napadu z iperitom. V hladu in na zmerni vlagi se lahko drži prav nenavadno dolgo. Zaporedna vroče sonce in dež ga lahko izhlapita in spereta, t. j. uničita v 8 do 15 dneh.
Zaradi vsega tega se iperit navadno uničuje umetno. Oddelki (kemijski), ki preiskujejo (ugotavljajo) in uničujejo bojne strupe, morajo biti zaradi iperita opremljeni s specialno zaščitno obleko in obutvijo.
c) Pravi strupi, in to:
1. tipa c i a n o v o d i k o v e kisline, ki se uporablja tudi za dezinsekcijo stanovanj in kamor spada tudi bromcian, ali
2. t i p a o g 1 j i k o v e g a m o n o k s i d a (ki nastaja tudi pri zgorevanju oglja).
Ti strupi morajo prodreti v organizem, če naj učinkujejo. To se zgodi z vdihavanjem. Tedaj povzroče v zadostni gostoti trenutno smrt. Drugače meri njih delovanje na živčni sistem in na kri. Tedaj se pojavijo po jakosti gostote krči, živčni napadi, nezavest in smrt pri ciano vodikovi kislini, slabost, glavobol, šumenje v ušesih, nezavest in smrt pa pri ogljikovem monoksidu. V tem in onem primeru so čisti zrak in umetno dihanje ali dajanje kisika po malem, včasih tudi puščanje ali transfuzija krvi prva pomoč. Pri cianovo• diku razen tega tudi polivanje zatilnika z mrzlo vodo, pri ogljikovem monoksidu pa gorki obkladki,l
1 Ogljikov monoksid se kot vojni strup v vojni 1914. do 1918. ni uporabljal, ker je lažji od zraka; ali navadno se razvija ob požarih in razpoku vseh projektilov in povzroča poleg eksplozije tudi zastrupljenje v zakloniščih, kavernah, kleteh itd. Tja se navadno priplazi in se tamkaj zbira. Plini pri eksplozijah imajo lahko do 60°/o ogljikovega monoksida. Maska zoper bojne strupe ne ščiti proti ogljikovemu monoksidu.
4.	Način zaščite proti bojnim strupom.
Notranji ergani se ščitijo proti bojnim strupom z masko proti bojnim strupom.
Ob vsakem bombardiranju je treba dati masko na obraz, ker se ne more vedeti, ali se obenem z bombardiranjem ne mečejo tudi bojni strupi. Masko je načeloma treba jmeti vedno pri sebi, iz zastrupljenega prostora pa je treba čimprej odili.
Maske samo v hermetično zaprtem zaklonišču, ki je kot tako nalašč zgrajeno in'če je v redu, ni treba natikati na obraz.
Ce nimamo maske, se začasno lahko zaščitimo z namočeno krpo ali robcem ali ruto, ki jo tiščimo na nos in usta, ker vlaga zadržuje, vpija ali slabi vse bojne strupe, najsi so v trdnem, tekočem ali plinastem stanju.
Bojni strupi, ki delujejo na kožo (mehurjevci), prodrejo skozi vsako obleko in tudi skozi usnjeno obutev; zato ščiti pred njimi samo specialna zaščitna obleka. Zaradi teh bojnih strupov se je najbolje zateči v kakršno koli zaklonišče, četudi le v navadno sobo.
Zaklonišče, tudi najpriprostejše in v naglici narejeno, je vselej koristno.
5.	Splošni popis maske.
Maske sestojijo poglavitno iz naličnice ali obrazine, cevi (tula) in cedila ali filtra; imajo pa lahko tudi samo ualičnico in cedilo. Takšne so navadne civilne maske.
Naličnica se namešča na obraz in rabi v to, da brani zastrupljenemu zraku pristop do dihal, nosa in ust, pa tudi do oči. Cev rabi v to, da veže naličnico s cedilom in da prevaja precejeni in prečiščeni zrak iz cedila v naličnico. Cedilo pa rabi v to, da prečišča — prefiltrira ali preceja zastrupljeni zrak in da prepušča samo čist zrak
V cev oziroma v naličnico do nosu.
Vsak teh delov maske mora biti popolnoma v redu in morajo biti vsi med seboj tako spojeni, da ne more priti zrak z nobene strani v naličnico, razen skozi cedilo. Naličnica se mora h koži obraza tako tesno prilegati, da tudi s te strani zrak nikakor ne more priti vanjo. Cedilo ali filter pa je najpomembnejši del pri maski in je to, kar so pri človeku pljuča. Vsebovati mora take sestavine, da ne dopušča za določen čas prehoda nobenemu plinu, pari ali dimu, razen čistemu zraku. Zato se mora cedilo občasno izmenjavati; zaradi teh občutljivosti mask se smejo te prodajati in nabavljati samo, če so odobrene od države.
Maske imajo navadno obliko, kakor so naslikane
V slikah 1 in 2.*
B.	O odpravlja n j u (e v a k u a c i j i) p r e b i v a 1 -s t v a ob napadih iz zraka.
1.	Važnost kraja in delov ozemlja za izseljevanje.
Po taktiki zračnih napadov na notranjost države je v vsaki državi pomen posameznih krajev kakor tudi posameznih delov ozemlja različen. Zato je potrebno, da se določi posebni pomen vsakega kraja, eventualno tudi vsakega prostora, zlasti ob meji. Po tem pomenu je treba določiti tudi, v kateri meri naj se prebivalstvo, če bi bila vojna, odpravi, t. j. izseli ali oddalji ali pa samo zaklanja pred zračnimi napadi.
2.	Načelni vidik za izseljevanje.
Načeloma bi bilo treba izvesti izselitev iz najvažnejših krajev popolnoma. Vendar pa terjajo posebne potrebe naseljenih krajev, tudi najvažnejših, da se izselitev ne izvede popolnoma, marveč samo deloma.
3.	Posamezno izseljevanje.
Najkoristneje in najlaže se izvršuje posamezno izseljevanje, t. j. tisto izseljevanje, ki se godi prostovoljno, po svobodni izbiri in odločitvi posameznih oseb ali rodbin. To izseljevanje je najbolje opraviti pred začetkom nevarnosti; lahko se pa vrši tudi ves eas nevarnosti. Na ta način so se dolžne izseliti rodbine vseli gmotno preskrbljenih oseb, kamor spadajo tudi rodbine večine uradnikov in drugih uslužbencev, ki živijo od stalnih in določenih dohodkov, najsi bi te osebe same morale ostati v izseljenem kraju na delu. Rodbinski poglavar je dolžen dati o tem točne podatke, brž ko se to radi razvida zahteva.
Tako je treba ravnati tudi s stvarmi, ki imajo posebno vrednost in se dajo odnesti.
4.	Oddaljevanje.
Osebe in rodbine posameznih oseb z nestalnimi in skromnimi dohodki, ki morajo poglavitno iz tega vzroka ostati v vzajemni bližnji zvezi, naj se oddaljujejo iz kraja, kjer stanujejo, samo začasno in spravljajo v okolico, včasih samo toliko od stalnega bivališča, da morejo, če treba, tudi vsak dan priti v mesto na delo ali po potrebnem opravku. Paziti pa je treba na to, da sme za nastanitev
* Nista še objavljeni. — Op. ur.
oddaljenega števila prebivalcev doseči v vsaki vasi ali manjšem mestu število doseljencev največ polovico normalnega števila prebivalcev v tistem kraju.
5.	Zaklanjanje.
Za vse osebe, ki morajo ostati v važnih krajih in na svojem rednem delu ali radi opravljanja kake posebne službe pri državni obrambi, mora biti pripravljeno zaklonišče v neposredni bližini kraja, kjer delajo ali se navadno mude. Taka zaklonišča morajo nuditi dovolj varnosti. Natančnejše določbe o tem so v IV. delu tega pravilnika,
(i. 0 zaklanjanju vobče.
Ni treba misliti, da so zaklonišča potrebna samo v važnih krajih, ki so za zračne napade in obstreljevanje privlačni. To pa zato, ker so napadi iz zrake, lahko tako nenadni, da je za izselitev ali oddaljitev iz naseljenih krajev lahko prepozno.
Ker pa v času bombardiranja ne sme nihče biti zunaj zaklonišča, razen za to posebej določenih oseb, je treba napraviti zaklonišča tudi v manj važnih krajih ne glede na to, ali je za take kraje določena oddaljitev. Ta zaklonišča so lahko tudi najpriprostejši rovi (na planem, po vrtovih itd.) ali pa pritličja ali najnižja nadstropja v poslopjih takšna, kakršna so.
Kar se pa tiče oddaljevanja samega, se mora izvršiti v popolnem miru in tako, da so ljudje in živali čim bolj porazdeljeni.
Ostalo o gradnji zaklonišč glej v točkah 12. in 13,
7.	Pristojnost za odreditev izselitve, oddaljitve ali zaklonitve.
Vsak izmed teh poslov se mora opraviti v največjem redu in miru. Vsak izmed njih povzroči veliko premikanje, in to še v času, ko je vselej zelo velikih, važnih in neodložnih drugih poslov, zlasti zaradi premikanja vojske.
Pri izseljevanju je premikanje najdaljše; zato ga je treba opraviti najprej. Naredbo za to mora izdati vlada po upravnih oblastvih. Toda v časih hudih za-pletljajev je ne samo dopustno, marveč celo priporočljivo, da se preselijo rodbine, ki jim to ni težko, v varnejše kraje že prej, ker je od izdane naredbe do začetka premikanja vojske le zelo malo časa. Kdor bi do začetka premikanja vojske ne odšel v kraj, ki ga je prijavil, mora počakati, da se konča vojaško premikanje.
Ce se odredi kar najnaglejši odhod, se je treba naglo odpraviti, najsi bi bilo to v začetku tudi peš, in počakati na prevozno sredstvo kje na poti.
Kraje, iz katerih se je treba izseliti ali oddaljiti, označujejo in naredbe za izvršitev tega izdajajo upravna in samoupravna oblastva. Oditi je treba vselej kar najhitreje in večinoma peš, zlasti na daljave manj ko 30 km.
Za slabotne in obolele osebe kakor tudi za daljave nad 30 km smejo oblastva rekvirirati potrebno število avtomobilov in avtobusov, če jih je kaj neuporabljanih za vojaške potrebe, in urediti način prevoza takih oseb.
Zaklanjanje v zaklonišču pa se vrši na znak za na-znanjanje preteče nevarnosti, ki ga je bil določil krajevni odbor.
Tako v tem kakor tudi v prednjih primerih se je treba bodro lotiti izvršitve, toda brez vsakršnega nereda in razburjenosti.
8.	Pristojnost za reševanje vprašanj o oddaljevanju prebivalstva.
Priprave za oddaljevanje prebivalstva morata opraviti sporazumno krajevno in policijsko oblastvo; o doseženem sporazumu pa sta radi soglasnosti dolžni zaprositi preko poveljnika vojaškega okrožja tudi za mnenje poveljnika divizijske oblasti. Ban pristojne banovine pa da končno odobritev za izvršitev oddaljitve.
Kadar gre za večja ali velika mesta ali mesta na meji posameznih srezov, pa se oddaljitev ne da izvesti v tistem srezu, kjer je naseljeni kraj, iz katerega se prebivalstvo oddaljuje, uredi ban tiste banovine vsa nastala vjjrašanja, ki se nanašajo na nastanitvene okoliše na ozemlju okolnih srezov. Če je treba razširiti okoliš tudi na ozemlje sosednje banovine, uredita zadevo sporazumno oba bana oziroma minister za notranje posle.
9.	Izdelava načrta za izselitev in oddaljitev prebivalstva.
Ko se določijo važni kraji, iz katerih je treba prebivalstvo izseliti ali oddaljiti, priskrbi predsednik mestnega poglavarstva oziroma občine po svojem pristojnem pododboru skladno s točko 3. člena 15. uredbe o zaščiti pred napadi iz zraka podatke in uredi:
a) katere rodbine in s koliko osebami naj se izsele (stalno);
b) katere osebe morajo ali sinejo ostati na svoji dolžnosti ali v svojih okoliših glede na zgrajena zaklonišča in na privlačnost ali občutljivost tistega naseljenega kraja za zračne napade;
c) po tem, kar je razloženo pod a) in b), katere rodbine in s koliko osebami je treba iz mesta oddaljiti. Pri tem je predsednik mestnega poglavarstva (oziroma pristojni pododbor) dolžen izdelati tudi predlog o razporedu vsega prebivalstva po njemu znanih, po potrebi pa tudi ovedenih razmerah v okolnih manjših naseljenih krajih in vaseh in po materialnih in drugih razmerah vsake rodbine posebej. Bliže, zbraneje in na eno mesto je treba pošiljati rodbine, ki so v hudih gmotnih razmerah in za katere naj skrbi predsednik mestnega Poglavarstva oziroma občine.
Nato se izdela načrt za odpošiljanje teh oseb po točki 7.
■Naposled se razlože v načrtu natančni podatki o pogojih in načinu prehrane v vsem naseljenem okolišu, 0 načinu preskrbovanja z vodo, kurjavo, razsvetljavo, o vždrževanju zveze in reda, o zdravniški pomoči, o plače-Vanju najemnin za stanovanja, o varnostnih odredbah ipd.
Po tem svojem načrtu so občine dolžne določiti po Potrebi tudi zgraditev nekega števila barak ali koč in taborišč na bolj varnih mestih, v gozdičih ali gozdih, če sp da na ta način lahko in zanesljivo rešiti vprašanje tako nastanitve kakor prehrane, vode, kurjave, razsvetljave in vsega ostalega.
Tako izdelani načrt se dostavi sreskemu načelniku, k* pregleda vse nadrobnosti postopkov v načrtu, vpiše Sv°je pripombe in odda svoje mnenje, potem ko je tudi •Ja mestu samem preskusil njemu neznane podatke in oejstva, in ga predloži nato preko poveljnika vojaškega okrožja poveljniku divizijske oblasti za mnenje in končno °anu v odobritev.
Banova odločba je dokončna.
Spremembe sc smejo napraviti v načrtu po spreme-nJenih razmerah v posameznih krajih ali pri posameznih
rodbinah, in to na prejete vloge ali pa po poročilih krajevnih ali banovinskih pododborov.
10.	Kraji za izselitev.
V zvezi s točkami 2., 3. in 7. tega pravilnika se opravi izselitev prebivalstva povsem, kakor je razloženo v gorenjih točkah 8. in 9., le da so kraji.za izselitev bolj oddaljeni kakor pa kraji za oddaljitev. Za izselitev je treba uporabiti predvsem zasebne vile, pristave in hiše na samotnih krajih in posestvih, in to predvsem za rodbine tistih, katerih last so. Dalje hotele, planinske koče, letovišča, kopališča, zapuščene hiše kakor tudi manjše naseljene kraje in vasi. Kolikor je potemtakem naseljeni kraj večji, toliko večji je tudi njegov okoliš za oddaljitev prebivalstva.
Upravnik mesta Beograda izdela posebej za izselitev Beograda načrt o razporedu prebivalstva sporazumno z banom dunavske banovine. Kolikor se na ozemlju du-navske banovine ne more najti dovolj prostora za izselitev Beograda, a je potrebno, da se uporabijo kraji tudi v drugih banovinah, odloči o tem minister za notranje posle.
Pri izbiri kraja za nastanitev izseljenih prebivalcev je treba zelo pazili na to, da niso ta mesta daleč od glavnih občil, da niso v večjih ali bolj izpostavljenih krajih na glavnih smereh, ki so izpostavljeni napadom iz zraka, in da imajo lahek in dober dohod do dobrih cest. Ob izseljevanju samem kakor tudi ob oddaljevanju pa je treba imeti na umu, da je glede na možnost nalezljivih bolezni zaradi znatno večje gostote prebivalstva treba posebno skrbeti za pitno vodo, možnost preskrbe z živili in enakomerno nastanitev po hišah in nastaniščih.
11.	Način, kako se opravi izselitev.
Izvedba izselitve je bolj zapleten posel kot oddaljitev, ker se vrši izselitev v večjo daljavo in vsekakor stalno za ves čas zapletljajev ali vojne. Ob takih okol-nostih pa ne more biti lahko, pogosto pa tudi ne mogoče, da bi izseljenci obiskovali svoj dom.
Zato mora biti načrt za izselitev, ki ga izdelajo ista oblastva, kot so navedena pod točko 9., nadrobnejši in mora imeti potrebne podatke za vsako rodbino. Cas odhoda ni treba določiti; ali po številu rodbin in številu oseb je treba v kratkem času priskrbeti dovolj prevoznih sredstev — železniških voz, avtobusov, avtomobilov, kamionov in navadnih voz, ker se izseljevati ni moči peš. To vprašanje je treba v načrtu jasno začrtati in ga morajo za vsak kraj, ki ga je treba izselili, posebej urediti ban in železniške direkcije, v Beogradu pa uprava mesta Beograda in beograjska železniška direkcija. Končno pa odloči o tem minister za notranje posle sporazumno z ministrstvom za promet.
12.	Obvezna naprava zaklonišč.
Iz razloga, navedenega pod (i., se morajo napraviti zaklonišča v vsaki zgradbi ali pa v njeni neposredni bližini. Velikost, kakovost in vrednost zaklonišča mora hiti primerna vrednosti zgradbe. Pri napravi zaklonišča v novih zgradbah ni da bi morala znašati vrednost najvažnejšega gradbenega dela pri zaklonišču več ko 2°/o vrednosti vse zgradbe; pri starih zgradbah pa ni da bi morala znašati preureditev ali naprava novih oddelkov za zaklonišče več ko 3% vrednosti zgradbe.
Obveznost, napraviti zaklonišča v vsaki zgradbi, nalagajo tele okoluosli:
a) da je prav malo časa za odhod v zaklonišče, ker se dajo zaradi letalne hitrosti sodobnih letal javna zaklonišča malo uporabljati, zlasti kadar so prebivalci doma, kakor na primer ponoči, ob slabem vremenu ipd.;
b) da dandanes nobena zgradba, naj je še tako močna, sama po sebi ni popolnoma varna kot zavetje pred bombami;
c) da so velike zgradbe vedno prej cilj za bombardiranje kot pa male zgradbe.
Iz teh razlogov mora v vsaki zgradbi ali blizu nje biti zaklonišče, uvaževaje, da je vsako zaklonišče trdnejše od zgradbe same, ker je vse ali po večjem delu pod zemljo. Vendar je verjetnost zadevanja z bombami iz letal zelo majhna, zaradi česar sta zavarovanje in varnost prebivalstva po zakloniščih nesorazmerno večji kot brez zaklonišča.
Po gorenjem je naprava zaklonišč v posameznih zgradbah strokovni posel arhitektov in inženirjev-grad-benikov. Poslej se ne sme zgraditi nobena večja nova zgradba brez zaklonišča in tudi arhitekt ali inženir-gradbenik ne sme izdelati projekt ali načrt za zgradbo, ne da bi bilo v njem poskrbljeno za zaklonišče. Oblastva pa, ki odobrujejo zidanje zgradb, ne smejo odobriti dela po načrtu, v katerem ni tudi ustreznega zaklonišča za primer bombardiranja.
13.	Vrste zaklonišč, njihova notranja ureditev in uporaba.
Zaklonišča so po svoji namembi in izdelavi lahko najrazličnejša: od najpreprostejše jame in rova (naravna zaklonišča) do najpopolnejše zgradbe iz ojačenega (armiranega) betona (umetna zaklonišča).
Umetna zaklonišča morajo po svoji velikosti, trdnosti in odpornosti v kar največji meri nuditi varnost:
a) proti trosku bomb, težkih po 10, 50, 100, 250 ali tudi 1000 kg, upoštevaje pri tem, kot da so napolnjene z najmočnejšim razstrelivom, zaklonišča pa odporna z vseh strani;
b) proti vdoru bojnih strupov; in
c) proti požarnim (termitskim, elektronskim in fosfornim) bombam.
Vsako zaprto zaklonišče, zlasti pa če je napravljeno pod zgradbo, mora imeti poleg enega vhoda tudi še enega ali več zasilnih izhodov.
Večja zaklonišča morajo imeti tudi več vhodov.
Ustreznost zaklonišča v vseh teh smereh se določa po velikosti in trdnosti zgradbe skladno z gorenjo točko 12. Od velikosti in trdnosti zgradbe kakor tudi od števila stanovalcev pa je odvisna velikost zaklonišča, ker je treba računati na vsako glavo najmanj po 3 m3 prostora.
Zaklonišča proti bombam, težkim 50 kg, imajo lahko samo en vhod; zaklonišča za zaščito proti bombam do 100 kg teže morajo imeti dva vhoda, proti večjim in težjim bombam pa morajo imeti tudi tri ali več vhodov. Razen tega mora biti vsako zaklonišče preskrbljeno tudi s potrebnimi zdravstvenimi (higienskimi) in kemijskimi sredstvi, t. j. da se dajo vhod oziroma vhodi lahko hermetično zapirati, da ima vodo, eventualno vodovod, dalje stranišče in tako prirejen ventilator, da se da hermetično zapirati, dalje aparat za prečiščevanje zraka ali bombe oziroma steklenice s kisikom in naposled sredstva zoper požar kakor tudi potrebno število stolov ali klopi za sedenje.
Posameznosti o tem so določene v naslednjem II.,
III.	in IV. delu tega pravilnika, kjer je obravnavana
kemijska, zdravstvena in tehnična organizacija zaščite pred zračnimi napadi.
V vaseh in ostalih manjših krajih, ki so za zračne napade kaj malo privlačni, morajo biti napravljeni v bližini vsake hiše rovi za zavetje ali jame v brežini bližnjih hribov, dobro maskirane nasproti okolnemu zemljišču. Takim zakloniščem se mora odmeriti velikost po številu ljudi v hiši. Takšni majhni pokriti ali maskirani rovi.v bližini vsake hiše dajo lahko več varnosti, kot pa trdnejša zavetišča v velikih zgradbah. Kajti verjetnost zadevanja iz letal je zelo majhna; rovi pa ščitijo, če si osebe, ki imajo tak rov, nadenejo masko, zelo dobro tako proti drobcem vseh eksplozivnih bomb kakor tudi proti bombam, napolnjenim s kakršnim koli strupom; le proti iperitu ne ščitijo, če niso pokriti.
Dohod k takemu zaklonišču mora biti zaznamovan s posebnim znakom (napisom) in ko se naznani nevarnost, se mora vsakdo, ki se mudi pri zaklonišču, vanje sprejeti, najsi tudi ne pripada zgradbi, h kateri zaklonišče spada. Znaki za zaznamovanje zaklonišč morajo biti ponoči v obliki slabo vidne (od zgoraj zakrite) svetlobe.
Ko se zaklonišče zapre, se ne sme prej odpreti, dokjer se ne da znamenje, da je nevarnost minila, zlasti če so se ob prejšnjih napadih že uporabljali bojni strupi.
14.	Končne določbe.
Vse posle, katerih izvajanje določa ta del pravilnika, je imeti za posle najnujnejšega značaja in jim je posvečati po njih važnosti naj večjo skrb, ker dokazujejo notranjo sposobnost države v času vojne. Ce'se kdo ne ravna po tem pravilniku, ima to zanj posledice, določene v zakonu o državni brambi in v uredbi z zakonsko močjo o zaščiti pred zračnimi napadi. Zato se je ž določbami tega dela pravilnika dolžen spoznati vsak obveznik državne obrambe.
C.	Zaklonišča za živino in za živila.
1. Posebna zaklonišča za živino, pa tudi za živila in druge potrebščine, ne samo proti bombardiranju, marveč tudi proti strupenim plinom bo moči bolj poredko graditi, ker je to zelo drago. Načeloma, kolikor to čas in razmere dovoljujejo, pa je treba imeti živino v času nevarnosti in zračnih napadov zunaj naseljenih krajev.	\
2. Če so prostori za živino in skladišča za živila in druge potrebščine na samotnih krajih in moderno urejeni, jih proti bombardiranju ni treba zavarovati, ker so neposredni zadetki manjših objektov iz letal, kakršni pač li objekti utegnejo biti, samo slučajni. Največ kar se da storiti, je to, da se napravi okrog takih objektov 1 do U5 m debel in visok nasip iz zemlje, da se tako zaščiti objekt pred neposrednim treskom, kadar se razpočijo bombo v njegovi bližini. Tiki »bjekti se la.jo prav lahko zaščititi puoli bojnim *tr ipom s tem, da se zadelajo vse odprtine z mokrimi zavesami, cunjami in gunji, kakor se to godi tudi pri zakloniščih za ljudi.
3. Ali najbolje se zaščiti živina s tem, da se odpravi, porazdeljena in v manjših skupinah, iz naseljenega kraja. V vsakem primeru posebej je treba proučiti okolnost, da se od danega znamenja o preteči nevarnosti sovražnih letal pa dokler se ne pojavijo, spravi ali odžene živina najmanj 500 metrov od naseljenega kraja. Določiti se morata smer in kraj, kamor jo živino spraviti, pri čemer jo gledati, da jp to predvsem kaka vzvišina, nato gozd, ograda, sadovnjak, dobrava ali temu podobno, po možnosti
vselej na vzvišenem kraju. Na znak o pojavu sovražnih letal je treba živino brezpogojno spraviti iz hleva. Zbirati živino ni dopustno, ker je živina posebno dober cilj za bojne strupe iz letal.
4. Velika gostota iz letala nad naseljeni kraj vrženega strupa in slab veter iz smeri naseljenega kraja sta lahko nevarna tudi na omenjeno daljavo 500 metrov. Tedaj je treba pognati živino še za 500 do 1000, pa tudi več metrov naprej od vasi ali pa jo odgnati vstran iz smeri vetra.
5. V nekaterih primerih je potrebno, da se zaščitijo posamezne živali ali tudi cele skupine živali s posebnimi maskami, ki se izdelujejo nalašč za živino. Tako bi kazalo zaščititi dragocene živali ali tiste živali, ki morajo vsekakor ostati na svojem mestu (kakor n. pr. živali vojaških edinie v času boja ali tiste živali, ki se iz določenih razlogov ne morejo odgnati iz naseljenih krajev).
V takih primerili se napravijo lahko za take živali v naglici maske kakor za ljudi, kakor je to navedeno v oddelku A., točki 4., četrtem odstavku, tega dela pravilnika. Razen tega so za take živali lahko pripravljene gumirane odeje in gumirane golenice, ki jih je treba natakniti na noge, če so živali v času bombardiranja zunaj, ker so bojni strupi v obliki tekočine (iperit, le-v>isit itd.) prav tako nevarni za živino kakor za ljudi.
6. Če se živina in druge potrebščine ne dajo v skladiščih zanesljivo zaščititi proti bojnim strupom, se zavarujejo s posebnimi pripravami ali posebnim vkladom. Tako n. pr. so:
a) živila, spravljena v zavarjenih pločevinastih škatlah, kakor n. pr. vse vrste konserv in prepečenec, če ni samo v lesenih zabojih, so prav dobro zaščitena proti vsakemu bojnemu strupu. Če so bile konserve vnanje na škatlah oškropljene, zlasti z iperitom ali s katerim koli tekočim strupom, jih je treba očistiti s klorovim apnom
V prahu in dobro sprati v veliki množini vode;
b) živila v hladilnikih se dajo hermetično zapreti s tem, da se zadelajo spoji ali stiki z vložki iz usnja ali tkanine, kakor se to opravlja pri vratih in oknih in kakor je opisano v IV. delu tega pravilnika;
c) iperita, arzina in drugih strupov se da hrana obvarovati s tem, da se zavije v povoščeno platno ali parafinski papir, nato pa dene v vrečo, namočeno v lanenem olju. Vsi ostali bojni strupi se dajo dovolj lahko odstraniti s tem, da se hrana dobro spere, očisti in prezrači;
č) suho hrano, ki nima v sebi vlage in je ne oddaja, kakor fižol, krompir, riž itd., ščitijo dovolj tudi navadni leseni zaboji, oblepljeni na stikih in razpokah s papirjem.
7. Treba se je izogibati napravi prevelikih skladišč in pa na izpostavljenih krajih, zlasti poleg vojaških objektov. Moderna skladišča bi se morala dali tudi hermetično zapirati. V taka skladišča strupeni plini, kadar so v obliki pare, ne morejo prodreti, da bi bili nevarni za Predmete nezgotovljene hrane. .
8. Vse spredaj navedeno o hranjenju človeške hrane velja tudi za živalsko krmo, le da je le-46 teže obvarovati, rtasti iperita. Zlasti težko je obvarovati seno, slamo in Pašnjo, ker so ti deli živalske krme skoraj vselej na °dprtih prostorih.
9. Tekočine in tekoča hrana vobče se laže zastrupijo ko druga živila. Zato se morajo hraniti v hermetično za-Prtih posodah, sodih, vrčih, kanglah, pločevinastih škatlah in zabojih. .Vodujaki morajo biti pokriti s cementno fcloščo.
10. Zato se je treba izogibati uporabi vode iz odprtih posod ali vodnjakov ali lokev za živino, kamor so bili bojni strupi morda vrženi.
11. Z iperitom ali arzini zastrupljena hrana in voda se ne dasta popraviti. Zato se tako zastrupljena hrana in voda ne smeta uporabljati ne za ljudi ne za živino. Tako hrano je treba sežgati ali posuti s klorovim apnom in globoko v zemljo zakopati, vodo pa razliti na kraju, ki je ljudem in živalim nepristopen. Kopice (stogi) sena, ki so manj oškropljene z iperitom, se smejo uporabljati, če se odstrani dovolj debela gorenja plast, ostalo seno pa razmeče in dovolj prezrači. Toda v vseh primerih, ko je bila hrana v ozračju kakršnega koli strupa, je dobro, povprašati strokovnjaka-zdravnika ali veterinarja in kemika za mnenje. Ti morajo določiti, kako je ravnati glede čiščenja in uporabe take hrane. Če to ni mogoče, se sumljiva hrana ne sme oddajati, preden se ne napravijo poskusi na živalih (živali ne marajo rade hrane, ki ni brez bojnih strupov).
12. Vsaka hiša mora imeti zalogo hrane in najvažnejših živil za teden dni, živilske trgovine pa za mesec dni. ker se zaradi porušenja in zastrupljenja lahko zgodi, da so velike množine živil v velikih skladiščih nerabne.
V Beogradu dne 26. aprila 1939.; D. št. 8127.
Minister za vojsko in mornarico, armijski general Miljutin Nedič s. r.
^ i —1
207.
Spremembe in dopolnitve
v taksnem in pristojbinskem pravilniku.*
Na podstavi § 21. finančnega zakona za 1.1939./40. in po pooblastitvi iz člena 26. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah predpisuje po izkazani potrebi minister za finance tele spremembe in dopolnitve v taksnem in pristojbinskem pravilniku:
Člen 1.
Člen 165. (k tar. post. 203. zakona o taksah) se takole spreminja in dopolnjuje:
V točki 2. se namesto >3 dinarjev« postavlja: >2 dinarjev«.
Točka 3. se spreminja in se glasi:
>3. Če se predloži nakladnica, se plača zanjo taksa po tej tarifni postavki in pripombi k njej, za spremnico pa skupaj 3 dinarji. Če nadomešča triplikat spremnice nakladnico po členu 14. carinsko-železniškega postopka, se pobira za ta triplikat spremnice taksa kakor za nakladnico.«
Člen 2.
V členu 167. (k tar. post. 203.) se točka 3. spreminja in se glasi:
>3. Za uvozno deklaracijo, v kateri presega skupna kosmata teža blaga 10.000 kg, se plača še po 1 dinar od vsakih, tudi le začetih 1000 kg, za izvozno deklaracijo pa še po 1 dinar od vsakih, tudi le začetih 10.000 kg.<
Člen 3.
Člen 168. (k tar. post. 207. zakona o taksah) se spreminja in se glasi:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne . A. amila im. it isomm
»Člen 168. — 1. Taksa iz te tarifne postavke se prilepijo na priznanico o blagu manjše vrednosti (»sitnička priznanica«).
2. Če se vršita po priznanici o blagu manjše vrednosti carinjenje in plačilo davščin za blago nad vrednostjo, določeno v carinskem zakonu (členi 32., 62. in 95.), se pobira taksa kakor za carinsko deklaracijo po tar. post. 205. zakona o taksah.
3. Takse iz te tarifne postavke ne plačujejo dvolastniki za ocarinjanje proizvodov z njihovih dvolastniških posestev.
4. Ko se pobira taksa iz te tarifne postavke, je treba upoštevati predpis točke 2. člena 177. tega pravilnika.
Člen 4.
Člen 171. (k tar. post. 210. zakona o taksah) se takole spreminja in dopolnjuje:
Točka 2. postane točka 3. in se na koncu te točke namesto pike dodaje: »in vsaki drugi listini, ki nadomešča potrdilo o izvoru blaga«.
Dodaje se nova točka 2., ki se glasi:
»2. Tej taksi je zavezana tudi vsaka druga listina, ki nadomešča potrdilo o izvoru blaga.
Člen 5. i
Za členom 199.se dodaje nov člen 199. a (k tar. post. 304. a zakona o taksah), ki se glasi:
»Člen 199. a. — Taksa iz tar. post. 304. a zakona o taksah se prileplja in uničuje na potrdilih, spričevalih, pooblastilih in pripravniških listih.«
Člen 6.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah« in ga je uporabljati od 1. aprila 1939. dalje.
V Beogradu dne 1. aprila 1939.; št. 20.600.
Minister za finance Vojin Duričic s. r.
20S.
Popravek*
sprememb iu dopolnitev pravilnika o načinu pobiranja skupnih banovinskih trošarin št. 29.922 z dne 28. marca 1939.**
V »Službenih novinah št. 74/XXI z dne 1. aprila 1939. so objavljene spremembe in dopolnitve pravilnika o načinu pobiranja skupnih banovinskih trošarin. V členu 1. je pod II. v drugem stavku tiskovni pogrešek, ker je postavljena za besedo »čevlje« vejica, kar se popravlja, tako da se glasi drugi stavek čl. 1. pod II., ko se je vejica za besedo »čevlje« črtala, takole:	Ta	izjema
odplačevanja skupne banovinske trošarine po pooblastitvi čl. 2. uredbe o banovinskih trošarinah št. 4130/VII z dne 1. aprila 1937. se ne nanaša na gumijaste čevl je, lakirane, kombinirane z drugo tvarino (usnjem, tkanino in drugim), kakršne so kožuhovina, specialni patenti za odpenjanje, medeni deli in varovalci ali razni drugi okraski in dodatki.«
Iz pisarne oddelka za državno računovodstvo, dne 19. aprila 1939.; št. 36.859/II.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. aprila 1939., št. 94/XX VlI/206.
** »Službeni list« št. 171/20 iz 1.1939.
Banove uredbe.
209.
VIII.	št. 2565/1.
Sprememba in dopolnitev
odredbo o pristojbinah Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Na podstavi § 33. min. uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 3. avg. 19.32. (»Službeni list št. 581/69) je kr. banska uprava odobrila sledečo spremembo in dopolnitev pristojbenika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, potrjenega z odredbo z dne 8. januarja 1935.. VIII. št. 5399/5, ter spremenjenega in spopolnjenega z odredbo z dne 12. aprila
1938., Vlil. St. 1267/1 in z odredbo z dne 10. januarja
1939., VIII. št. 1267/2:
A. V oddelku III. se dostavi nova točka 10., ki se glasi:
Za dajanje naslovov se pobira odškodnina po 25 par za naslov. Ako je oseba, ki naj dobi naslove, zbornični član, se pristojbina zniža na 20 par. Do 10 naslovov tvrdk se daje brez pristojbine.«
B. Prednja sprememba in dopolnitev odredbe stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 2. maja 1939.
Namestnik bana p o m o č n i k : l)r. Majcen s. r.
210.
II.	št. 167/3.
Na podstavi čl. 67. v zvezi s čl. 66., 69. in 71. zakona o notranji upravi razglašam za območje dravske banovine sledečo
n a r e d h o :
§ 1. Da se preprečijo kvarni vplivi na moralno vzgojo mladine, se prepoveduje vsako razpečavanje čokoladnih tablic z igralnimi karticami.
§ 2. Kdor bi se pregrešil zoper to naredbo, bo kaznovan na podstavi čl. 69., točka 2., zakona o notranji upravi v zvezi s § 12. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o notranji upravi z denarno globo od 10 do L()()()'— dinarjev oziroma ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku z zaporom od 1 do 20 dni.
§ 3. Ta naredba stopi v veljavo z dnevom razglasitve v Službenem listu kraljevske banske uprave dras’-ske banovine«.	•!
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
Ljubljana dne 5. maja 1939.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik tn urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Trnka in zalaga tiskarna Merkur d, d, s LiubUaftL njen predstavnik; Otmar Mikalek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 37. kosu X. letnika z dne 10. maja 1939.
Razglasi kraljevske banske uprave
I. št. 5267/1.	1408
Razpis.
Kraljevska banska uprava v Ljubljani razpisuje dve mesti zdravnika uradniškega pripravnika v banovinski bolnišnici v Ptuju in v banovinski ženski bolnišnici v Novem mestu.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno oziroma banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine do
15.	maja 1939.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani 6. maja 1939.
H*
.V. No. 120/122.	1380	3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za izvršitev regulacijskih del na obmejni .Muri v budi. letu 1939./40. prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 31. maja 1939. ob 11. uri v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku in pri Murski sekciji v Gornji Radgoni.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 866.523'95.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 1. maja 1939.
II. St. 14.326/1.	1347-3-3
Razglas.
Krajc Matija in Niko, lastnika lesne industrije v Grahovem, občina Cerknica, sta z vlogo z dne 28. novembra
1938.	zaprosila zn podelitev vodoprav-ne dovolitve za zgraditev vodne naprave na parceli št. 75 k. o. Cerknica ob potoku Cerknišca.
Vodna naprava se namerava zgraditi na turbinski pogon z instalacijo dveh Francisovih turbin za skupno največjo vodno količino Q — 900 l/sek. Obstoječi jez na potoku Cerknišca ostane nespremenjen. Na novo se bo zgradil 50 m dolg praznotočen jarek preko parcel št. 292 in 293 ter se bo deloma na novo izkopal in poglobil odvodni jarek. Vodna naprava bo izkazovala pri 9mesečni vodi 650 l/sek in padcu 2'20 m K bruto = 19 KS in E neto-=15-5 KS. Služila bo pogonu enega polnojarmenika, ene venecijanke in ene cirkularke.
Na osnovi § 17., odst. 2.a in § 37. zakona o izkoriščanju vodnih sil razpisuje s tem kraljevska banska uprava dravske banovine krajevni ogled in ustno razpravo
na petek dne 19. maja 1939. in po potrebi še na naslednji dan s sestankom komisije na mestu samem ob 9. uri dopoldne.
Predmetni načrti so do 15. maja 1939. na vpogled pri sreskem načelstvu v
K razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morejo svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi sicer veljalo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane zgradbe in se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov. Prav tako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi, oddelek II., v Ljubljani do 15. maja 1939. ali pri vodji razprave pred razpravo. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 27. aprila 1939.
VI.	št. 11967/1.	1428
Sprememba
v imeniku Zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Dr. Matajc Leo, zdravnik v Stražišču pri Kranju, dr. Debevc Rozina, zdravnica in dr. Avčin Marij, zdravnik, oba v Ljubljani, so bili vpisani v imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 2. maja 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Rz 186/39-1.	1432
Oklic.
Lastnik zemljišča vi. št. 358 in 189. k.
0. Lanišče je predlagal uvedbo postopka za amortizacijo na tem zemljišču in so-vložkih vknjiženih terjatev, ki že več kot 30 let ne obstoje, in sicer 1. na podlagi izročilne pogodbe z dne 25. januarja 1894. za Janeza Zorca, neznanega bivališča v Ameriki, v znesku tl 800'— ali din 400'—, 2. na podlagi cesije z dne
4.	marca 1890. za Moscheka Antona iz Graza, v znesku 11 i/O'— ali din 85'—.
Hipotekarni upniki oziroma njihovi pravni nasledniki se pozivljejo, da v teku enega leta. in to najkasneje do
1. junija 1940. prijavijo zoper amortizacijo svoje ugovore, ker bi se po preteku tega roka izrekle te terjatve za amortizirane in bi se dovolila vknjižba izbrisa zastavne pravice zanje.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne- 3. maja 1939.
I 44/39-7. •	1172
Dražbeni oklic.
Dne 19. junija 1939. ob devetih bo pri tem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Bistrica vi. št. 503 B 15/a, V« pare. št. 548 pašnik, vi. št. 1161 B 2/a, 1/a pare. št. 547 pašnik. Obe parceli sta v naravi zdru-ženi in sta sedaj travnik.
Cenilna vrednost: din 5.000'—.
Najmanjši ponudek: din 3.333'—.
Varščina: din 500'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 8. aprila 1939.
»j-
I 11/39-6.	1160
Dražbeni oklic.
Dne 19. junija 1939. ob desetih bo pri tem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Turnišče vi. št. 38 B 36/a, 37/a, K pare. št. 266 njiva, vi. št. 437 B 11, 12, cela pare. št. 21 — stavbišče s hišo št. 15 in dvoriščem vi. št. 443 B 15/a % pare. št. 968 — travnik vi. št. 517 B 34/a, 3/i« pare. št. 814 — pol njive in pol travnika, 863 B 17/b, 3/io pare. št. 918 — sedaj travnik, k. o. Nedelica vi. št. 318 B l/a 'A pare. št. 103 — sedaj travnik do */# njiva, V, travnik.
Cenilna vrednost: din 37.950'—.
Najmanjši ponudek: din 24.302'—.
Varščina: din 420'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, f ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 8. aprila 1939.
H?
I 567/38-15.	1256
Dražbeni oklic.
Dne 19. j u n i j a 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga:
a)	D rensko rebro vi. št. 18, b) D rensko rebro vi. št. 301, c) Drensko rebro vi. št. 304, č) Drensko rebro vi. št. 322, d) Pilštanj vi. št. 279, vse do polovice.
Cenilna vrednost: din 13.348'41.
Vrednost pritekline: din 250'—.
Najmanjši ponudek: din 8.898'94.
Varščina: din 1.334'84.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem dne 20. aprila 1939.
*
I 530/38-9.	1338
Dražbeni oklic.
Dne 19. junija 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga:
a) Kozje (I. skupina) vi. št. 163 in
b) Buče (II. skupina) vi. št. 94.
Cenilna vrednost: ad a) din 93.542'20,
ad b) din 10.192’40.
Vrednost pritekline: ad a) 4.940’— din, ad b) din 1.558’—.
Najmanjši ponudek: ad a) 75.000’— din, ad ) din 10.000'—.
Varščina: ad a) din 9.355’—, ad b) din 1920* .
Vsaka skupina se bo dražila posebej, nato p obe skupini kot celota. Obvelja tisti način dražbe, ki bo ugodnejši. Cenilna vrednost obeh skupin znaša s pripadajočim poslopji in priteklinami din 103.734’60, najmanjši ponudek za obe skupini din 85.000’—, varščina pa din 10.374’-.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem dne 26. aprila 1939.
*
I 334/38-11.	_	1386
Dražbeni oklic.
Dne 19. junija 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knji-v ga Gorjane vi. št. 327.
Cenilna vrednost: din 4.756‘50.
Priteklin ni.
Najmanjši ponudek: din 4.756’’50.
Varščina: din 476’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem dne 29. aprila 1939.
1 1334/38—34.	1389
Dražbeni oklic.
Dno 16. junija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kranj vi. št. 241.
Cenilna vrednost: din 606.500’—.
Varščina: din 60.650’—.
Najmanjši ponudek: din 303.250’—.
Varščino je položiti v gotovini ali domačih vrednostnih papirjih in izplačljivih vložnih knjižicah.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju
dne 29. aprila 1939.
Va I 1340/38.	1395
Dražbeni oklic.
Dne 15. junija 1939. ob e n a j s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Poljansko predmestje vi. št. 93.
Cenilna vrednost: din 2,371.315’—.
Priteklin ni.
Najmanjši ponudek: din 1,185.658’—.
Varščina: din 237.132’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V a,
dne 21. aprila 1939.
I 203/39-10.	1383
Dražbeni oklic.
Dne 10. junija 1939. o p o 1 i desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin a) zemljiška knjiga k. o. Babinci vi. št. 37 do celote in b) zemljiška knjiga k. o. Boreči vi. št. 74 do celote.
Cenilna vrednost: ad a) 221.695 — din in ad b) din 6.765'—.
Vrednost pritekline: din 2.240'—.
Najmanjši ponudek: ad a) 147.796'67 din in ad b) din 4.510'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Ljutomeru
dne 21. aprila 1939.
•j*
I 1082/38-11.	1297
Dražbeni oklic.
Dne 17. junija 1939. o p o 1 i devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sodinci a) vi. št. 35 in b) V« vi. št. 106.
Cenilna vrednost: ad o) in b) din 8.412’60.
Vrednost pritekline: ad a) din 1.330.-.
Najmanjši ponudek ad a) in b) s pri-teklino vred: din 5.608’50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu dne 3. aprila 1939.
jjj
I 1121/38-10.	'	1290
Dražbeni oklic.
Dne 17. junija 1939. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Šardinje vi. št. 29.
Cenilna vrednost: din 9.957’10.
Najmanjši ponudek: din 6.638'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasit' sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu dne 3. aprila 1939.
I 10/39/9.	1424
Dražbeni oklic.
Dne 16. junija 1939. ob 9'15 u r i bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Višnja gora vi. št. 19 in 59 k. o. Vel. Gaber.
Cenilna vrednost: din 66.100’—.
Vrednost pritekline: din 1.850'—.
Najmanjši ponudek: din 43.554'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Višnji gori dne 30. marca 1939.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
427.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 13. aprila 1939.
Besedilo: Pipuš Boris.
Obratni predmet: Carinsko posredništvo.
Imetnik: Pipuš Boris, carinski posrednik v Mariboru, Aleksandrova c. 55/1. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 13. aprila 1939.
Fi 16/39-1 - Rg A IV. 38/2.
428.
Sedež: Placar št. 70, občina Sv. Urban pri Ptuju.
Dan vpisa: 13. aprila 1939.
Besedilo: L. Šalamun.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom na drobno.
Imetnik: Šalamun Leopold, trgovec v Placarju 70.
Prokura podeljena: Šalamunu Ivanu, trgovcu v Placarju št. 70.
Podpis firme: Pod napisano ali natisnjeno besedilo firme se podpisuje imetnik skrajšano »L. Šalamun«, prokurist pa s polnim imenom in priimkom ter označbo p. p.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 13. aprila 1939.
Fi 15/39-1 - Rg A IV 37/2.
*
429.
Sedež: Trbovlje.
Dan vpisa: 18. aprila 1939.
Besedilo: Belin Oldo, gradbeno podjetje, pooblaščeni graditelj za talne in vDoke zgradbe.
Obratni predmet: Gradnja nizkih in vi okih zgradb.
rmetnik: Belin Oldo, graditelj, Trbov-Ije.
Okrožno kot trg. sod šče v Celju, odd. I.,
dne 18 aprila 1939.
Fi 7/39 - Rg A III 222/2.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
430.
*edež: Bled.
Dan vpisa: 3. aprila 1939.
Besedilo: Park-Hotel, družba z o. z. Na podlagi notarskega zapisa z dne
13.	marca 1939. se je izpremenila družbena pogodba z dne 19. I. 1937. v čl. »Šestič«, »Osmič« in »Desetič«.
Izbriše se poslovodja Balanč Franc. Vpiše pa se prokurist Trefalt Franc, bančni uradnik v Kranju.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. aprila 1939.
Rg C V 193/2.
*
431.
Sedež: Kočevje.
Dan vpisa: 21. aprila 1939.
Besedilo: Carbonarija, družba z o. z. zn eksport oglja in drv v Kočevju.
Vpisala se je po službeni dolžnosti razdružitev družbe z likvidacijo; firma ima pristavek »v likvidaciji«.
Likvidator je dosedanji poslovodja lic Josip, Beograd, Gospodar Jevremo-va 32/a.
Upniki se pozivajo, da se zglasijo pri družbi oziroma likvidatorju.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 21. anrila 1939.
Reg C 1 54/11.
*
432.
Sedež: Košaki pri Mariboru.
Dan vpisa: 27. aprila 1939.
Besedilo: Tekstilna družba z o. z. v Košakih pri Mariboru.
I.	Izbriše se poslovodja Duchek Josip, vpiše pa se novi poslovodja: Mag. pharm. Cižek Ila, asistentka v Zagrebu, Jadranska ulica 8.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 27. aprila 1939.
Rg C II 2/8.
*
433.
Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 3. aprila 1939.
Besedilo: Jugočeška, Jugoslovanska češka tekstilna industrija, d. d.
Vpiše se član upravnega sveta Francis Payne Carrington, The Grey, Cotta-ge, Chipstead (Surrey).
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. aprila’ 1939.
Rg B II 142/19.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 3. aprila 1939.
T^sedilo: »Jadran«, avtobusno podjetje d. d.
Izbrišeta se člana upravnega sveta ing. IPoudek Stanko in dr. Korlevič Milivoj.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 1. aprila 1939.
Rg B III 103/8.
*
135.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 3. aprila 1939.
Besedilo: »Šagrin«, trgovina s knjigo-veškimi in sorodnimi potrebščinami, družba z o. z.
Z notarskim zapisom z dne 29. 11. 19o8. se j° spremenila družbena pogodba v točkah 3. in 12.
Poslovodja zastopa družbo samostojno in podpisuje firmo družbe samostojno na ta način, da pod pisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme pristavi lastnoročno svoj podpis.
Izbrišeta se poslovodji Bartol Franc in Škrbec Fran, vpiše pa se poslovodja Kovač Franc, trgovec v Ljubljani, Resljeva cesta 13.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. aprila 1939.
Rg C II 213/18.
*
436.
Sedež: Maribor, Aleksandrova c. 15.
Dan vpisa: 21. aprila 1939.
Besedilo: »Weka«, lastnik Karl We-siak.
Vstopili so kot javni družbeniki We-siak Karol ml., mizarski mojster, We-siak Alojz, tapetniški mojster in Wesiak Alfred, tapetniški mojster, vsi v Mariboru, Cankarjeva ul. 2.
Odslej besedilo firme: »Weka« Karol Wesiak & sinovi.
Sedež: Maribor. Cankarjeva ul. 2 in Aleksandrova c. 15.
Obratni predmet: Trgovina s pohištvom, posteljnino, glasovirji, slikami,
preprogami in ostalo stanovanjsko opremo na debelo in drobno.
Družbena oblika:	Javna	trgovska
družba od 21. 2. 1939.
Za namestovanje upravičeni vsi družbeniki.
Podpis firme se vrši na ta način, da se pod izpisano, tiskano ali s pečatilom odtisnjeno besedilo firme podpišejo: Wesiak Karol star. samostojno, ostali trije družbeniki pa kolektivno po dva.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 20. aprila 1939.
Rg A I 109/6.
*
437.
Sedež: Markovci.
Dan vpisa: 30. marca 1939.
Besedilo: Kohn Rudolf.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom, z vsemi vrstami deželnih pridelkov in izvoz sadja na debelo.
Obratni predmet odslej: Trgovina z mešanim blagom na drobno in debelo, z vsemi vrstami deželnih pridelkov in izvoz sadja na debelo.
Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 30 marca 1939.
Rg A I 107/9.
*
438.
Sedež: Rimske Toplice.
Dan vpisa: 18. aprila 1939.
Besedilo: Prva jugoslovanska tovarna za podpetnike in druge lesne izdelke v Rimskih Toplicah, družba z omejeno zavezo.
Izbriše se poslovodja Falter Henrik, vpiše pa kot poslovodja Marguč Julij, knjigovodja v Jurkloštru.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 18. anrila 1939.
Rg C I 40/40.
Izbrisale so se nastopne firme:
439.
Sedež: Cerknica.
Dan izbrisa: 3. aprila 1939.
Besedilo: K. VVerli.
Obratni predmet: Trgovina s špecerijskim blagom.
Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trs:, sedišče v Ljubljani, odd. ML, dne 1. aprila 1939.
Posam II 111/17.
*
440.
Sedež: Dolnja Lendava, Glavna ul. št. 96.
Dan izbrisa: 27. aprila 1939. Besedilo: Blau, Bartoš in drug. Obratni predmet: Izvrševanje strojnega pletilskega obrta.
Zaradi prestanka obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 27. aprila 1939.
Rg A 1 115/7.
441.
Sedež: Dol. Logatec.
Dan izbrisa: 3. aprila 1939.
Besedilo: Artur Serini.
Obratni predmet: Trgovina z lesom. Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. aprila 1939.
Rg A IV 115/3.
*
442.
Sedež: Gerlinci št. 79.
Dan izbrisa: 6. aprila 1939.
Besedilo: Ivan Kerec.
Obratni predmet: Izvozna trgovina sadja in poljskih pridelkov.
Zaradi prestanka obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 6. aprila 1939.
Rg A I 71/7.
*
443.
Sedež glavnega zavoda: Sušak.
Sedež podružnice: Kočevje.
Dan izbrisa: 21. aprila 1939.
Besedilo: A. Kajfež & Co javna trgovska družba.
Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 21. aprila 1939.
Reg A II 32/4.
❖
444.
Sedež: Maribor.	»
Dan izbrisa: 21. aprila 1939.
Besedilo: Stavbno podjetje Accetto in drugovi, družba z omejeno zavezo.
Po § 84. zak. z dne 6. 3. 1906., drž. zak. št. 58, ker je bila v smislu § 151. konk. zak. razdeljena vsa masa.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 20. aprila 1939.
Rg C I 54/29.
*
445.
Sedež: Maribor, Koroška c. 99.
Dan izbrisa: 13. aprila 1939.
Besedilo: Valeskini Ivan, trgovina in eksport sadja na drobno in debelo. Zaradi prestanka obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 13. aprila 1939.
Rg A IV 31/7.
*
446.
Sedež: Očeslavci.
Dan izbrisa: 30. marca 1939.
Besedilo: Sever Fric.
Zaradi preselitve.
Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 30. marca 1939.
Rg A I 96/9.
*
447.
Sedež: Ptuj.
Dan izbrisa: 27. aprila 1939.
Besedilo: Ptujska mehanična tkalnica F. 1’ichler in drug — Ptuj.
Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 27. aprila 1939.
Rg A III 284/10.
*
448.
Sedež: Rakek.
Dan izbrisa: 3. aprila 1939.
Besedilo: Ivan Fatur.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom.
Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. aprila 1939.
Rg A V 190/4.
*
449.
Sedež: Ribnik.
Dan izbrisa: 28. aprila 1939.
Besedilo: Kump & Gaspari, parna žaga Ribnik v likvidaciji.
Po končani likvidaciji.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 28. aprila 1939.
Reg A II 10/3.
*
450.
Sedež: Šmartno pri Slovenjem gradcu. Dan izbrisa: 4. aprila 1939.
Besedilo: Mikolič Ivan.
Obratni predmet: Gostilna in mesarija.
Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 4. aprila 1939.
Rg A II 111/5.
*
451.
Uradni izbrisi:
Uradno so se izbrisale zaradi opustitve obrata sledeče firme:
1. Josip Pitamic, carinsko posredništvo na Rakeku (Rg A IV 178),
2. Anton Svet, trgovina z lesom v Pod-krajniku (Rg A IV 215),
3. Josip Kastelic, trgovina z manufakturo, Dol. Logatec (Rg A V 202),
4. Milan de Toni, trgovina z lesom, Begunje pri Cerknici (Rg A V 32),
5. Fratelli Tamburlini, žaga v Planini (Rg A I 190),
6. Vitalini & Co., lesna trgovina, Sp. Logatec (Rg A II 85),
7. Ph. Mr. Vinko Prochazka, lekarnar v Ljubljani (Rg A II 122),
8. Janko Potočnik, trgovina z deželnimi pridelki v Škofji Loki (Rg A III 84),
9. Josip Terpin, trgovina z lesom, Rakek (Rg A IV 190),
10. Josip Terpin, trgovina z deželnimi in poljedelskimi pridelki, Rakek (Rg A IV 52),
11. Adolf Zakrajšek, trgovina z lesom in žaga, Vrhnika (Rg A V 10),
12. I. Pcrtot, trgovina z lesom, Bled (Rg A V 19),
13. Bor. Sbil, trgovina z mešanim blagom, Pudob (Rg A VI 14),
14. Josip Velikonja, car, posredništvo, Rakek (Rg A VI 30),
15. Parna mlekarna Evgen Zach v Grahovem pri Cerknici (Pos. II 172),
16. Marija Rančigaj, trgovina z mešanim blagom, Toplice (Rg A III 225).
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. apnila 1939.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se spremembe
in dodatki pri nastopnih zadrugah:
452.
Sedež: Brod pri Novem mestu.
Dan vpisa: 28. aprila 1939.
Besedilo: Strojna zadruga r. z. z. o. j. na Brodu pri Novem mestu.
Izbrisal se je dosedanji član upravnega odbora Mihec Ivan in vpisal novoizvoljeni član upravnega odbora Kastelic Ivan, posestnika sin v 2abji vasi št. 25.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 28. aprila 1939.
Zadr I 7/2
❖
453.
I.	Vpisala so se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. 9. 1937., ki se v izvlečku glase:
Sedež: Krka.
Besedilo firme: Hranilnica in posojilnica na Krki r. z. z n. j.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izpošojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Trajanje zadruge: nedoločen Čas.
Poslovni delež: znaša 10 din, ki se plača ali takoj pri vstopu ali v obrokih, ki jih določi upravni odbor, vendar najkasneje v enem letu. Vsak zadružnik lahko vpiše tudi nadštevilne poslovne deleže, katere pa tudi lahko odpove.
Jamstvo je neomejeno: Vsak zadružnik jamči z vsem svojim premoženjem.
Zadrugo zastopa: upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo zadruge podpisujeta skupno dva člana upravnega odbora, ali pa en član upravnega odbora in en pooblaščeni nameščenec zadruge.
Upravni odbor sestoji: iz 7 zadružnikov, ki so že vpisani.
Oznanila se objavljajo: na razglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila na skupščino pa poleg tega še v listu »Na-rodni gospodar« v Ljubljani.
11.	Izbrisala so se vsa dosedanja pravila.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem inestu. odd. II.,
dne 28. aprila 1939.
Fi 22/39. - Zadr 1 34/22.
454.
Sedež: Pobrežje pri Mariboru.
Dan vpisa: 27. aprila 1939.
Besedilo: Nabavljalna zadruga tekstilnih uslužbencev, zadruga z omejenim jamstvom v Pobrežju pri Mariboru.
Po sklepu skupščine z dne 19. marca 1939. se je zadruga razdražila in prešla .v likvidacijo.
Likvidatorji:
Partl Andrej, tekstilni delavec v Pobrežju, Šolska ul. 4,
Cernko Karol, posestnik in tekstilni delavec v Dev. Mariji v Brezju,
Vodenik Emil, tekstilni delavec, Pobrežje, Lovska ul. 22,
Bevc Joško, tekstilni delavec v Studencih, Pušnikova ul. 14.
Likvidacijska firma: Nabavljalna zadruga tekstilnih uslužbencev, zadruga z omejenim jamstvom v Pobrežju pri Mariboru, v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorji podpisujejo likvidacijsko firmo, in sicer kolektivno po dva.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 27. aprila 1939.
Zadr I 24/9.
*
455.
Sedež: Rogaševci.
Dan vpisa: 16. aprila 1939.
Besedilo: Ljudska hranilnica in posojilnica v Rogaševcih, Prekmurje, regi-strovana zadruga z neomejeno zavezo.
I.	Na redni skupščini dne 5. februarja 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937., na katerih odslej zadruga sloni.
Besedilo odslej: Ljudska hranilnica in posojilnica v Rogaševcih, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje^ hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Doba trajanja zadruge ni omejena.
Poslovni delež znaša din 10 —, ki ga je vplačati takoj ob pristopu.
Vsak zadrugar jamči z vso svojo imo-vino.
Pravico zastopanja zadruge ima upravni odbor, ki se voli za 3 leta in sestoji iz 6 članov; vsako leto izpadeta po dva.
Člani upravnega odbora so:
1. Schreiner Andrej, pos. in gostilničar, Kramarovci 1,
2. Obal Evgen, pos. in mlinar v Per-toči št 3
3. Lulik Mihael, pos. in trgovec v Rogaševcih št. 75,
4. Goniboc Jožef, pos. v Fikšincih 44,
5. Bertalanič Jožef, pos. in gostilničar v Gor. Slavečih št. 104,
6. Jud Janez, pos. v Sotini št. 3, ki so že vsi protokolirani.
Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Fartek Franc in Keimel Franc.
Podpis zadruge: Besedilo zadruge podpisujeta po dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora s pooblaščenim nameščencem, tako da pod firmo zadruge pristavita svojeročno svoja podpisa.
Oznanila objavlja zadruga z razveše-njem na razglasni deski v svoji poslovalnici, javne razglase pa tudi pred cerkvijo pri Sv. Juriju, p. Rogaševci.
II.	Izbrišejo se dosedanja pravila z vsemi spremembami in dopolnitvami.
Okrožno kot trg. sodišče v Mur. Soboti, odd. IV.,
dne 16. marca 1939.
Zadr. II 5/15.
*
456.
Sedež: Rovte.
Dan vpisa: 22. marca 1939.
Besedilo: Kmetijsko društvo v Rovtah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 5. marca 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo zadruge odslej: Kmetijsko društvo v Rovtah, zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz osmih zadružnikov, ki se volijo za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina članov upravnega odbora.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Zadruga ima namen:
1. nabavljati svojim zadružnikom gospodarske in gospodinjske potrebščine in obrtne izdelke vsake vrste ali jim nabavo posredovati;
2. vnovčevati pridelke ali izdelke svojih zadružnikov v nepredelanem ali predelanem stanju;
3. nabavljati si za dosego tega namena potrebne stavbe in inventar.
Poslovni delež znaša din 10'—, ki se mora plačati takoj ob pristopu ali pa v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim dvajset-kratnim zneskom.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, po potrebi pa jih sme objavljati še na drug način. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Izbriše se član načelstva Kavčič Janez.
Okrožno kot trg. sodišče r Ljubljani, odd. III., dne 18. marca 1939.
Zadr. I 03/57.
457.
Sedež: Selce pri Škofji Loki.
Dan vpisa: 23. marca 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Selcih pri Škofji Loki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 12. marca 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo zadruge odslej: Hranilnica in posojilnica v Selcih pri Škofji Loki, zadruga z neomejenim jamstvom.
Upravni odbor je sestavljen iz sedmih zadružnikov, ki se volijo za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina članov upravnega odbora.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod besedilo firme svojeročno podpišeta dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Poslovni delež znaša din 10'—, ki se mora plačati takoj ob pristopu ali pa v obrokih.
Zadružniki jamčijo za obveznosti zadruge neomejeno.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje objave na razglasni deski v svoji poslovalnici, po potrebi pa jih sme razglašati še na drug način. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 18. marca 1939.
Zadr. I 96/55.
*
458.
Sedež: Slovenska Bistrica.
Dan vpisa: 27. aprila 1939.
Besedilo: Posojilnica v Slovenski Bistrici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na skupščini dne 19. marca 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	9. 1937.
Besedilo odslej:
Posojilnica v Slovenski Bistrici, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja;
Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 10' —din in se vplača ob pristopu.
Jamstvo zadružnikov je neomejeno.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje objave na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine pa tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov ter se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno napisano, natisnjeno ali s pe-čatilom odtisnjeno firmo podpišeta dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Izbrišejo se člani upravnega odbora Pinter Alojz, Ojcinger Ivan in Jerovšek Ivan, vpiše pa novoizvoljeni član upravnega odbora Mlakar Henrik, posestnik v Kostanjevcu št. 15 pri Venčeslii.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 27. aprila 1939.
Zadr I 23/60. — Zadr I 40/60.
*
451).
Sedež: Stare Fužine.
Dan vpisa: 10. marca 1939.
Besedilo: Sirarska zadruga v Starih Fužinah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 29. januarja 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. 9. 1937.
Besedilo: Sirarska zadruga z omejenim jamstvom v Stari Fužini.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov, in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta po dva člana upravnega odbora, ali en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec.
Zadruga ima namen pospeševati koristi svojih zadružnikov s tem, da:
1.	prevzema od njih mleko in ga predeluje; mleko sprejema po pravilniku za dobavljanje mleka in ga plačuje po kakovosti;
2. vnovčuje od zadružnikov prevzeto mleko oziroma iz tega mleka napravljene mlečne izdelke;
3. nabavlja po potrebi za svoje zadružnike gospodarske potrebščine, zlasti krmila.
Od članov prevzeto mleko vnovčuje in predeluje na njih račun ter ga plačuje po izvršeni prodaji po odbitku stroškov.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 10 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim dvakratnim zneskom.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. marca 1939.
Zadr I 84/80.
Razglasi raznih uradov in oblastev
V.	št. 26305/39.	1418
Predmet: Obnova fasade,
Mestni trg št. 2 in št. 27.
Razglas.
Mestna občina ljubljanska razpisuje ofcrtno licitacijo zidarskega dela za obnovo fasade magistratneg poslopja na Mestnem trgu št. 2 in št. 27.
Ponudbe je treba vložiti v V. oddelku mestnega poglavarstva v Ljubljani, Beethovnova ul. št. 7/1., v sobi št. 21, do dne 22. maja t. 1. do 11. ure dopoldne.
Ponudbeni pripomočki in pojasnila se dobe v gori navedenem uradu ob običajnih uradnih urah.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 1. maja 1939.
Predsednik:
Dr. Juro A-Mešič s. r.
*
St. 243/39.	1426-3-1
Razglas.
Dne 24. maja 1939. ob 11. uri bo v uradu terenske hidrotchnične sekcije za regulacijo Drave v Ptuju, magistrat,
II.	nadstropje,
II.	ofertna licitacija za nabavo 5 velikih in 6 malih transportnih čolnov.
Odobreni proračun znaša din 79.360.
Kavcija v znesku din 8.000'— za domače oziroma din 16.000'— za tuje podjetnike v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih se deponira najdalj do
10.	ure na dan licitacije pri davčnem uradu v Ptuju.
Načrti in pogoji so interesentom na vpogled v uradnih urah v prostorih terenske hidrotehnične sekcije.
Pozivajo se podjetniki, ki se lahko izkažejo z zadevnim potrdilom ministr-
stva za gradbe in o plačanih davkih, da predlože svoje ponudbe, ki morajo biti kolkovane s 100'— din državne in 50'— din banovinske takse, v zapečateni kuverti v zgoraj določenem času.
Iz terenske hidrotehnične sekcije za regulacijo Drave v Ptuju dne 8. maja 1939.
Št. 2606/45—39.	1328-3
Razpis.
Občina Trbovlje, srez laški, razpisuje na podlagi sklepa občinskega odbora z dne 16. novembra 1938. v smislu čl. 86. do vštetega čl. 98. zakona o državnem računovodstvu v skrajšanem roku 15 dni na dan 15. maja 1939. ob 11. uri dopoldne v občinskem uradu v Trbovljah (soba št. 3)
javno pismeno ponudbeno licitacijo za oddajo del:
1. toplovodne centralne kurjave,
2. instalacijo vodovoda
za zgradbo »Občinskega doma* v Trbov-ljah.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v gradbenem oddelku občinskega urada (soba št. 7) v T rbovljah.
Ponudbe naj se glase v obliki [»»pusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek uradnega proračuna za zgoraj navedena posamezna dela.
Kavcijo, ki znaša za naše državljane 5%, za inozemce pa 10% od vsote uradnega proračuna, je položiti najkasneje do dne 15. maja 1939. dc 10. ure pri občinski blagajni v Trbovljah.
Ce prva licitacija zaradi nezadostnega števila ponudnikov ne bi uspela, se bo vršila druga licitacija v skrajšanem roku 10 dni, t. j. dne 25. maja 1939. ob isti uri in na istem mestu ob vsakem številu ponudnikov.
Ostale nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa, ki je nabit na občinski deski v Trbovljah.
Občina Trbovlje dne 28. aprila 1939..
•j.
Stev. 1285.	1422
Razpis.
Uprava umobolnice v Ljubljani razpisuje nabavo 300 kbm bukovih drv.
Ponudbe, kolkovane z 10 din, sprejema uprava zavoda na Poljanskem nasipu do 27. maja t. 1. ob 12. uri.
Pismeni pogoji se dobe v pisarni.
Državna bolnica za duševne bolezni Ljubljana-Studenec.
V Ljubljani dne 8. maja 1939.
*
1419
Razglas o licitaciji.
Kraj. šolski odbor v Senožetih razpisuje za oddajo del pri gradnji nove ljudske šole v Senožetih
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 20. maja 1939. ob 11. uri dop. v prostorih ljudske šole v Senožetih. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za:
1. zidarska in težaška dela 135.225'34,
2. tesarska dela din 28.714'69,
3. krovska dela din 10.868'96,
4. kleparska dela din 7.915'76,
5. strelovodne naprave din 2.000'—. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz
razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnih razdelkov sreskih načelstev v Ljubljani, Kamniku, Litiji. Krajevni šolski odbor v Senožetih. Senožeti dne 8. maja 1939.
Razne objave
1435
Vabilo na redni letni občni zbor,
ki ga bo imelo Društvo za vzdrževanje otroške bolnice v Ljubljani za poslovno leto 1938. v petek dne 26. maja 1939. ob šestnajstih v damski sobi v L nadstropju kavarne »Emona« v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednikovo in odbor-skili funkcionarjev.
2. Volitev novega odbora.
3. Slučajnosti.
V Ljubljani dne 9. maja 1939.
Društveni odbor.
❖
1410
Vabilo na 54. redni občni zbor,
ki ga bo imela v nedeljo dne 21. maja 1939. ob 14. uri v zadružni pisarni
Posojilnica v Črnomlju
registrovana zadruga z neomejenim jamstvom,
z naslednjim
dnevnim redom:
1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva.
3. Poročilo nadzorstva, odobritev letnega računa in razdelitev čistega dobička.
4. Citanje poročila o zadnji izvršeni reviziji.
5. Volitev upravnega, nadzornega odbora in njih namestnikov za triletno dobo 1939., 1940. in 1941.
6. Slučajnosti.
Z dostavkom, ako ne bo prvi občni zbor sklepčen, se vrši po §§ 34., 37. in
38.,	odst. I., zadr. pravil pol ure pozneje II. občni zbor na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih Zadružnikov.
Po § 34. zadružnih pravil je računski Zaključek s poročilom nadzorstva 8 dni nied uradnimi urami v zadružni pisarni Zadružnikom na vpogled.
Črnomelj dne 6. maja 1939.
Posojilnica v Črnomlju, r. z. z u. j.
1434
Vabilo na XIX. redni občni zbor
Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani,
ki bo dne 25. maja 1939. o poli osemnajstih (o poli 6. uri pop.) v družbeni pisarni v Ljubljani, Dalmatinova ulica
št. 8, z dnevnim redom:
1. Poročilo o poslovanju v minulem letu.
2. Predložitev bilance za leto 1938.
3. Sklepanje o predloženi bilanci.
4. Predlogi delničarjev.
5. Volitev članov upravnega sveta.
6. Volitev nadzorništva.
7. Slučajnosti.
§ 27. družbenih pravil: Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni delničarji, ki založe najkasneje 8 dni pred občnim zborom delnice, katere tvorijo podstavo za njih glasovalno pravico, na mestu, objavljenem v vabilu, s katerim se sklicuje občni zbor.
Delnice naj se založe pri družbeni blagajni v Ljubljani.
V Ljubljani dne 9. maja 1939.
Upravni svet.
*
1414
Trboveljska premogokopna družba.
Vabilo na 66. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Trboveljska premogokopna družba
dne 5. junija 1939. ob 10. uri dopoldne v lastnih poslovnih prostorih v Ljubljani, Gledališka ulica št. 3.
Dnevni red:
I. Poročilo upravnega sveta; odobritev računskega zaključka z dne 31. decembra 1938.;. razdelitev dobička.
II. Poročilo računskih revizorjev.
III. Nadomestna volitev v upravni svet.
IV. Imenovanje računskih revizorjev za poslovno leto 1939. in določitev njihove nagrade.
Gospodje delničarji, ki se žele osebno ali po zastopniku udeležiti občnega zbora, se vabijo, da v smislu § 22. družbenih pravil deponirajo svoje delnice vsaj 8 dni prej, t. j. najkasneje do 27. maja t. 1., in sicer: v Ljubljani: pri družbeni blagajni, Gledališka ulica 3;
v Beogradu: pri ekspozituri družbe, Knez Mihajlova 36/1 V;
v Zagrebu: pri ekspozituri družbe, Praška ulica 2;
v Parizu: pri »Banque des Pays de 1’Europe Centrale«, 12, Rue de Casti-glione;
v Lyonu: pri Credit Lyonnais, ali So-cičtč Lyonnaise de Dčpols et de Crčdit Industriel ali VTe- Morin-Pons & Cie.;
v Genčvi: pri firmah: Lombard, Odier & Cie., Darier & Cie. ali Bangue de
Pariš et des Pays-Bas, Succursale de Geneve;
na Dunaju: pri likvidaturi banke: Landerbank Wien Aktiengesellschaft, Wien I. Am Hof 2;
v Pragi: pri Banka pro obchod a pru-mysl drive »Landerbank«, Praha, Namesti Republiky 6.
Vsakih 20 delnic daje pravico do enega glasu (§ 21. družbenih pravil).
Upravni svet.
*
1407
Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d.
dne 25. maja 1939. ob 10.30 uri dopoldne v Celju.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta za poslovno leto 1938.
2. Predložitev računskega zaključka.
3. Poročilo računskih revizorjev.
4. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. in razdelitev čistega dobička.
5. Volitev dveh računskih revizorjev za poslovno leto 1939.
6. Volitev dveh članov v upravni svet.
7. Odobritev kooptacije gosp. ing. Maksa Adolfa Westena v upravni svet.
8. Sklepanje o predlogu upravnega sveta za izbris filiale v Erveniku.
9. Samostojni predlogi.
10.	Slučajnosti.
Gospodje delničarji morajo izkazati svojo glasovalno pravico s potrdilom, da so založili svoje delnice najpozneje 3 dni pred občnim zborom pri tvorniški blagajni družbe v Hrastniku (čl. 24. družbenih pravil).
V Celju dne C. maja 1939.
Upravni svet.
Ponatis se ne honorira!
*
1-100
Vabilo
na
dvanajsti redni občni zbor Jurija grofa Thurnskega jeklarne na Ravnah d. d.,
ki se sklicuje na dan 25. maja o poli sedemnajstih V Maribor, hotel »Orel« (lovska soba).
Delnice se morajo založiti do 21. maja
1939.	ali pri družbini blagajni v Ravnah-« Guštanju ali pa pri Kreditnem zav niu za trgovjno in industrijo v Ljubljani, Prešernova ulica 50. Ob izročitvi delnic prejmejo imetniki delnic izkaznice, ki upravičujejo udeležbo na občnem zboru. Vsaka delnica daje imetniku po en glas.
Dnevni red občnega zbora je:
1. Predložitev poslovnega poročila in bilance za poslovno leto 1938.
2. Poročilo računskih preglednikov.
3. Sklepanje o uporabi doseženega čistega dobička in podelitev razreštiice
upravnemu svetu in računskim preglednikom.
4. Potrdilo v upravni svet kooptira-nih članov.
5. Volitev celega upravnega sveta.
6. Volitev računskih preglednikov ter njih namestnikov in določitev njihovih nagrad.
7. Preložitev sedeža družbe v Beograd in sklepanje o spremembi pravil, ki je s tem združena (§§ 1. do 81. pravil). Načrt novih, spremenjenih pravil je delničarjem na vpogled v pisarni družbe na Ravnah.
8. Slučajnosti.
Upravni svet.
*
1417
Poziv upnikom.
»Hellit« d. z o. z. v Mariboru, Trg Svobode št. 3, se je po sklepu z dne 19. 2. 1931. razšla in poziva ev. upnike, da prijavijo svoje terjatve.
Tropp Tomo s r., likvidator,
• Maribor, Dr. Verstovškova ul. 4.
*
1429
Objava.
Izgubil sem spričevalo privatnega izpita III. razr. Drž. realne gimnazije kraljeviča Andreja v Ptuju z dne 30. avgusta 1938., št. 143 p. in ga proglašam za neveljavno.
Emeršič Anton s. r., Sv. Barbara v Halozah.
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 102.483) in jo proglašam za neveljavno.
Kucler Peter s. r.
*
1402
Objava.
Izgubila sem spričevalo II. razreda drž. inešč. šole v Ormožu za 1.1927./28. iu ga proglašam za neveljavno.
Munda Julijana s. r.
*
1405
Objava.
Izgubil sem spričevalo IV. c razreda Tli. drž. realne gimnazije v Ljubljani za 1.1937./38. na ime: Podreka Ljubomir. Proglašam ga za neveljavno.
Podreka Ljubomir s. r.
*
1401
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za bi-cikel, izdano od sreskega načelstva v Murski Soboti št. 147.622 in jo proglašam za neveljavno.
Polak Gustav s. r.
Murska Sobota, Slovenska ul. 3.
1420
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo znamke Miele št. 42, evid. št. tablice 2—168260, izdano od sreskega načelstva Radovljica, ter jo proglašam za neveljavno.
Potočnik Alojz s. r.,
gostilničar, Kropa št. 1.
*
1421
Objava.
Izgubil sem spričevalo I. letnika elek-troinstalaterskega oddelka drž. delovod-ske šole v Ljubljani, katalog št. 107 z dne 28. junija 1937., in ga proglašam za neveljavno.
Vezjak Franc jun. s. r.,
Sp. Poljčane 32, p. Poljčane.
*
1391
Tovarna verig d. d. v Lescah pri Bledu.
Bilanca za leto 1938.
Aktiva: Gotovina din 367.845'25, dolžniki din 2,018.672'47, stavbe in zemljišča din 904.299'98, stroji in električne naprave din 1,181.347'13, inventar din 12.621'88, surovine in zaloga 3,122.772'56
dinarjev, tehnično-obratne potrebščine din 42.424'50, skupaj din 8,029.98377.
Pasiva: Delniška glavnica 2,500.000'—' dinarjev, rezervni sklad din 7.05778, upniki din 5,301.213'04, neizplačana dividenda din 4.752'—, prenos iz prejšnjega leta din 16.208'30, preostanek leta 1938. din 200.752'65, skupaj dinarjev 8,029.98377.
Račun zgube in dobička za leto 1938.
Izdatki: Plače, mezde in splošna režija din 3,675.443'02, davki 445.207'27 dinarjev, pasivne obresti din 402.092'56, odpisi na strojih, premičninah in nepremičninah din 260.19574, dobiček din 216.960'95, skupaj din 4,999.899'54.
Prejemki: Donos din 4,983.691'24, donos iz prejšnjega leta din 16.208'30, skupaj din 4,999.899'54.
Objava.
Po sklepu rednega občnega zbora z dne 28. aprila 1939. se izplačuje od
1.	maja 1939. do 30. aprila 1942. za leto 1938. 6 °/o dividenda po odbitku 10 °/o davka, torej din 5'40 na delnico proti izročitvi kupona št. 17 pri Ljubljanski kreditni banki in Zadružni gospodarski banki d. d. v Ljubljani, kjer je treba predložiti tudi ostale dospele kupone. Občni zbor je odobril prenos ostanka dobička v znesku din 18.810'43 na nov račun.
Upravni svet.
Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru
1387
Bilanca
za poslovno leto 1938.
Aktiva
Pasiva
1. Nepremičnine . . . .
2. Premičnine..............
3. Zaloga . » . * ■ .
4. Dolžniki ...■>.
5. Naložbe ......
6. Vrednostni papirji . .
7. Prehodni zneski . . .
8. Blagajna
31. decembra 1938. .
din 4,007.124— 2,259.394— 970.839-19 1,162.162-60 46.980 07 5.000— 89.825-31
3o,162'84
8,636.48801
1. Delniška glavnica . .
2. Rezerve...................
3. Upniki:
a) denarni
zavodi 4,195.083-09
b) privatni 2,047.502-63 I c) blagovni^ 867,81692
4. Račun ka:
zgube dobiček
in dobič-
1. Kosmati dobiček . .
2. Obresti...................
3. Davki ....................
4. Administracija . . .
5. Odpisi....................
6. Razno ....................
7. Račun zgube iu dobička: dobiček . • . .
diu
.372.769-89
32.028-50
290.712-92
419.007-21
188.302-68
40.752-77
1,343.573-97
din
1,343.573-97
1,343.573-97
din
1,250.000—
235.330-58
7,110.40406
40.752-77
8,636.48801
Račun izgube in dobička za poslovno leto 1938. Izguba	  Dobiček
Gornja bilanca je bila odobrena na občnem zboru družbe 4. maja 1939.
Minko Pogačnik s. r.,
predsednik.
Stanko Detela s. r.,
ravnatelj.
Drago Humek s. r.,
nadzor, svetnik.
Izdaja kraljevika banaka uprava dravske banovine. Uredulk: Pohar Robert v Ljubljani. Tlaka la Ulaga Tlakama Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani,