----------------——
>
do 0
ŠENTJURSKE novice s
Mestni trg 5b 3230 Šentjur
8—:-e~: ‘
MJH&J
TOFSTAR* pOTRSBti^^^ pSEWt
jure.godler@t-1.sl; 040 47 11 44; www.topstar.net
« Kozjansko.info	rv/ frrjrv /7aa rp
Spletni časopis Obsotelja in Kozjanskega	I fAl J\ TO-\jLL> dna
f	Jjee«Oi;2" ,is
tel./fax.:03/545 1870
www.trakom-slo.com
'•■S ■% 1





Naslednja štiri leta
'* ali manj
i 4*
Pomembne odločitve so spet dane v odločanje nam, volivcem. V začetku decembra bomo ponovno izvolili nove poslance in kot kaže, se bo odločevalo o stvareh, ki so padle na referendumih. Licemerstvo strank, ki so postavljene pred neizpodbitno dejstvo, je več kot očitno. Zopet se bodo odpirala pomembna vprašanja, ki so jih isti ljudje politično in referendumsko minirali. Da sploh ne omenjamo, da se bo na koncu formiral parlament z večino enakih imen, ki smo jih bili že tako naveličani, le da sedaj nosijo nekateri prapore malo drugačne barve. Pa ne, da si volivci ne želimo sprememb, ampak politika je kot izmuzljiva kača, ko misliš, da si nekaterim zaprl vrata, so že znova v istem prostoru skozi okno.
Slovenci potrebujemo (nove) ljudi, ki ne nosijo s seboj kovčkov starih grehov, zamer in nerešenih vprašanj. Teh pa nikjer ni in ni. Peščica tistih neomadeževanih je prepametna, da bi se šli slovensko strankarsko politiko, ki je polna manipuliranj z volivci, podtikanj in uničevanj dokazov. Ne glede na to, kako iskren namen imaš, da boš delal pregledno, pošteno, nadstrankarsko, padeš v kolesje birokracije in ko sprevidiš, da si le kapljica, ki je padla v morje, se sprijazniš s tem, da sediš na zelo dobro plačanem sedežu, pa če veš, zakaj si tam ali ne. Šentjurčani mogoče tudi premalo vemo, kaj delajo naši poslanci, in jih bom v nadaljevanju uvodnika označil kot tiste, ki so se borili predvsem za ležerno visoko plačo, ki je odličen motiv, da se podaš v levji brlog afne guncat za štiri leta (ali manj). Od vseh dosedanjih poslancev, ki so greli sedeže v parlamentu, vem le za utopičen amandma poslanca Marka Diacija, ki je iz opozicije predlagal uvrstitev šentjurske navezovalne ceste. Amandma, za katerega še sam ni
verjel, da bo šel skozi rešeto glasovanja in verjetno je bil bolj čudež, da ga je takratna LDS-ova vlada izglasovala. Kaj pa ostali? Hm, jaz ne vem ničesar. Pa vi? Zato pa potrebujemo takšno poslanko ali poslanca, ki ni ravno po župi priplaval v politiko, ki bo grizel in trgal za Slovenijo, še bolj pa za naši občini Šentjur in Dobje. Takšnega, ki pozna družbene, gospodarske in druge razmere v našem kraju. Nikakor ne potrebujemo človeka v državnem zboru, ki kandidira pri nas, Šentjurja pa niti ne najde na zemljevidu Slovenije. Kako se bo takšen poslanec potegoval za razvoj naših krajev, za našo navezovalno cesto, za nova delovna mesta? Ne bo se, ker ne ve, kaj nas v Šentjurju najbolj muči. Potrebujemo takšnega, ki še ima dovolj sveže energije in moči, da se bo za nas boril. Ta poslanka ali poslanec mora tudi sodelovati z našo občinsko upravo, da se občinski in državni aparat povežeta in združeno sodelujeta in zagovarjata enake rešitve in nikakor ne moreta biti že v samem štartu na smrt skregana. Če boste upoštevali vsa ta moja priporočila, ne boste zgrešili pri obkroževanju. Zmotno je mišljenje, da moramo na volitvah poslancev za državni zbor obkrožiti stranke, pa čeprav se ne strinjamo s kandidatom, ki nam ga ponujajo na pladnju, in vsak je oh in sploh najboljši. Ne, če hočemo, da bo naš kraj od poslanca tudi kaj imel, volite človeka, za katerega ste prepričani, da bo veliko prispeval za nas, ne glede na to, katero politično opcijo zastopa. Človeka, ki že ima kaj pokazati v življenju,
Slovenci potrebujemo (nove) ljudi, ki ne nosijo s seboj kovčkov starih grehov, zamer in nerešenih vprašanj. Teh ljudi pa ni in ni.
Mesečnik Šentjurske novice izdaja: MediaStar, založništvo, d.o.o., Pod vrbco 20a, Šentjur Glavni in odgovorni urednik: Jure Godler Lektoriranje: Urška Godler in Polonca Jazbinšek Postavitev in oblikovanje: Jure Godler Naslovnica: Jure Godler Tisk:
Forma Celje d.o.o. 8,5 % DDV je vračunan v ceno Naslov uredništva: Pod vrbco 20a, 3230 Senjur Telefon: 040 47 11 33 E-pošta:
urednistvo@sentjurskenovice.si Internetna stran: www.sentjurskenovice.si Transakcijski račun: 0600 0037 3219 342
kateremu ljudje zaupajo in da ne bo zmrznil v trenutku, ko bo treba v leglu kač vstati in povedati: »Dovolj je!«
Naklada:
730 izvodov Naslednja številka:
24. decembra 2011 Časopis je vpisan v evidenco
Jure Godler
Naslednja številka Šentjurskih novic, zaradi praznikov izide v četrtek 24. decembra.
javnih glasil, ki jo vodi Urad za informiranje, pod zaporedno številko 1049.
Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva.
1.350 m asfalta tudi za mesto Šenti
Z enim trakom odprli več odsekov cest
Otvoritev nove asfaltirane ceste
fotogalerna in video na www.sentiursKenovice.si
Prevorje z novo cesto
Če se kdo odkrito razveseli nove asfaltirane ceste, so to krajani odročnih vasi in naselij, ki se ob tem za vedno rešijo makadamskega prahu. Tako so se v soboto, 5. novembra, razveselili novih 1000 m asfalta na Prevorju. Modernizacija javne poti Dobje-Straška Gorca je bila izvedena v mesecu septembru s sredstvi z razpisa Občine Šentjur in prispevkov krajanov. »Slednji so zbrali dovolj sredstev, da so pripravili voziščno konstrukcijo, asfaltiranje pa je zagotovila občina z razpisa,« je v nagovoru poudaril predsednik KS Prevorje Damjan Maček. Kar 90 % (približno 32.000 €) sredstev do asfaltiranja so zbrali s prispevki krajani, ostalo sta dodala KS Prevorje in JKP. »Tisoč metrov ceste je za našo KS velika pridobitev,« je zaključil Maček. Podžupan Robert Polnar je dodal, da ne ve, koliko je še makadamskih poti po občini, zagotovo pa ve, da jih je natanko 528 km, kolikor približno znaša cestna razdalja med Ljubljano in Beogradom. Občina Šentjurje investiciji za asfaltno prevleko primaknila 38.000 €. Na govorni podij je privriskal Mirko Pajek, bivši predsednik KS Prevorje, in z neprikritim zadovoljstvom izrazil navdušenje nad to zgodovinsko povezavo. Cesto je blagoslovil še župnik Marko Šramel in tako predal nov odsek varni uporabi.	jg
Za prebivalce Kamenega je bil 18. november pravi mali praznik. V Mestni skupnosti Šentjur (MSŠ) so se odločili za odprtje 250 m dolgega pasu prenovljene ceste na Kameno, s tem pa tudi simbolično odprli vse cestne investicije, za katere je bila zadolžena MSŠ. V zelo mrzlem dnevu je bilo uradno odprtje zelo kratko. Predsednik MS Jože Štiglic je povedal, da s tem odsekom odpirajo 1.350 m prenovljenih cest po mestni skupnosti. Vrednost projekta je znašala 105.000 €, od tega so krajani prispevali 14.000 €, občina Šentjur 39.000 €, MSŠ pa preko 50.000 €. Poudariti moramo, da so krajani Kamenega s svojim enomesečnim delom naredili ustroj ceste in sami prispevali delo pri asfaltiranju. Zbrane krajane je nagovoril župan Marko Diaci. Poudaril je pomembnost bližajočih se volitev, saj je od državnega delovanja odvisno tudi delovanje v lokalnih skupnostih. »Prepričan sem, da v primerjavi z ostalimi občinami dobimo v Šentjurju zelo veliko,« je nadaljeval župan, to pa je posledica trdega in načrtnega dela ter kančka sreče. Zbrane pa so krajani povabili na zakusko v tople prostore domačije Šantl.
jg
				
Podjetje	skupaj (€)		Podjetje	skupaj (€)
IZVIR-PLAN, d.o.o. Laško	8.940,00		HIDROINŽENIRING d.o.o.	223.014,58
ALPOS, d.d.	611,28		PRVA FINANČNA AGENCIJA d.o.o.	216.668,93
BIG BANG, d.o.o.	449,99		SLEMENŠEK d.o.o.	198.223,37
SOTOM H .V. d.o.o.	444,00		IPI, d.o.o.	116.604,78
ELEKTRO CELJE, d.d.	294,33		REMONT d.d.	81.488,11
PGD DOBJE	274,38		TOMAŽ KOHNJEC s.p.	73.966,05
TELEKOM SLOVENIJE, d.d.	206,40		ADEPO d.o.o.	50.972,46
KZ ŠENTJUR z.o.o.	205,54		ALEJA FINANCE d.o.o.	27.679,55
ŽUPNIJA DOBJE	200,00		ASFALT KOVAČ, d.o.o.	24.252,59
ŽALUJKA d.o.o.	181,17		JKP ŠENTJUR d.o.o.	21.019,44
KALIOPA d.o.o.	180,00		ANTON KLADNIK S.P.	20.355,25
LM VERITAS d.o.o.	168,00		ANTON SELIČ, S.P.	19.610,61
SIGNACO d.o.o.	114,00		PREVOZI MILAN GROBIN S.P.	11.556,47
ZVEZA RAČUNOVODIJ SLOVENIJE	105,00		PROJEKT d.d. NOVA GORICA	11.277,53
LITERARNO DRUŠTVO ŠENTJUR	100,00		KD PIHALNI ORKESTER ŠENTJUR	10.600,00
SLOVENIJALES TRGOVINA d.o.o.	85,08		IZLETNIK CELJE d.d.	10.000,00
ASFALT KOVAČ, d.o.o.	63,00		ELEKTRO CELJE, d.d.	6.869,91
RASR d.o.o.	59,17		PROTECT SERVIS M. GABERŠEK S.P.	6.523,71
POŠTA SLOVENIJE d.o.o.	57,47		PPS PRIZMA d.o.o.	6.000,00
ČADEJ KARL - DOP. DEJAVNOST NA KMETIJI	54,12		TELEKOM SLOVENIJE, d.d.	5.917,95

	■pggpe
M	
>1.	
	
	
	
	
	
Šentjurski mestni svetniki so se 7. novembra po skoraj štirih mesecih in pol znova sestali. Od 17 so manjkali Marjan Bohorč, Zdenko Hon/at in Branko Oset, seja je trajala dobre tri ure.
Predsednik Jože Štiglic je na začetku seznanil svetnike, da bo sanacija Ulice I. celjske čete preložena na leto 2013. V povzetku odgovorov je dejal, da so posode za zalivanje na pokopališču poenotene v modri barvi. Hrup z območja Bohorja se je zmanjšal, ker podjetje pridobiva material od drugod in ne vrši obdelave lesa. Nad Ulico talcev so se pričela gradbena dela za novo sosesko. Sašo Cvek je pri tem opozoril, da je most na Pešnico smrtno nevaren, nihče pa ne naredi nič. En otrok naj bi si na »cvetoči« ograji že zlomil prst. V bližini je, nekoliko ironično, stala tabla Varna pot v šolo, ki jo je nekdo zlomil. Štiglic ni mogel postreči, kdaj bo občina pristopila k prenovi, obenem pa si prizadeva, da bi istočasno uredili tudi cestišče do magistralke.
Glede omejitev hitrosti na 30 km/h naj bi se vršili ogledi, kje bo to smiselno. Jure Godler se je pritožil nad tem, da ni bilo nikjer navedenih njegovih pisnih pobud, zato jih je še enkrat prebral. Na koncu zapisnika niso sprejeli; sklenili so, da ga je treba dopolniti, zapisnike pa pošiljati v dogovorjenem roku po sejah.
Križi in težave s soglasji lastnikov
Med opravljenimi aktivnostmi posodobitev in preplastitev cest je Štiglic naštel, da so zaključili projekte v Ulici II. bataljona, Tončke Čečeve, Na Tičnico in na Kamenem. Delali so s tremi izvajalci, veliko dela je bilo zlasti s pridobivanjem soglasij lastnikov zemljišč in njihovim sofinanciranjem. Veliko težav je bilo s soglasji za kanalizacijo v ulici Na Brdo. Poseben problem predstavlja meteorna kanalizacija, saj je običajno urejena le fekalna kanalizacija, kar zelo draži investicije. Omenil je tudi, da so dosegli precejšen popust pri ceni asfalta in bili pri tem celo nekoliko uspešnejši od občine. Na sestanku z inšpektorji so obravnavali divje plakatiranje na avtobusnih postajah, zaraščanje nezazidanih stavbnih zemljišč in vzdrževanje nekaterih objektov. Štiglic z izkupičkom ni bil zadovoljen, dodal pa je tudi, da so na lastno pest uredili razpadajočo škarpo pod nekdanjo Sladico.
Želijo si urediti tudi talne označbe za parkiranje v Zgornjem trgu, vendar se pojavljajo »odpori«. Slišati je bilo tudi, da ob bodočem Keinem centru ne bo ravno pločniškega standarda in kolesarskih stez. Od sanacije cestišča med bloki na Ulici Dušana Kvedra so odstopili, ker niso prejeli soglasij lastnikov. Podobno je bilo na Pešnici na križišču pri Mravlak. Mira Jazbec je pripomnila, da je bilo dogovorjeno, da bodo »blokovci« prejeli načrt ureditve parkirišč, vendar se to ni zgodilo.
Poimenovanja ulic
Pri preimenovanju ulic zaradi širitev naselja in infrastrukture smo slišali, da so sledili volji prebivalcev. Tako so bili krajani Ceste na Brdo proti preimenovanju dela ulice. Nad Ulico talcev bo nastala ulica Na Livadi. Benjaminova ulica bi naj nastala v novem naselju
na začetku Ceste Miloša Zidanška pod Botričnico. Eden od krajanov je celo predlagal, da bi bila tam Ulica Gustava Ipavca, vendar oboje naj ne bi bilo možno. V nastajajoči industrijski coni naj bi se križali Industrijska ali Obrtna ulica, predlog za sosednjo območje Bohorja je Lesna ulica. V Hruševcu si želijo ulico Strma pot. Imenovanje ulice po Ladislavu Grdini zaenkrat odpade, ker se ddr. Igor Grdina ni strinjal. Prebrali so predlog pišočega, ki je nanizal naslednja imena: Ivan Belle, Ferdinand Ripšl, Ana VVambrechtsamer, Mihael Zagajšek, dr. Rudolf Dobovišek in Borivoj VVudler. Svetniki so se najbolj navdušili nad Doboviškovo ulico, sami pa predlogov niso posredovali.
Mesto s svojim grbom in himno
Pri obravnavi novega statuta in poslovnika so že v začetku ugotovili, da so v občinskih aktih, ki so bili nedavno spreminjani, napačna imena nekaterih ulic. Pri razpravi o simbolih so se odločili, da bo MSŠ uporabljala grb sv. Jurija s pečatnika, torej nekoliko bolj baročno verzijo. Himna MSŠ bo poslej Slovenec sem Gustava Ipavca, s čimer se ločujejo od občine, ki je v časih predsednikovanja občini Franca Kovača takratni KS Center prevzela pesem Domovini istega avtorja. Godler je na koncu dosegel, da sta akta ostala v prvem branju, da jih v nadaljevanju ne bo treba dopolnjevati z amandmaji.
Pobude in vprašanja
Godler je tokrat podal 11 pobud (previsok grm v križišču pri spomeniku NOB, vrnitev uličnega smerokaza Pod vrbco-Ulica skladateljev Ipavcev, vrnitev prometnega znaka 40 km/h Pod vrbco, postavitev društvenih vitrin na Mestnem trgu ...). Viljem Romih se je zanimal, če bi bilo možno, da bi priklope na greznice delali usklajeno. Laura Lajh Rauter je opozorila, da so nekatere klopi ob pešpoti dobile »noge« in da drevesa prekrivajo luči. Robert Gajšek je opozoril na anonimno pobudo za ograditev hruševske šole, ker se v njeni neposredni okolici ponoči zbira mularija. Preučili bodo postavitev opozorilnih tabel. Lovro Perčič je ugotovil, da na spletnem mestu MSŠ že pol leta ni novosti. Na koncu so se dogovorili, da bodo nove cestne pridobitve proslavili paketno na Kamenem.
Zadnja polemika in celo glasovanje je sledila, če bi na paketno odprtje vseh asfaltnih pridobitev povabili župana, ki je na koncu vendarle pomagal rezati trak. Na koncu so svetniki izvedeli, da je MSŠ podprla prireditev Bučn’ce z 200 €. Društvu upokojencev so namenili dotacijo 200 €, študentskemu klubu pa so sredstva v tem letu že enkrat odobrili. Godlerje hotel doseči enakopravno obravnavo dotacij šentjurskih lokalnih časopisov, a ni ravno naletel na širšo podporo. Pred zaključkom koledarskega leta se bodo svetniki sešli še enkrat.	br
Volitve 2011
Kandidatski striptiz
Tokrat smo se odločili za nekoliko drugačno »soočenje« kandidatk in kandidatov za poslance. Vsem smo zastavili nekaj enakih vprašanj in vprašanja, ki se dotikajo njihovega »lika in dela«. Kritično smo jih soočili tudi z nekaterimi manj prijetnimi vprašanji. Iz pridobljenih odgovorov objavljamo kratke portrete kandidatk
in kandidatov.
Jože Artnak: Druge resnice o Alposu ne poznam
Jože Artnak sodi med šentjurske politike z najdaljšim stažem. Pred dnevi je na Facebooku objavil fotografijo na kateri pozira s svojim plakatom za poslanske volitve leta 1996. Takrat se mu ni uspelo uvrstiti v parlament, vse do lani, ko se je potegoval za župana, se je otepal
Jožef ARTNAK
Kandidat za poslanca
Transparenti Jožeta Artnaka so se prvi pojavili po terenu
kandidatur. Lani je prejel solidnih 15 %, na podoben rezultat računa tudi tokrat. »Kar obljubim, izpolnim, imam zelo velike in realne možnosti za izvolitev, številna znanstva pomembnih ljudi v državi in čutenje potreb in problemov naših ljudi in krajev,« med drugim odgovarja na vprašanje, v čem je boljša izbira od protikandidatov.
Med svojimi prednostmi izpostavlja odlično poznavanje projektov državnih cest na našem območju, dobro razumevanje socialnih in zaposlitvenih problemov ter svoje praktične izkušnje z razvojnimi vprašanji.
Toda Artnak ima ob svoji kandidaturi nekaj težav. Šentjur ni bil nikoli LDS-ovo »lovišče«, zdaj pa je vprašanje, če se bo nekoč velika stranka sploh uvrstila v parlament, v kar osebno ne dvomi: »LDS ponuja dober program in kandidate, zato se bo gotovo uvrstila v parlament. Slovenska družba v parlamentu potrebuje liberalno stranko.«
Artnaku zagotovo ne koristi niti dejstvo, da ravno v času volitev poteka stečaj Alposa. Se mu zdi, da bi bil kot dolgoletni javni in politični človek dolžan javnosti predstaviti svoje videnje dogajanja v Alposu, kjer je bili zaposlen na visokem delovnem mestu? »S tem nimam popolnoma nobenih težav. Moja področja dela so bila kadrovsko-pravne zadeve,
informacijska podpora in fizično varovanje premoženja. To so podporne funkcije podjetja, v nasprotju s strateškimi, kot so prodaja, proizvodnja in nabava.« Artnak zagotavlja, da o dogajanju v Alposu ne ve nič več kot javnost. »Iskreno in pošteno povem, da druge resnice ne poznam. Mi je pa osebno zelo žal in hudo za nastalo situacijo v podjetju.«
Poslanska funkcija bi seveda v nastalih razmerah nedvomno rešila tudi njegovo kariero, saj v tem mandatu ne opravlja več funkcije podžupana. In kaj bo počel, če ne bo izvoljen? »Opravljal bom svoj poklic,« odgovarja v pravniško-diplomatskem slogu. Artnak, ki je med drugim zagrizen tekač, se bo nedvomno znašel. Projekcija: LDS nobena izmed anket ne uvršča v parlament, a je Artnak v občini znano ime in verjetno lahko računa na soliden rezultat. V celjski volilni enoti sicer ne kandidira nihče izmed aktualnih poslancev ali širše prepoznavnih članov LDS, kar je lahko Artnakova prednost.
Karl Čadej: »Rdeči« kmet za parlament
Za naše razmere je lastnik velike kmetije svojevrsten fenomen, saj je aktiven član leve stranke. V Dobju se je večkrat neuspešno potegoval tudi za župana (lani je prejel 11 %). Je tudi predsednik šentjurskega društva govedorejcev. Šentjurčani ga še najbolj poznajo kot lastnika edinega mlekomata v občini, pomen kmetijstva pa poudarja tudi v
Čadej je priročno okrasil svoj mlekomat
svojem programu. »Zavzemam se za povečanje pridelave slovenske hrane in njene uporabe, vlaganje v domače gospodarstvo in razvoj ter za pošteno delitev dobička med lastniki, delavci, upokojenci, dijaki in študenti.«
Toda Čadejeva stranka je bila zadnja tri leta
na oblasti, Borut Pahorje boleče zgrmel s prestola najbolj priljubljenega politika, a mu Čadej nič ne očita ali zameri. »Pahor je politik z izkušnjami, kljub gospodarski krizi mu je uspelo ohraniti vzdržno stanje v Sloveniji, uspešno preganjati kriminal in noro lastninjenje. Prav tega so se ustrašili njegovi tekmeci in ga za vsako ceno uničevali na desni in levi.«
Čadej sicer v dobjanskem občinskem svetu velja za kritičnega govornika, a je že znal dokazati tudi politično modrost, če je šlo za njegove interese. Aplikacija Supervizor je razkrila, da je od leta 2008 od občine Dobje dobil dobrih 5 tisoč evrov pomoči za dopolnilno dejavnost na kmetiji, poleg tega je kot občinski svetnik predlagal višjo pomoč kmetom, a se mu to ne zdi moralno sporno. »Vlaganje v gospodarstvo, kmetijstvo - pridelovanje hrane in varstvo narave ni nikoli moralno sporno. Delovna mesta, hrana in narava bodo še naprej moja prizadevanja za povečanje finančnih naložb.«
Čadej zagotavlja, da ima izkušnje, jasne in poštene cilje, pozna potrebe delavcev in kmetov, razvojne nujnosti v občinah Šentjur in Dobje. Politiki bi povrnil ugled z manj rivalstva in več soglasja pri razvojih strategijah.
Projekcija: Čadeja čaka težko delo. Napoveduje, da lahko ponovi rezultat stranke izpred treh let, ko je Florjan Cveto Erjavec prejel 17 %. Takrat je bila SD na vrhuncu, danes je daleč od tega, poleg tega bo Čadej v celjski regiji tekmoval s strankinimi prvokategorniki kot sta minister Ivan Svetlik in nekdanji velenjski župan Srečko Meh.
Matija Iskra (SMS-Zeleni): Ju rja na mesec za občino
Kandidatura 31-letnega Slivničana na listi SMS-Zeleni je presenečenje, saj je doslej za to stranko vedno kandidiral Marko Diaci. Ta je zdaj župan, formalno kot neodvisni, kakšna je njegova vloga v strankarskih vodah, ni povsem jasno. Diaci sicer diplomatsko podpira vse kandidate, a Iskra nima občutka, da je izhod v sili: »Diaci je neke vrste moj politični vzornik, že leta 2000 me je ob ustanovitvi stranke povabil v SMS. Zaradi njega sem postal svetnik KS Slivnica pri Celju. Zdaj je Diaci jasno povedal, da je njegova stranka Občina Šentjur, kar je logično in to je treba
spoštovati. Se mi pa zdi pošteno, da so v stranki izbrali člana, ki že ima nekaj izkušenj.«
Iskra je nedvomno ljudski človek, v Slivnici je skorajda ni aktivnosti, kjer ne bi sodeloval. Je predsednik turističnega društva, član vodstva planincev, gasilcev in športnikov. Leta 2009 je bil izbran za Naj prostovoljca, zaposlen je v varnostni službi Sintal, kjer je tudi predsednik sindikata. »Nihče izmed protikandidatov ni za soljudi namenil toliko prostovoljnih ur kot jaz. Vedno sem pripravljen priskočiti
Matica Iskro nismo opazili na plakatih.
Bosta Darko Kranjc in Blaž Kavčič prepričala volivce?
na pomoč ljudem, ki jo najbolj potrebujejo. In sedaj je čas, ko država potrebuje pomoč poštenih in delovnih ljudi, zato sem ji na voljo,« samozavestno razlaga Iskra, ki ima tudi zanimivo in rahlo populistično predvolilno parolo. Če bo izvoljen, pravi, bo vsak mesec od svoje poslanske plače 1.000 evrov namenil za projekt, ki ga bo v občini najbolj prepričal oziroma bo tisočaka od svoje plače nakazal v humanitarne namene.
Na Slivniškem bo imel Iskra tudi neposredno konkurenco v Jožetu Artnaku, česar se zaveda: »Če sem čisto odkrit, bo odločal vsak glas in nekaj jih bova oba izgubila.«
Projekcija: SMS-Zeleni se po izpadu iz parlamenta leta 2004 (še) niso pobrali. Ankete jim tudi tokrat ne kažejo najbolje. Iskra je svež obraz, a je vprašanje, kaj lahko opravi proti izkušenim političnim mačkom, še posebej, ker nima ekskluzivne podpore župana Diacija. Tudi regijsko ima kar hudo konkurenco, recimo v velenjskem okoljevarstveniku Viliju Kovačiču.
Natalija Plemenitaš Fuchs (Pozitivna Slovenija): Začasno »oženjena« z Jankovičem
Natalija Plemenitaš Fuchs ni samo ambiciozna, ampak tudi optimistična. V predvolilnem času je po lanskem tesnem porazu v drugem krogu županskih volitev v Dobju ponovno obudila svoj blog in na njem zapisala, da pričakuje od 20 do 35 % glasov.
Toda kako se kandidatka iz ene manjših slovenskih občin sploh »oženi« z županom prestolnice? »Enostavno. Eni čakajo 20 let na priložnost za sodelovanje na državnozborskih volitvah. Pri meni se je to zgodilo dejansko čez noč. Dobila sem ponudbo uglednega in vplivnega
Šentjurčana, ki je navezal stik s Pozitivno Slovenijo v Ljubljani. Že naslednji dan sem se šla predstavit in takoj so mi dali zeleno luč za kandidaturo.«
Natalija pravi, da v programu Jankovičeve stranke vidi tudi prostor za udejanjanje svojih idej in vizij. Obljublja, da kot poslanka ne bo marioneta, ki pritiska na gumb in da ji njeni domači kraji pomenijo največ. Toda kaj lahko Jankovič prinese povprečnemu Dobjanu, Šentjurčanu? »Največ, v to trdno verjamem. Za Slovenijo pomeni upanje, boljšo prihodnost, nova delovna mesta, pomeni zagon gospodarstva, najemna stanovanja za mlade družine, pomeni socialno državo, pridelavo zdrave hrane ... Marsikdo, sploh iz periferije, ga vidi kot centralista, vendar lahko vsi le upamo, da se bo z njegovo pomočjo Slovenija razvila kot naše glavno mesto.«
Poleg Plemenitaš-Fuchsove iz Dobja kandidira še Karl Čadej, tudi na listi levo-sredinske stranke. Natalija pravi, da je ponosna, da se kar dva dobjanska občinska svetnika potegujeta za parlament in da ne misli vplivati na že odločene volivce. »Mene bodo volili ljudje, ki so, kot jaz, prepričani, da so ostali že imeli možnost, da se izkažejo. Pa so se res?«
Natalija Plemenitaš Fuchs je upanje oglaševala tudi na jumbo plakatih
Med svojimi predvolilnimi parolami izpostavlja večjo učinkovitost javnega sektorja, vrnitev časti in oblasti delu ter zmanjšanje brezposelnosti in javnega dolga. Ambiciozna 31-letna kandidatka absolutno verjame, da bo prepričala volivce, ob kritiki, da je svojo neodvisno listo zamenjala za stranko, pa odgovarja, da se drugače pač ne da kandidirati na parlamentarnih volitvah. Če ne bo izvoljena, pa že napoveduje, da se bo s svojo preverjeno ekipo ponovno potegovala za oblast v Dobju. »Če želiš letati visoko, moraš leteti z orli,« zaključuje. Projekcija: Veliko vprašanje je, če lahko Natalija in Jankovič v šentjurskem okraju poletita do 35 %. Plemenitaš-Fuchsova bo na listi tekmovala tudi z Matjažem Zanoškarjem, Lojzetom Posedelom, Miranom Gajškom ...
Marko Pavliha (Lista Virant): Pirančan za šentjurskega poslanca
Marka Pavliho smo vprašali, zakaj naj Šentjurčani za svojega poslanca izvolijo Pirančana. Pravi, da so se podobno spraševali v Piranu, ko je tam pred osmimi
leti kandidiral kot Ljubljančan. »Odgovor je zelo enostaven: ker bodo izvolili dobrega poslanca. V svojem življenju sem bolj z glavo za znanjem kot s trebuhom za kruhom veliko prepotoval in živel v različnih krajih. Več let sem študiral in deloval tudi v tujini, nikoli pa nisem pozabil, kje je moj dom. Slovenec sem, moje korenine so v Šentjurju, ki ga poznam, imam rad in sem zanj že nekaj naredil.«
Pavliha, ki je med najvplivnejšimi slovenskimi pravniki in nekdanji minister za promet, med drugim obljublja, da bo M|l	l UJ_____________1TJ 3*
■
ti
m
Sedež volilnega štaba si je Marko Pavliha zamislil kar v zimskem vrtu Gostišča Bohorč, ki je njegov sorodnik
znal skrbeti, da denar, ki je namenjen za šentjurske ceste, tudi pride v Šentjur. Poleg strokovnega znanja in izkušenj med svojimi prednostmi izpostavlja neobremenjenost in to, da politika ni njegovo življenje in da ji ničesar ne dolguje.
Toda Pavliha je v zadnjem desetletju odpeljal zanimiv »slalom« po politični sceni. Najprej je bil LDS-ov minister, nato je prestopil med poslance SD, zdaj navija za Viranta. »Svojega političnega prepričanja ne spreminjam. Spreminjale so se stranke, jaz pa sem ostal zvest sebi in svojim volivcem in volivkam. Verjamem v ljudi in ne v kratice za njihovimi imeni. Na zadnjih volitvah v Šentjurju sem podprl kandidata SDS, ki mu vso srečo na volitvah seveda želim tudi tokrat.«
Marko Pavliha je zagotovo blizu »prvi kategoriji« slovenske politike, je tudi v vodstvu liste Gregorja Viranta, ki seji je po razkritju prihodkov vodje zgodil velik padec priljubljenosti. Pavliha seveda Viranta brani: »Povsem drugače bi bilo, če bi imel možnost takojšnje redne zaposlitve, kot sem jo imel jaz leta 2008, ko sem se iz poslanske klopi že naslednji dan preselil v predavalnico in nisem potreboval niti enega samega proračunskega evra nadomestila.«
Pavliha je seveda tudi prepričan, da so državljanske liste dobro nadomestilo za stranke. Pravi, da sicer ne bi mogel obkrožiti nobene stranke na glasovnici. Projekcija: Padec priljubljenosti Viranta se bo zagotovo poznal tudi na Šentjurskem. Zanimivo bo videti, kako bodo volivci sprejeli nedomačega kandidata, kar je morda lahko celo prednost za Pavliho, ki je vendarle tudi »taca s televizije«.
Mihaela Rožej (SLS): Na pota stare slave?
SLS je bila v času Jurija Malovrha vodilna šentjurska stranka, a je podobno kot na državnem nivoju v zadnjem volilnem ciklusu dosegla dno. Je po zgledu prenove stranke v režiji Radovana Žerjava prišlo do reform tudi v šentjurski SLS? »V tem trenutku smo v pripravah na volitve, ostalo sledi po novem letu. Takrat več o tem,« odgovarja Mihaela Rožej, ki je lani kandidirala za občinsko svetnico, zdaj pa prvič stopa tudi na velika politična vrata. Rožejeva je dolgoletna vzgojiteljica v šentjurskem vrtcu, poleg tega pa tudi sodnica porotnica, tajnica planinskega društva ... Med svojimi prednostmi med drugim izpostavlja neobremenjenost s preteklostjo, širok pogled na svet in socialno senzibilnost. V svojem programu poleg zavzemanja za pravno in pravično državo v skladu s strankarsko zgodovino piha na dušo kmetov, poudarja samooskrbo z domačo in ekološko hrano, pravi tudi, da mora družinska kmetija ostati steber slovenskega kmetijstva. Rožejeva, ki z družino živi na Pešnici, je ena izmed bolj znanih šentjurskih sindikalistov,
Radovan Žerjav je Rožejevo prišel podpret tudi v naše kraje
zato smo jo vprašali, če se ji SLS res zdi tako zelo delavska stranka. »SLS je stranka, ki se zavzema za vse populacije. Med njimi so tudi delavci. Rojena sem v kmečki družini in poznam probleme kmetov. Prav tako poznam tudi socialno stisko ljudi, težave brezposelnih, probleme mladih in starejših. Da sem sindikalistka, pomeni to, da sem socialno orientirana in da se bom zavzemala za uravnoteženost ukrepov za izhod iz krize in za čimprejšnji zagon gospodarstva.«
Rožejeva pravi, da se z odstotki ne obremenjuje, verjame pa v dober rezultat. Projekcija: SLS Radovana Žerjava (tako se »imenuje« tudi na plakatih) verjetno vseeno ne bo imela težav s prebojem v parlament. Če želi biti Rožejeva blizu Ljubljani, mora trende SLS v Šentjurju krepko obrniti navzgor, poleg tega pa v Mozirju še naprej kandidira Jakob Presečnik, ki ga bo izredno težko premagati.
Alenka Šverc (NSi): Slomšek ji je zgled
V Novi Sloveniji so dolgo odlašali z odločitvijo o kandidatu, predsednik šentjurskega odbora Janko Cerkvenik je
dajal jasno vedeti, da ni najbolj navdušen nad ponovnim potegovanjem za parlament. In rešitev je prišla iz strankine centrale, ki je za kandidatko postavila eno izmed svojih bolj izpostavljenih političark, Alenko Šverc, ki ne skriva, zakaj se je odločila kandidirati v Šentjurju: »Iskreno povedano, ker je Šentjur odličen okraj z močno krščansko volilno bazo Nove Slovenije. Dodaten razlog je, da obe regiji, tako vašo Savinjsko kot Koroško, pestijo podobni razvojni problemi, med drugim zavlačevanje umestitve in izgradnje tretje razvojne osi.«
Alenka Šverc je bila nekoč aktivna v študentski politiki, izhaja s Koroške, zdaj živi v Mariboru. 44-letna doktorica teologije velja za predstavnico konservativne struje v slovenski politiki, bila je državna
Koroška Mariborčanka Alenka Šverc je bila v Šentjurju prisotna samo plakatno
sekretarka, je med pobudniki šole po meri človeka, zdaj dela v Zavodu Antona Martina Slomška. Pred leti je odmevno nastopila v televizijski oddaji Piramida. Šverčeva v dejstvu, da je »gostujoča« kandidatka, ne vidi problema, pravi, da tako Šentjurčani kot vsi, ki živijo čez Trojane, potrebujejo sposobno poslanko. Med svojimi uspehi izpostavlja tudi svoj delež pri gradnji nove šole na Ponikvi in uvedbi programa živilstvo na kmetijski šoli. »Slomšek mi je vzgled v svojem predanem in odločnem poslanstvu za narod, še posebej v težkih časih.«
Javno mnenje za zdaj ne kaže, da bi se NSi lahko (zanesljivo) vrnila v parlament, največja konkurenca na desnem političnem polu sta jim SDS in SLS. Toda Alenka Šverc meni, da se njena stranka zanesljivo vrača v DZ, tudi zato, »ker najbolj odločno zagovarja krščanske vrednote in ker je bila v Janševi vladi odgovoren koalicijski partner.«
Projekcija: Šverčeva realno računa na 5-6 % za NSi, morda celo 10 %, kar pa je verjetno bolj v »Slomškovih rokah« ... Med kandidati v celjski enoti je Šverčeva najbolj zveneče ime, zanimivo pa je, da v Celju kandidira Ksenija Kraševec iz Hruševca.
Štefan Tisel (SDS): Lahko ponovi mandat?
Štefan Tisel se po lanskem bolečem porazu na županskih volitvah ne da. Ponovno kandidira za poslanca in verjame, da njegova politična zvezda še ni ugasnila. Kot vedno nekoliko paradoksalno in podobno kot npr. Zoran
Jankovič poudarja, da politika ni njegov osnovni posel in da ga na funkcije vedno predlagajo drugi.
Za kandidaturo na listi SDS je bilo v Šentjurju tudi nekaj drugih predlogov, tako da se je Tisel vendarle moral tudi malo »grebsti,« ampak ... »Imam izkušnje pri
vodenju večjih sistemov, tudi izkušnje poslanca enega mandata, sicervopoziciji,« pravi Tisel, ki pa se v minulem mandatu v Ljubljani ni velikokrat pojavil za govornico, tudi njegovih poslanskih predlogov je bilo izredno malo. To ni ravno popotnica, ki bi še enkrat prepričala volivce, a Tisel seveda ima odgovor: »Nisem človek, ki bi želel izstopati in govoriti v prazno. Rajši se posvečam konkretnim vprašanjem, tako sem v ozadju veliko prispeval k marsikateri rešitvi. Naša stranka je bila v opoziciji in se ni dalo veliko sodelovati z vladno stranjo. Sam sem sodeloval pri zdravstveni politiki, vprašanjih dela, družine, sociale in invalidov ter na področju lokalne samouprave in regionalnega razvoja.« Poleg tega se Tisel, ki seveda še vedno dela kot zdravnik, pohvali tudi s svojim prispevkom pri modernizaciji cest, umeščanjem obvoznice in nadvoza na Grobelnem, šolo in telovadnico na Planini ... »Prepričan sem, da bo stranka SDS vodila vlado in tako bom kot poslanec lažje vplival na projekte z našega območja.« Tisel velja za ambicioznega človeka, zato smo ga tudi izzvali, ali bi prevzel morda celo ministrsko ali sekretarsko funkcijo, če bi mu jo že ponudili. »O teh funkcijah ne razmišljam, niti si jih ne želim. Vseeno pa se držim načela, nikoli ne reci nikoli.« Projekcija: SDS bo v Šentjurju lovila visoke rezultate, če lahko Tisel ponovi 40 % izpred treh let, pa je drugo vprašanje. Število glasov v lanskem prvem krogu županskih volitev (skoraj 1000 manj kot leta 2008) mu bo težko zadoščalo. Tislovi SDS konkurenti v regiji so močni: Zofija Mazej Kukovič, Miro Petek, dr. Andrej Rahten ...
Branko - Franc Zupanc: Z življenjsko modrostjo bom poskusil narediti premik v glavah ljudi
Kandidatura 55-letnega »Akvonija«, kot ga kličejo prijatelji in bližnji, je prav tako eno izmed večjih presenečenj teh volitev. Stranka za trajnostni razvoj Slovenije (TRS) je ena izmed prvih od novih oznanila
svojo prisotnost na volitvah. Po nerodnosti, ki so si jo privoščili v 3. volilni enoti, TRS ne nastopa v vseh enotah in tudi zato so jo medijske hiše izključile iz televizijskih in drugih poročanj. Na naše vprašanje, zakaj se je izpostavil kot kandidat, Zupanc odgovarja: »Če ne bi verjel, da lahko v stiski časa pripomorem k boljšemu, se gotovo ne bi izpostavil. Zato sem se odločil, da dam v pomoč to, kar sem:
Akvonij je izkoristil oglaševalski prostor pred Akvonijem
znanje, izkušnje in delovanje po etičnih principih, da pred ekonomskim potopom ohranimo našo domovino Slovenijo in vse njene prebivalce. Zakaj TRS? Ker bo treba združevati leve in desne, saj če želimo kaj doseči, je nujno uporabiti dve roki. Dovolj je bilo ločevanja in izločevanja, s katerim smo kalili sožitje in si spodkopavali enotnost za skupni cilj - javni blagor.« Zupanc računa na prepoznavnost med ljudmi, kijih že leta na oglasnem letaku Akvonija osvešča s svojo življenjsko modrostjo. Verjame, da je boljša izbira od kandidatov, predvsem ker se zanaša na svoja dejanja - rezultate svojega življenjskega dela in ne na prazne obljube, ki jih delijo ostali kandidati. Akvonij svoje panoje postavlja lastnoročno, pravi, da bodo vložena sredstva znana po končani volilni kampanji in bodo zelo racionalna.
Projekcija: TRS je še vedno politična neznanka. Volilne projekcije kažejo okoli 3 %, kar ne bo zadostovalo za parlament. V 5. volilni enoti kandidira tudi Matjaž Hanžek, ki ga bo moral Zupanc v strankarskem dvoboju premagati, če bo želel kot poslanec prestopiti prag Šubičeve 4.
Stanislav Zupanc (DeSUS):
Zakaj pa ne upokojenca v parlament?!
Stane Zupanc se je s politiko zares spečal šele v penziji. Pred tremi leti je neuspešno kandidiral za poslanca kot simpatizer DeSUS, v stranko, katere odločitve je tudi javno kritiziral, pa se je včlanil šele pred kratkim. »Do stranke bom ostal kritičen še naprej, če bodo usmeritve v nasprotju s programom in v škodo mojih volivcev zaradi bog vedi kakšnih interesov. Ni v moji naravi, da bi bil le poslušen statist. Misliti znam s svojo glavo in hrbta zlepa ne upognem.«
Zupanc je zelo dober retorik, nedvomno je šentjursko društvo upokojencev pod njegovim vodstvom dobilo nov zagon.
Pa vendarle se mu ne zdi sporno, da z vodenjem upokojenskega društva in s kandidaturo za upokojensko stranko nekako igra dvojne vloge? »Sploh ne, ocenjujem, da je to celo prednost. V društvu sem dodobra spoznal tegobe upokojenske populacije, kar mi bo odlična osnova za prepoznavanje pravih odločitev v parlamentu. Prav nič me ne moti povezava med civilno-društveno in politično-strankarsko sfero.«
Kandidat DeSUS-a pravi, da si ne domišlja, da je boljša izbira od protikandidatov. Zagotavlja, da je med njegovimi osebnostnimi lastnosti tudi spreminjati stvari na bolje in da lahko zagotovo ponudi svoje izkušnje in modrost, ki jih prinesejo leta. 69-letnik s Primoža stavi na program svoje stranke, predvsem na učinkovito gospodarstvo, poceni in socialno državo, revizijo postopkov lastninjenja ...
Zupanca smo provokativno še vprašali, zakaj bi pravzaprav za poslanca volili upokojenca. »Zakajganebi, čeješedovolj vitalen in sposoben?! Vsak volivec bo po svoji presoji izbral »svojega« kandidata, ki mu zaupa. Le del Šentjurčanov bo volil
mene.«
Pravi, da ne zavrača niti, da gre DeSUS v koalicijo z SDS, a pod pogojem, da bo
Društvo upokojencev odkrito navija za kandidata stranke DeSUS Stanislava Zupanca
mogoče uveljavljati njihov program. Projekcija:	Zupanc pravi, da za
parlament potrebuje podvojitev glasov izpred treh let, torej okrog 1.500 glasov oziroma 12- do 15-odstotni delež. Mu lahko uspe? Morda, toda med njegovimi strankarskimi tekmeci v celjski volilni enoti bo tudi predsednik DeSUS-a Karl Erjavec, ki kandidira v Žalcu.
L. H.
Odprt bencinski servis v Dramljah
Štipendije
Po prodaji znamke TUŠ OIL je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo novi lastnik srednjeevropski energetski gigant MOL tudi uradno prevzel delovanje servisa pri Tnovcu. Na odprtje, ki je bilo 23. novembra, so bili povabljeni madžarski ambasador dr. Istvan Szent-lvanyi, podpredsednik prodajnega oddelka Skupine MOL Laszlo Piry, direktorica MOL Slovenija Valerija Glavač ter predstavnik občine Šentjur, občinski svetnik Jožef Artnak. Madžarski ambasador je poudaril pomembnost krepitve dobrih gospodarskih odnosov, medtem ko je Piry izpostavil pomembnost in možnost širitve bencinskih servisov
MOL po naši lepi državi.
Glavačeva je poudarila, da kupci še vedno lahko uporablljajo Tuš klub kartice in njihove ugodnosti, medtem ko je Artnak poudaril pomembnost širitve poslovne cone na AC-izvozu Dramlje in gradnjo navezovalne ceste Dramlje-Šentjur, ki predstavlja vrata nadaljevanje poti za Kozjansko in naprej proti Zagrebu. Občina Šentjur za investitorje pripravlja poslovno cono v Šentjurju. Ob tej priložnosti so napolnili največji rezervoar delovnega stroja, v katerega je steklo kar 1.100 litrov nafte, ter gasilskega in reševalnega avtomobila, s
Jg
Kadrovskega štipendiranja ni
Na letošnji razpis Občine Šentjur za subvencioniranje kadrovskih štipendij, ki jih podeljujejo gospodarske družbe, samostojni podjetniki in javni zavodi, ni prispela nobena vloga, kar je ponovitev lanskega »dosežka«. Predlani je bila podeljena ena tovrstna štipendija.
Nekaj bolje je pri poklicih, ki so pomembni za razvoj podeželja, saj je bilo podeljenih 5 štipendij. Občina je podprla tudi pol ducata vlog za študij v tujini. Prihodnji mesec bomo sporočili, kakšno je stanje v okviru Regijske štipendijske sheme, ki jo izvaja Razvojna agencija Savinjske regije.
m
S?!
n «u 2
— "O
LDS
Jožef ARTNAK
ZA poslanca
ZA aktivno reševanje socialne problematike in brezposelnosti v našem okolju ZA naše hitrejše razvojno dohitevanje ostalih razvitih regij.
P www.facebook.com/jozeartnak f3 jozeartnak
Stranka za trajnostni razvoj Slovenije
BRANKO - FRANC ZUPANC
(prijatelji in bližnji me kličejo tudi “Akvonij”), star 55 let, gospodar podjetja AKVONIJ iz Šentjurja
Ne v besedah, moja moč je v dejanjih !
I
i
Iz nič sem začel, saj izhajam iz preproste delavsko-kmečke družine, in ustanovil Akvonij. Sledil sem viziji in z znanjem ter zdravim logičnim umovanjem kljub številnim zaprekam ustvaril kolektiv s 36 zaposlenimi. Tudi v sedanjih kriznih časih s pronicljivim uvidom ekonomskih gibanj ohranjam kolektiv neokrnjen in uspešen. Moje zaledje je družina. Principi delovanja, od katerih ne odstopam, so: bodi pravičen, spoštljiv, odgovoren in stori drugemu, kar želiš, da bi drugi storil tebi. V stiski potrebujemo pomoč - in ko je v stiski celotna družba, je vsak, ki je pri močeh, poklican, da stori, k čemur ga pokliče odgovornost.
Zato sem se odločil, da dam v pomoč to, kar sem: znanje, izkušnje in po etičnih principih delovanje, da pred ekonomskim potopom ohranimo našo domovino Slovenijo in vse njene prebivalce. Treba bo združevati leve in desne, saj veste: če želimo kaj doseči, je nujno uporabiti obe roki. Dovolj je bilo ločevanja in izločevanja, s katerim smo kalili sožitje in si spodkopavali enotnost za skupni cilj: javni blagor. TRS i ma te c i I je, zato j i m žel i m pomagati pri zbliževanju razdeljenih in združevanju moči za blagor vseh.
Na ta način nam bo uspelo in v to verjamem!
Bodi sprememba. Bodi TRS
Ta mesec se je zgodila zanimiva »antibančna« zgodba. Mirko Kovač, lastnik znane asfaltne baze v Planinski vasi oziroma podjetja Asfalt Kovač d. o. o., se je odločil za občutnejšo posodobitev svojega obrata. Investicija v digitalno krmiljenje obrata in preureditev skladiščnih in servisnih prostorov naj bi stala okrog pol milijona evrov, očitno preveč, da bi ji bilo podjetje samo kos, zato se je obrnil na svojo banko, Banko Celje, enoto Šentjur, s prošnjo za 300.000 € dolgoročnega posojila. Dobil je košarico v obliki ekspresnega kratkega pisnega sporočila, da njegovemu povpraševanju ne morejo ugoditi. Brez sleherne obrazložitve.
G. Kovač, ali Banka Celje nima denarja ali enostavno ne mara vašega podjetja?
Nimam pojma, kaj se v banki dogaja. 40 | let sem bil njen korekten komitent, samo letos je obrnila 2 milijona evrov našega denarja, sedaj ko pričakujemo od nje nekaj za normalno banko povsem običajnega, pa mi je enostavno obrnila hrbet. Niso se niti pozanimali, kako podjetje stoji, kako poslujemo ali zakaj posojilo potrebujemo ... samo da ne dajo, so mi sporočili. To, da je Asfalt Kovač odlična firma, da letos kljub splošni krizi beležimo 25-odstotno rast prometa in smo tudi število zaposlenih povečali s 25 na 30, da smo tako rekoč gazela v gradbeništvu, za banko ne pomeni nič. Res sem razočaran, saj banka očitno ne ve, kaj je njena naloga.
Je vzrok bančnega nezaupanja morda nedorečena legalizacija asfaltne baze?
Imamo urejene vse papirje, imamo veljavno uporabno dovoljenje, mar to ni dovolj? Je lahko za banko pomembnejše mnenje nekaterih ljudi, ki vztrajno nasprotujejo naši dejavnosti?
Seveda ste poiskali drugo banko.
Kaj pa naj bi storil drugega? Verjemite mi, da mi ni vseeno, toda odslej bo našo firmo servisirala tuja bančna hiša. V tuji banki so nam brez problema ponudili kredit, le vse naše finance bomo sedaj morali prenesti na njih. Tako gre to navzdol
s slovenskim gospodarstvom.
Kako pa sicer shajate s sosedi, z Občino?
Sosedje počasi spoznavajo, da baza ni takšen bav bav, kot ga nekateri prikazujejo, prinaša delovna mesta, denar ... Trudimo se, da bi bili boljši, baza je tudi dobila všečno zunanjo podobo, trdim, da ji v tem pogledu ni enake v vsej Evropi, a vsi seveda nikoli ne bodo zadovoljni.
Z novim županom Diacijem se še nisva srečala, a z Občino nimamo nerešenih zadev. Kar enakopravno sodelujemo na javnih razpisih, kar prej ni bila praksa.
Sem slišal, da imate v vaših prostorih na Planini, kjer je bila prej poslovalnica banke, zasilno kar tri razrede osnovne šole. Bo tu kaj zaslužka?
Ha, ha ... ja, tri razrede smo spravili noter, toda vse brezplačno.
Kako so s prenovljeno bazo zadovoljni, smo vprašali bližnje sosede.
Gospa Perčič: »Malo manj ropoče, drugače pa ni nič boljše.«
Eko aktivistka Mihela Kotnik: »Kozmetika pač ne more nadomestiti nesprejemljive vsebine.«
Zakaj so zavrnili kreditiranje Asfalta Kovač, smo poskušali zvedeti pri Banki Celje. Njihov odgovor je bil pričakovan: »V skladu s poslovno politiko banke na vaše vprašanje ne moremo odgovoriti, saj gre za poslovni odnos med banko in komitentom.«
Lepo, le da bi besedico »poslovni« zlahka nadomestili s kakšnim bolj skromnim izrazom.	FK
Zagorelo na planinski Asfaltni bazi Kovač
V soboto, 29. oktobra, so gasilci na nujno številko prejeli klic, da je zagorelo v Asfaltni bazi Kovač v Planinski vasi. Zaradi večjih količin bitumena in drugih vnetljivih snovi so se na klic odzvale kar tri prostovoljne gasilske brigade s Planine, iz Dobja in Jurkloštra.
Na mesto požara so najhitreje prispeli domačini, nekaj minut kasneje pa še Dobjani. Gasilci iz Jurkloštra so potrebovali nekaj minut več. Z usklajeno akcijo so požar takoj lokalizirali in zavarovali nepoškodovane objekte. V roku ene ure je bil požar pogašen, škodo na objektu pa ocenjujejo na minimalno. Seveda je šlo za protipožarno vajo, ki jo ta tri prostovoljna gasilska društva izvajajo enkrat letno v različnih občinah. Vajo so si poleg Mirka Kovača in Nataše Kovač ogledali še župan občine Dobje Franc Leskovšek in poslanec SDS dr. Vinko Gorenak ter nekaj domačinov. Kot je povedal Kovač, je takšna vaja dobrodošla tudi za preverjanje učinkovitosti požarovarstvenih ukrepov.	jg
Nočejo urejene poti
Prokurist podjetja Asfalt Mirko Kovač si je zamislil, da bi napravil kolesarsko stezo in pešpot v Planinski vasi in to po cesti, ki se ji po domače pravi globoki kolovoz in služi pešcem, ki hodijo od avtobusne postaje v Planinski vasi proti Miklavžu. Ob močnem deževju je neprehodna - blatna, zato otroci s težkimi torbami na ramenih plazijo po strmi brežini preko travnika ob asfaltni bazi, ko iščejo bližnjice proti domu. G. Kovač se je obrnil na župana občine Šentjur g. Diacija, da mu občina dovoli to napraviti oz. zakoliči, da ne bi posegal po kakšnem privatnem zemljišču. Župan ga je napotil naj da vlogo na KS Planina, ker Občina s takimi projekti nič nima, predsednika KS Planina g. Stopinšek, ga je poslal na vaško skupnost do g. Mladina, ta pa zopet nazaj na KS Planina. Med tem je še pobaral tajnika KS g. Luskarja, ki je obljubil, da bo zadevo sprožil pri Županu.
So trenutno vladajoči v občini na vseh ravneh proti tem projektu, ker jim je nerodno, da bi se napravila pešpot in kolesarska steza v neki zakotni vasi medtem, ko so državne ceste na našem območju še pretežno v makadamu?
FK
NATALIJA
PLEMENITAŠ
FUCHS

o^NA
Tz
+ PS
\ + ^
%vA slO^
i +
O'
7
Alpos v stečaju: hude obtožbe nekdanjega nadzornika
Milijoni tudi v nezaslužene plače in nagrade?
Od konca oktobra je Alpos uradno v stečaju, enak postopek se je začel tudi za Alpos pohištvo in podjetje Maroles. Nekdanji nadzornik Vladimir Šprah v intervjuju za Nedeljski dnevnik obtožuje vodstvo in lastnike ter razkriva, kam je po njegovem mnenju poniknilo 200
milijonov evrov.
Celjsko okrožno sodišče je konec oktobra prekinilo prisilno poravnavo v Alposu in začelo stečajni postopek, ki ga bo vodila Darja Erceg. Zadnji
dan za prijavo terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic je 27. januar 2012.
Že sredi oktobra je šla v stečaj tudi hčerinska	družba Alpos oprema,
pred dnevi pa je celjsko okrožno sodišče začelo še stečajni postopek Alpos pohištva. Po enaki poti je šlo tudi podjetje Maroles, ki je delovalo v Alposovih prostorih, vendar ga je pred tremi leti odkupil Matej Voga.
Voga je kot lastnik in direktor že pred tedni podal predlog za stečaj, vendar sodišču ni poravnal vseh stroškov. To so v višini približno 1.200 evrov storili kar delavci sami, ki so sicer zadnjo plačo dobili avgusta, stečaj pa jim pomeni zdaj praktično edino možnost za preživetje, da bodo na zavodu za zaposlovanje sploh lahko uveljavljali svoje pravice.
Ko spregovori Alposov
nadzornik Šprah
Kdo je kriv za propad Alposa? Prvi akterji, ki so sodelovali pri vodenju in nadziranju podjetja, začenjajo predstavljati svoje resnice. »Delavci so potegnili kratko, bili so izigrani, enako velja za lastnike, milijoni so leteli v prazno, vloga bank je klavrna in Alpos je bilo mogoče rešiti. Ta je za povrh leta 2007 prodal dve podjetji za 35 milijonov evrov,« je v intervjuju za Nedeljski dnevnik povedal mag. Vladimir Šprah, bivši predsednik Alposovega
nadzornega sveta.
Šprah zagotavlja, da je bil nadzorni svet pod njegovim vodstvom brez prave moči, poskušali so marsikaj, vendar neuspešno, saj naj bi se z njimi igrali »uprava, novi strateški partner SIJ, banke, ki so upravo kdo ve zakaj podpirale. In politika, ki je kdo ve zakaj podpirala takšne banke.«
Šprah je v nadaljevanju dejal, da je nadzorni svet, ki mu je predsedoval leta 2009 želel zamenjati upravo Mirjana Bevca. »To naše logično in zakonito početje seveda ni bilo všeč upravi, bolj presenetljivo pa je, da niti upnikom ne in še komu v tej državi. Tudi politik/ na lokalni in državni ravni«.
Čudne poti med hčerinskimi firmami
Nekdanji prvi nadzornik Alposa je v nadaljevanju intervjuja za Nedeljski dnevnik še bolj oster in pravi, da je šlo s strani uprave za zavlačevanje, »da se vmes vse počisti in poskrije. Sledi za izginulimi milijoni, lažnimi bilancami, nakupi surovin po višjih cenah, kot so končni izdelki, vse to kopni. Sedaj eden drugega obtožujejo, da niso vedeli za stanje v posameznih podjetjih in zato ne morejo uspešno izpeljati prisilne poravnave, čeprav vsi vedo, da je s tem elaboratom ni bilo možno uspešno izpeljati.«
In kam je po Šprahovem mnenju poniknilo več kot 200 milijonov? »V nezaslužene plače in nagrade, v razlike v ceni med surovino in izdelkom, polno je še čudnih poti med hčerinskimi firmami doma in na tujem, liechtens/e/nsk/m/, tu je množica vhodov in izhodov, če ni pravega zanimanja, da se jih zapre ...» Šprah se je dotaknil tudi vloge bank. »Te so posebno vprašanje. Alpos bi še danes lahko rešile, če bi le hotele, in najmanj 400 delovnih mest bi ostalo. Gledajo, da je bil član uprave človek, ki od septembra dela za Slovenske železarne, firma pa črkuje ... Na podjetje, vredno 400 tisoč evrov, so vpisali za 20 milijonov evrov hipotek. Kaj naj še rečem?«
Je vse to res? Pozivamo nekdanjo Alposovo upravo, da končno javno spregovori in pojasni svoje videnje propada Alposa!	L. H.
KOMENTAR
piše: Franc Kovač
Ko jagenjčki obmolknejo
Žal vse kaže, da se bo Alposova kalvarija iztekla po najbolj črnih napovedih največjih pesimistov. Že pred več kot pol leta mi je eden od t. i. poznavalcev dogajanja v nekdanjem šentjurskem paradnem konju dobrohotno pojasnil, da sem nepoboljšljivo naiven, ker sem menil, da Alposova usoda še ni zapečatena. Ker da so bivši Bevčevi in sedanji Osovnikarjevi šefi maherji, ki se dobro poznajo, celo prijateljujejo, zato naj bi iz firme organizirano samo še postrgali zadnje ostanke in potem družno izginili iz šentjurske zgodovine. Vse seveda povsem zakonito in tudi v skladu z veljavno slovensko poslovno etiko. Žal, vse res kaže na ta scenarij. Ampak o tem naj bi kaj rekli tisti, ki so notri, zraven, jaz lahko le ugibam.
Na primer o tem, kaj pomenijo »alpoške malice«.
Za tiste manj informirane naj povem, da gre za »javno malicanje« kakšnih treh desetin alpoških vodilnih delavcev 2. ranga, od pomočnika generalnega direktorja, računovodij itd. navzdol, ki so se potem, ko je matična ladja Alpos d. d. dokončno nasedla, vsaj začasno zatekli na rešilni čoln nekakšne bajpas firme Alpos Naložbe. Očitno je tudi v Naložbah zaškripalo in ljudje so med drugim ostali brez malic. Kar je seveda nezaslišano kratenje delavskih pravic. Prvi dan so si pomagali s čevapčiči, ki so jih pred očmi šentjurske javnosti cvrli pred svojo upravno zgradbo, potem sta jih te »ulične sramote« rešila bivši finančnik Marot in sanator Osovnikar ter jih ljudomilo nahranila v Žonti oziroma pri Bohorču. Do konca novembra, ko seje večina že preselila preko ceste, na borzo, so si potem pomagali na manj spektakularne načine.
Na prvi pogled ganljivo za razjokat, v resnici pa razlog za globok razmislek, kaj se alpožani drugega ranga sploh g rejo?
Da so njihove malice javni dogodek, je nesporno, toda kaj so nam hoteli z njim povedati? Da so lačni in bosi ter potrebni tovrstne solidarnosti? Gotovo ne, ker bi se v tem primeru obrnili na Karitas ali RK. Bolj verjetno je, da so hoteli pred očmi šentjurski javnosti zaigrati vlogo nedolžnih žrtev ekipe 1. ranga, vlogo nekakšne čredice nedolžnih jagenjčkov pred vrati klavnice. So mimogrede morda tudi zvito zagrozili svojim velikim vodjem, da lahko »zagrešijo« tudi kaj hujšega, recimo se razklepetajo o tem, kako se je Alpos razblinil v nič? Ker pač to vejo ali pa bi vsaj morali vedeti. So zato šefi pritekli in jim z veseljem plačali za malico? Pa so utihnili.
Samo ugibam in nič več.
Pesniška zbirka
Verica predstavila drugo zbirko pesmi
V začetku meseca je Kozjanska domačija v Repušu pri Dobju gostila visokokakovostno kulturno prireditev, za katero je poskrbela nekdanja vaščanka Gorice pri Dobjem Veronika Gradišek z dekliškim priimkom Guček.
Bi me spoznal, če bi se srečala v brezpotjih sanj?
Bi se me sramoval?
Bi me ustavil?
Ali bi odšel, rekoč, da te je strah poti, kjer hodim, pa ne vem za sebe? Da te je mene strah?
Po zbirki Trepetlika, kije luč sveta ugledala pred pol desetletja, je svoja občutja tokrat predstavila v zbirki Robinija, s čimer ustvarja koncept poimenovanj svojih izdelkov po drevesih iz kozjanskega okoliša. Tako kot pri prvencu je bila predstavitev tudi tokrat tesno povezana s plesom, performans sta povečini izvedli avtorica sama in Estela Žutič z Ritnika.
Tiskovino je založilo Literarno društvo Šentjur, vanjo je vključenih 70 pesmi, ki so razdeljene v pet sklopov z naslovi: Medeno pašne, Podivjano robne, Suho šelesteče, Trajno lesnate in Trnasto prilistne.
Kot povabilo k branju naj veljajo besede Alenke Brilej iz spremne besede, in sicer, da se ob branju robinij sladokusci besedovanja lahko medijo do skrajnosti.
Naslednja predstavitev na našem območju se obeta v nedeljo, 18. decembra, ob 18. uri, v Centru kulture Gustav v Šentjurju. Videoutrinke iz Kozjanske domačije najdete na portalu Kozjansko, info.	br, foto: Polona Kitak
Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur je v nedeljo, 20. novembra, s koncertom v šentjurski farni cerkvi zaokrožil 65-letnico delovanja zbora. Ipavci so predstavili pester program slovenskih pesmi, katerih večina ima skupno zgodovino z zborom. Zbor pa še vedno premore kar nekaj odličnih solistov, ki so svoj del odlično opravili: Franc Šuster, Ivan Romih in Janko Antlej. Ob koncu koncerta so zapeli še šentjurski Ipavčevi himni Domovini in himno Mestne skupnosti Šentjur Slovenec sem. S tem koncertom je dirigentsko palico položil prof. Matevž Goršič. Ipavci, ki so bili nekoč reprezentativni šentjurski zbor, bodo v kratkem poiskali novega strokovnega vodjo in nadaljevali s petjem. Ipavci se za pomoč pri organizaciji koncerta zahvaljujejo Občini Šentjur, Derča Davorju - tisk s.p. in Trgovini KEA.	jg, foto br
Druga novembrska nedelja, ki so jo ozaljšali sončni žarki, je na Sveto Heleno, kot domačini imenujejo greben med Javorjem in Bukovjem, privabila množico obiskovalcev. Četrta dosedanja prireditev pod nazivom Martin na star način je prvič doslej družila predstavnike naselja z imenom Javorje, prireditev pa se bo poslej odvijala enkrat letno po različnih koncih Slovenije.
Ob prizorišču je pozornost zbujala stara mehanska preša, s katero so zmleli nekaj letošnjega grozda. Program so odprli pohodniki, ki so se lahko po pobočju popeljali z vprego. Na osrednjem prizorišču sta obiskovalce kratkočasila Dušan Polenšek in Trzunklova Pepa, ki sta povezovala program. Blagoslov vina je opravil slivniški župnik Marko Šramel, ki je pozval na zmerno uživanje, obenem pa poskrbel za običajno dozo retoričnih bravur. Po Doroteji Tanšek, Romani Mansutti in Tanji Skale je naziv vinske kraljice to pot pripadel Špeli Žafran iz Bukovja. Vinogradnik Jože Gajšek je novo vinsko kraljico pred podelitvijo krone izprašal. Našteti je morala pet vrst grozdja, ki ga pridelujejo na Sveti Heleni. Njena najljubša sorta je rumeni muškat, čeprav soji nekateri suflirali šmarnico.
Prisotne je nagovoril šentjurski mestni viničar Jurij Malovrh, ki je vinsko kraljico povabil k rezitvi zgornjetrške modre kavčine. Med nekaj uporabnimi nasveti, ki jih je natresel, je vinogradnikom svetoval, da naj za mnenje o vinu povprašajo kar svoje žene, ki bodo najprej povedale, če je kaj narobe. Oder je zavzel še župan Marko Diaci, ki je dejal, da so mu nekateri od prisotnih potožili, da še niso uspeli priti niti do „decija“, zato je gobčni Pepi hitro vrnil mikrofon.
Na improviziranem prizorišču so se zvrstili predstavniki Javorja s svojimi domačimi govoricami, kuhinjski ansambel Vaški kuharji, med in po tem pa so se obiskovalci, ki so prišli tudi z avtobusi, razlili v katero od 19 gore, ki so ta dan odprle vrata.	br, foto Vid Aužner
Med različnimi prireditvami na čast Martinovega je bil tudi drameljski Martinov pohod, ki je bil letos 10. po vrsti, pohodniki pa vsakič uberejo drugo traso v dolžini 15 do 20 km. Letos so se pohodniki zglasili na naslednjih postajah: bolnica Zima, Jarmovec - Vodušek, Marija Dobje - Arh, Hrastnik, Slemene, Straža na Gori - Golčman, Jager, Bela Gora - Golež, Uršula.
i: PD Dri
Ekipa za prihodnost
Lista Virant
Državljanska lista Gregorja Viranta
Marko Pavliha
www.lista-virant.si
naročnik oglasa DeSUS demokratična stranka upokojencev Slovenije
Območni odbor DeSUS Šentjur in kandidat za poslanca v Državni zbor g. Stanislav Zupanc vabita vse člane in simpatizerje DeSUS na
PREDVOLILNO SREČANJE
ki bo v četrtek, 1.decembra 2011 ob 18. uri v Kulturnem domu Šentjur
Na srečanje sta povabljena tudi predsednik stranke g. Karl Erjavec, župan Občine Šentjur g. Marko Diaci in župan Občine Dobje Franc Leskovšek.
Po kratkem kulturnem programu se veselimo druženja z vami ob zvokih harmonike, kozarčku rujnega in skromnem prigrizku.
Stanislav Zupanc
Želja in novih izzivov nam na Ljudski univerzi Šentjur nikoli ne zmanjka. Odpiramo nove poti do novih izobraževanj in projektov.
Ljudska univerza Šentjur je z mesecem oktobrom pričela z rednim izvajanjem Univerze za tretje življenjsko obdobje. Programi so zelo dobro obiskani, saj smo že pri samem začetku imeli večje število vpisanih oseb. Do sedaj so udeleženci bolje spoznali stara ljudska izročila, katera jim je ponazorila gospa Dušica Kunaver, spoznali so lepote Londona, prav tako pa so imele udeleženke možnost spoznati, kako se pravilno naličiti pod vodstvom vizažistke Irene Jerše. Programi bodo tudi v prihodnje zelo pestri.
Prav tako smo dejavni pri izvajanju programa Družinski ■centri, katerih osnovni namen je združiti dejavnosti na področju svetovanja, strokovnih predavanj in delavnic ter aktivnega preživljanja prostega časa v namen izboljšanja
kvalitete življenja družin. Tako smo v tem šolskem letu izvedli že predavanji za starše na osnovnih šolah Planina pri Sevnici in Ponikva, sledijo pa še ostale. Tema, ki trenutno pritegne pri starših največ pozornosti, je izboljšanje komunikacije v družini.
S projektom KULT PRO želimo obuditi in dopolniti izkustveno znanje starejših in jih usposobiti za prostovoljno delo v muzejih in muzejskih zbirkah. Na območju projektnih partnerjev obstajajo številni zanimivi objekti naravne in kulturne dediščine, ki jih je potrebno ohraniti. Pomembno gonilo pri ohranjanju dediščine predstavlja turizem. Posebno pozornost je potrebno posvetiti promociji dediščine. Ohraniti želimo tudi značilnosti ljudske kulture (običaje, pesmi, legende). V sklopu projekta se približujemo koncu izobraževanja prvega modula, ki zajema petnajst ur izobraževanja, z naslovom: Prostovoljstvo, komunikacija in javno nastopanje. Udeleženci aktivno sodelujejo in se učijo, kako komunicirati in nastopati.
Tradicionalno, že tretjič, bomo izpeljali Slomškov simpozij - Moč slovenske besede. Osvetlili bomo pomen Mohorjeve družbe v Celovcu na razvoj in ohranitev slovenskega jezika na področju avstrijske Koroške. Pri tem bo vseskozi tekla rdeča nit - beseda o Slomšku kot o ustanovitelju Mohorjeve družbe.
Simpozij, ki ga bomo organizirali v Slomškovi rojstni hiši na Ponikvi, bo zajel predavatelje, ki so strokovno podkovani na tem področju. Pridružili se nam bodo: prof. Jože Faganel, mag. Hanzi Filipič, dr. Matija Ogrin, dr. Zinka Zorko in mag. Lidija Golc.	L.U.
Upravna enota Šentjur se je zaradi vse večjega števila prireditev odločila organizirati posvet, kako organizirati javno prireditev. Na vprašanja in pobude društev so odgovarjali Slavko Mlakar (PP Šentjur), Marko Lamovšek (PU Celje), Sandi Potočnik (Občina Šentjur) ter Janez Hvale in Matjaž Vlašič (SAZAS). Uvod, splošna pravila prijave prireditev ter dolžnosti organizatorjev je pojasnila mag. Vlasta Žerjav iz UE Šentjur pri Celju. Zanimivejši del so bila vprašanja poslušalcev posveta, kjer se je nanizalo kar nekaj vprašanj za SAZAS in Policijo. Poslušalce je zanimalo, kako je s koncerti v sakralnih objektih, kako je z nezaščitenimi skladbami in kdaj avtor prejme honorar, kako je z ljudsko glasbo, zakaj še ni dogovora z zvezo ŠKIS in Mrežo MAMA. Med vprašanji, zaradi katerih sta se morala predstavnika združenja SAZAS samo nasmehniti, je bilo tudi, zakaj je društvo prejelo račun za avtorske pravice za prireditev Lan patry, kjer se ni vrtela glasba, temveč so udeleženci prireditve s slušalkami na ušesih igrali računalniške igrice. Na kar nekaj vprašanj v zvezi z organizacijo prireditev sta odgovarjala tudi policista, na primer, kako organizirati kolesarsko tekmovanje, kako parkirati, kdaj je prireditev javna ... Posvet, ki ga je pripravila UE Šentjur pri Celju, je nad pričakovanji privabil veliko šentjurskih organizatorjev. Na marsikatero vprašanje v času posveta ni bilo odgovorjeno, zato je načelnica UE Marjana Metličar povabila poslušalce, da se za dodatna vprašanja v zvezi s prijavo prireditev obrnejo na njih ali na Policijsko postajo Šentjur, prav tako pa je Janez Hvale ponudil svoj elektronski naslov (janez. hvale@gmail.com) za morebitne zaplete v zvezi s SAZAS-om.
jg
fotogalerija in video na www.sentjurskenovice.si
Petkova otvoritev, ki je pravzaprav nosilni del ponkovških Martinovih dnevov, je bila preveč skromna. Bolj nekakšen okleščen občni zbor Turistično olepševalnega društva kot fešta. Tudi obisk je bil razmeroma skromen, med publiko celo ni bilo niti enega poslanskega kandidata. Kar zaskrbljujoče je, da je bil županov pozdravni nagovor pravzaprav še najatraktivnejši del večera. Seveda če izvzamemo pokušino vina, ki je vedno zgodba o uspehu. Razstava ponkovških fotografov oziroma fotografij je sicer bila odlično zamišljena, toda slabo realizirana, brez sistema in prepotrebnih komentarjev ob fotografijah. Mojca Sitar se je sicer dobro odrezala s svojimi slikami na steklu, kar pa je bilo za tridnevno »rajanje« seveda odločno premalo. Zlasti še, ker je tokrat usahnil tudi tradicionalni sobotni pevski večer v farni cerkvi.
Zdi se, da se Martinovi dnevi počasi brez posebne škode krčijo na nedeljski farni praznik, pravo martinovanjsko vzdušje pa se seli v Slivnico, na Sv. Heleno.	FK
SDS jo*l
100/
SLS
RADOVANA
ŽERJAVA
www.radovanzerjav.si
Pripravljena na novo zaupanje
SLS.
Slovenska ljudska stranka
PAMETNA REŠITEV www.sds.si
" Vabljeni na srečanje in pogovor s kandidatom na osrednji zaključni prireditvi 00 SDS Šentjur v sodelovanju z 00 SDS Dobje,
v četrtek, 1.12. 2011 ob 18. uri v prostorih PGD Šentjur.
Vabljeni tudi na volitve, 4. 12. 2011, ko boste izbrali pametno rešitev za vaš kraj in za Slovenijo!’’
mag. Štefan Tisel 9
i
Petek, 2. 12., 19.30, Dom II. slovenskega tabora Žalec
GROFICA MARICA, premiera operete E. Kalmana
(ponovitve: 4., 7., 11., 14. 12.)
q Petek, 9. 12., 19.15, cerkev sv. Jožefa, Celje
O- VESPERAE JOSEPHINAE,
Š adventni koncert
Sobota, 17. 12., 19.00, cerkev na Rogli
GLASBA Z ROGLE, adventni koncert
Torek, 20. 12., 19.30, Celjski dom
GAMMA & PIAZZOLLEKY, predpraznični tango koncert
Torek, 27. 12., 19.00, stolna cerkev sv. Danijela
TRADICIONALNI BOŽIČNI KONCERT
Petek, 30. 12., 19.00, cerkev na Rogli
GLASBA Z ROGLE,
Celjski trobilni kvintet
www.hisakulture.si, 041 708 945, inio@hisakuiture.si
TELEVIZIJA (INTERNET .TELEFONIJA
Mi vas obdarujemo s prihranki!
Naj vam naša praznična ponudba polepša božični čas in vstop v novo leto.
^OJČKOl/
C/mesec
prvih 6 mesecev
za vse nove naročnike na pakete TROJČEK T21, T30 IN T33
"Ponudbe ve*a za vse nove neročnfce podreda Betoo TunM d o. o na pafciHe
03 42 88 198/199 www.turnsek.si info@turnsek.net
k zaračunavajo po aktualnem ceraku Akapi '9,99’ trap od 1 12.2011 »2011 Akopfce cene pletov velp*> od 1 122011 do 31 5.2012 Cai
31 12 2011 Akopske cene paketov vel|afo od 1 122011 do 31 5.2012 Omsn v EUR vUpičutO|o DDV Pridržujemo si pravno do kakarsMi napak, pomol, sprememb postopkov si programa
s/**r«Mden K IV iprefemn* i vgradnim OVB C sprejemni kom
TURNŠEK
Nastop vokalne skupine Izbor
® *-o	^
itetH i
j, jr.fl it
Pop Izbor izborno
Zadnjo novembrsko soboto so na šentjurski oder Kulturnega doma stopile pevke in pevci vokalne skupine Izbor. Delujejo kot sekcija Big banda Šentjur. Deseterica odličnih vokalistk in vokalistov poje brez spremljave inštrumentov - a capella. Pevci pričarajo poslušalcem občutek glasbene spremljave samo s petjem in oponašanjem instrumentov. Občinstvo, ki si je ogledalo njihovo prireditev, sicer ni napolnilo šentjurske dvorane do zadnjega sedeža, je pa zato toliko bolj uživalo ob petju Izborovcev. Odlikuje jih sproščenost pri petju in energija, ki jo s tem širijo okoli sebe. Potrudili so se z nekaj neobičajnimi
I napovedovanji pesmi, ki so skoraj mejili na stand-up komedijo, saj so občinstvo nasmejali do solz. Najbolj sta se na koncu izkazali Ana Plemenitaš in Teja Leskovšek, ki sta ponavadi dolgočasno naštevanje sponzorjev in ! donatorjev prireditve uredili v rime in jih celo odrapali v spremljavi Matičevega I beatboksa. Izborovci so z novo vrsto podajanja glasbe edini v Šentjurju in zaradi tega tudi izstopajo iz povprečja zborovskega petja. Vokalno skupino sestavljajo: Mateja Rajh Jager, Polonca Pevec, Petra Horvat, Ana Plemenitaš, Teja Leskovšek, Ernest in Ervin Rajh, Boštjan Jager, Robi Jager in Matic Plemenitaš. Glasbena gosta na koncertu sta bila brata Miha in Rok Lajlar, ki sta se z akustičnimi kitarami in večglasnim petjem spomnila nekaj zelenih rock skladb.	jg
fotogalerija in video na www.sentjurskenovice.si
Mali oglasi
V bližini Šentjurja nudim pomoč v gospodinjstvih ali pomoč starejšim osebam: 041 969 416.
Prodamo dvosobno stanovanje, luksuzne izvedbe v centru trga Planina. GSM: 031 652 437
Mali oglasi v Šentjurskih novicah so brezplačni. Pošljete jih lahko na e-naslov uredništvo@sentjurskenovice.si.
Tlemi večer z Tig bandom Šentjur
•Sfi LOe^n™to;a
ter«* °="ih
bandom Šentjur, ki bo
Cena vstopnice:
22 eur z večerjo /14 eur brez večerje
,n n 20". ob 19. uri v v soboto. 10-	tpntiur.
dvorani Kulturnega doma S
Z,v,t,r|obopo*rb..oW««^

I I
avičnost. ran-« — ost. Sožitje z narav-itrpnost. Solidarn 'ravičnost. Partnerk nost. Sožitje z a Strpnost. Solida Pravičnost. Partne ilnost. Sožitje z nar
i.	Strpnost. Solida r . Pravičnost. Partn alnost. Sožitje z n

X

KAREL CADEJ
1.	Kmetijstvo
Ukrepi državne kmetijske politike morajo biti usmerjeni k spodbujanju pridelave in predelave hrane po konkurenčnih tržnih cenah. Hkrati pa moramo slovenskemu potrošniku domačo hrano približati in ga nanjo navezati.
2.	Okolje
Kot ekološki kmet se zavedam pomena čistega in zdravega okolja ter uporabo obnovljivih virov energije.
3.	Gospodarstvo
Osebno sem prepričan, da je potrebno vlagati v znanje domačih podjetij in s tem krepiti njihovo konkurenčnost na trgih. Zmanjšati je potrebno administrativne ovire pri rasti in razvoju slovenskega Podjetništva ter ustvariti ugodno davčno politiko za gospodarstvo, vključno s hitrim in ustreznim nadzorom nad kršitelji. In najpomembnejše, delavec mora biti udeležen pri delitvi dobička podjetja.
4.	Lokalna skupnost
Zavedam se, da je mesto poslanca povezavo z lokalno skupnostjo, zato bom aktiven, da bodo projekti iz občin Šentjur in Dobje sprejeti v državni proračun ter realizirani.
Šentjurski fenomeni: Alternativno kmetovanje na Šentjurskem
Razmišljajo drugače - bolj z glavo kot pa z rokami!
Kmetijstvo je na Šentjurskem še vedno ena glavnih gospodarskih panog. Vedno več kmetij svojo dejavnost od tradicionalnega poljedelstva in živinoreje razvija v smeri ekološkega kmetovanja. Kdo so naši kmetijski »inovatorji«, kakšna so ozadja njihovih idej, je ekološko kmetovanje tudi dobra poslovna priložnost? Katere so še druge alternativne možnosti kmetovanja? Raziskujemo skozi zgodbe kmetij Videc, Valpatič in Jenšterle ter s poznavalci kmetijske stroke iščemo odgovore na izzive panoge v regiji.
Kmetija Videc: Inovativno sirarstvo Tinclovih
Kmetija Videc stoji v vasi Ravne pri Vodružu, velika je 23 hektarjev, od tega je 16 hektarjev gozdov. Kot pripoveduje Sonja Videc, sta bila pred več kot 20 leti še oba z možem Francijem zaposlena v tovarni, doma pa so redili nekaj govedi in prašičev ter se ukvarjali z oglarstvom: »Nato smo se začeli ukvarjati s kozjerejo, mleko smo 10 let oddajali v mlekarno, in s pridelavo svežega zelja, katerega smo tržili neposredno na kmetiji. Pred 11 leti smo se odločili za specializacijo kmetije, in sicer za predelavo kozjega mleka v končni izdelek. Oglarjenje in pridelavo zelja smo dokončno opustili. Oba z možem sva bila takrat že polno zaposlena na kmetiji.«
Ključno za prehod na aktivno kozjerejo je bila zelo kakovostna čreda ovc in posledično zelo dobro mleko, katerega cene v mlekarnah so začele padati. Vidčevi so
Idila ob pogledu na Vidčevo kmetijo
se inovativno lotili sirarstva. Izdelujejo dve vrsti mehkega sira, dve vrsti poltrdega sira in dve vrsti trdega sira, pa tudi teta sir, abulminsko skuto, kozji jogurt, fermentirano sirotko ... Prejeli so že številne nagrade, njihovi izdelki pa imajo tudi zanimiva imena, kot so siri Kaprin, Herman in Tincl. Slednji je inovativno poimenovan po starem imenu domačije, ki so ji novo energijo dali Vidčevi. Sirarske in mlečne izdelke sicer prodajajo na domu in dvakrat tedensko na celjski tržnici, sir pa je mogoče dobiti tudi na glavni tržnici v Ljubljani in tržnici BTC Ljubljana.
»Na lokalni in občinski ravni vsekakor čutimo moralno podporo. Drugače pašo dela pri nas potekala sistematično, večinoma v lastni režiji. Pri gradnji sirarne smo pridobili ugodnejši kredit. Naša družina živi izključno od prihodkov kmetije,« o finančnih vidikih pripoveduje Sonja Videc.
Vidčevi trenutno ne načrtujejo kakšnih večjih sprememb, določena sredstva pa bodo tako kot vsako leto namenili za razvoj kmetije, na kateri se sicer pase okoli 100 koz, ki letno dajo mleka za približno 5 do 6 ton sira.
Miroljubna kmetija Valpatič: Kilogram mesa bi moral biti nekajkrat dražji
Družina Stanka Valpatiča je 10 hektarjev veliko kmetijo na Ostrožnem pri Ponikvi kupila leta 1998. Zavzemajo seza miroljubno kmetovanje, torej ne uporabljajo umetnih gnojil in škropiv. »Mnogi bi rekli: ja, zato pa tudi nič ne zraste. Pa ni tako. Gojimo piro, staro
sorto koruze, pokovko, bob, česen, buče zukete, buče hokaido, paradižnik, papriko. Pri nas je mogoče kupiti pirine testenine in zelišča, kot so bazilika, drobnjak, peteršilj, rukola in čemaž, ki jih tudi sveže sekljamo v olivnem olju in jih lahko kot namaze ali prelive ponudimo skozi vse letne čase,« pripoveduje Valpatič, ki je goreč zagovornik miroljubnega kmetijstva. Odraščal je na konvencionalni kmetiji in skozi leta prišel do mnogih spoznanj, ki jih promovira tudi kot predsednik Društva za osvoboditev živali in Združenja za razvoj miroljubnega kmetijstva. »Osnovna zamisel miroljubnega kmetijstva je vzpostavitev miru z ljudmi, živalmi, rastlinami in minerali, torej s celotnim stvarstvom, ki ga imamo na Zemlji. Naloga kmetov, predelovalcev in prodajalcev je, da
Na dnevu odprtih vrat se je trlo obiskovalcev
se učijo tako živeti. Pri takšnem načinu kmetovanja ni dovoljeno uporabljati kemičnih sredstev niti gnoja in gnojnice. Ni dovoljena genska manipulacija ali uporaba gensko spremenjenih semen.«
Ena izmed šibkih točk miroljubnega načina kmetovanja je veliko manjši dobiček kot pri tradicionalnih pristopih, ki jih po Valpatičevih besedah država še vedno bolj finančno podpira ter tako ustvarja nerealne cene. »Kilogram mesa bi moral biti po moji oceni nekajkrat dražji. Prav zato moramo ekološke kmetije veliko več truda vložiti predvsem v prodajo. Naše kmetije so po večini manjše ali srednje velike, kar je tudi slabo. Morda za lažje razumevanje povem še podatek, da 70 odstotkov vseh gospodarsko izkoriščenih površin človeštvo uporablja za rejo živali in le 30 odstotkov za naše potrebe. Si lahko predstavljate, koliko pestre, kvalitetne, zdrave, predvsem pa poceni hrane bi imeli, če bi uporabljali še tistih 70 odstotkov površin, ki jih sedaj uporabljajo umetno oplojene živali?«
Valpatičevi od države še niso prejeli posebnih spodbud, celo subvencij za travnike ne dobijo, ker imajo premalo glav živali na hektar. »To je zame popolnoma nerazumljivo in diskriminatorno. Na občinski ravni po mojem mnenju niso kaj dosti razmišljali o tem. Kakšnih večjih nasprotovanj ni bilo slišati, pa tudi navdušenja nad mojim načinom razmišljanja ne.«
Povpraševanje po Valpatičevih pridelkih narašča, vseeno pa še ne ustvarijo toliko dobička, da bi se lahko popolnoma profesionalno posvetili kmetovanju. Stanko je tako še vedno zaposlen kot geodet v šentjurski Meri, njegov glavni cilj pa je povečanje obdelovalnih površin. V kolikor bi se našlo večje
področje za več desetletni najem, morda s pomočjo sklada RS, bi bili Valpatičevi pripravljeni na nove izzive ...
Ekološka kmetija Jenšterle: Bolj z glavo kot rokami
Na drugem koncu občine, v Novi vasi ob cesti v osrčje Kozjanskega, Žiga Jenšterle gradi drugačen koncept kmetovanja. Pred desetimi leti je od starih staršev prevzel kmetijo. Žiga bi po vseh definicijah moral biti mestni otrok -mladost je preživljal v stolpnici v Velenju, a ga je vseskozi vleklo na družinsko kmetijo. Vpisal se je na Biotehniško fakulteto v Ljubljani. »Že kot študent 1. letnika sem začel uvajati sodobne tehnologije živinoreje, ki jih takrat na tem koncu Slovenije še nismo poznali. Začel sem s petimi glavami goveje živine. V letu 2006 smo se vpisali v ekološko kontrolo in leto zatem dobili tudi ekološki certifikat za živinorejo, prav tako smo v letu 2007 odprli dopolnilno dejavnost Razsek in predelava mesa,« pravi Žiga.
Na ekološki kmetiji Jenšterle se ukvarjajo z rejo govedi za meso, redijo krave dojilje mesnih pasem. Trenutno imajo 30 krav dojilj, okrog 30 telet, 3 plemenske bike in nekaj mlade živine. Njihova druga glavna dejavnost je predelava in trženje mesa. Teleta dajejo v zakol pri starosti 6 do 8 mesecev in potem to meso ponujajo različnim odjemalcem. Prodajajo sveže ekološko telečje meso in ekološke mesne izdelke iz teletine in govedine. Žiga Jenšterle: »Smo prva kmetija v Sloveniji, ki je pridobila ekološki certifikat za 14 mesnih izdelkov, torej lahko rečem, da smo pionirji izdelave ekoloških mesnih izdelkov v Sloveniji. Naše proizvode prodajamo na Celjski tržnici, na domači kmetiji in na tržnici Koseze v Ljubljani. Tam imamo postavljen svoj regiomat, ki je sploh prvi ekoregiomat v Sloveniji. Naše meso najdete tudi v boljših gostilnah po Sloveniji, v zadnjem času pa precej sodelujemo z vrtci in šolami.«
V sodelovanju z mesarjem Križnikom z Vrha nad Laškim izdelujejo še 14 različnih mesnih proizvodov, kot so telečje hrenovke, telečjo posebno klobaso, telečjo šunkarico, suhomesnate izdelke ... »Glavna prednost naše kmetije je definitivno
■■
to, da se tržimo brez posrednikov in smo v največji meri odvisni samo od svojega znanja in sposobnosti. Zagotovo pa je veliko tudi šibkih točk.« Jenšterletova kmetija od države ni pridobila nikakršnih posebnih spodbud, razen rednih subvencij, ki jih kmetje dobivamo vsako leto: »Mislim, da imam na lokalni ravni določeno moralno podporo, vendar se vedno najdejo tudi takšni, ki ti tu in tam vržejo kakšno poleno pod
Jensterle, nova gener- prj Jenšterletovih se s acija mladih kmetov razmišlja kmetijstvom ukvarja samo drugače - bolj z glavo kot pa z Žiga, vsi ostali družinski rokami.	člani so zaposleni izven
kmetije. »Bi pa rekel, da bi kmetija težko preživela, če bi se ukvarjali le z osnovno kmetijsko dejavnostjo - živinorejo. Načrti so predvsem obdržati kmetijsko proizvodnjo na takem nivoju, kot je sedaj, jo optimizirati in navdušiti čim več sosednjih kmetij za ekološko kmetovanje.«
Žiga Jenšterle je optimističen glede razvoja kmetijstva na našem območju, tudi glede idej, ki lahko pomenijo poslovno priložnost, kot jo skuša izkoristiti sam: »Mislim, da je dovolj pravih idej, ki se bodo uresničile v prihodnjih letih. Prihaja namreč nova generacija mladih kmetov, ki razmišljajo drugače - bolj z glavo kot pa z rokami.«	L. H.
Pod črto
Šiht v Železarni ali Alposu, doma pa kravica, dva pujsa, ducat kur. Dolga desetletja je bila to pogosta podoba kozjanskih polk-metov-polproletarcev. Žal je tako v vse manj primerih, predvsem zato, ker je delavskih služb vedno manj. Zdaj je padel še Alpos.
Dojemanje in izvajanje kmetovanja kot dopolnilne dejavnosti je del naše mentalitete, toda tudi na Šentjurskem imamo kar nekaj dokazov, daje z dobro idejo in inovativnim pristopom kmetovanje lahko tudi glavna dejavnost ali vsaj prispeva večji del v družinski proračun! Zgodbe o uspehu, ki jih predstavljamo, temeljijo na dobri ideji, volji in prepričanju družinskih kmetij. Še nekaj podobnih bi lahko našli v občinah Šentjur in Dobje, »prave« so tudi ideje tistih, ki kmetijstvo razvijajo v turistični smeri.
Prostora za nove nišne ideje pa je zagotovo še veliko. Je pri tem pomoč države, občine, ustreznih kmetijskih služb zadovoljiva? Formalno in uradno je odgovor verjetno pritrdilen, toda ne bi škodilo, da bi v regiji, ki je izrazito ruralna in z vedno manj delovnih mest, skušali najti dodatne finančne in idejne spodbude tudi za tiste, ki bi se želeli kmetovanja lotiti kot posla. Pa jim morda le malo manjka do realizacije. Njihova ideja ni izklesana, nimajo zagonskih sredstev, se ne spoznajo na vse prej kot kmečki logiki prijazno birokracijo.
Morda bi jih lahko s kakšno idejo in namigom pomagali v Podjetniškem inkubatorju Šentjur, kjer so pred tedni na primer predstavili, kako deluje tržišče v Avstriji. Bi se Kozjansko lahko zgledovalo tudi po uspešnih kmetijah pri severnih sosedih?
S kravico, dvema pujsoma in ducatom kur se lahko brez službe žal le životari ...
Župan Marko Diaci in predsednik Gasilske zveze Šentjur Janko Cerkvenik sta podpisala pogodbo o izvajanju gasilske službe. Gasilska zveza se je zavezala, da bo pripravila letni in finančni program, ki ga bo financirala Občina Šentjur. Skupna pogodbena vrednost je 350.000 €. Naloge, ki jih bo izvajala GZ, so med drugim izvajanje reševalnih intervencij, usposabljanje in opremljanje PGD, zavarovanje za primer poškodb pri delu, aktivnosti mladine, gasil in veteranov.	jg, foto JR
5. novembra, ob 10.13, je PGD P revo rje izvedlo gasilsko taktično vajo na Lopaci 30, na domačiji Antona Mačka -starejšega. Prikazana je bila intervencija gašenja notranjega požara v delavnici, kjer je prišlo do požara zaradi varjenja. Vaja je prikazala gašenje požara navzven, preprečevanje širitve naokoli in gašenje požara z vstopom v prostor požara. Šlo je za redno preverjanje operativne pripravljenosti PGD Prevorje. Na vaji je sodelovalo 15 operativnih članov, med njimi so bile tudi 3 ženske. Vajo si je ogledal član poveljstva GZ Šentjur Janko Pušnik in jo ocenil za kvalitetno izvedeno.	A.M.B.
Pogovor z Gorazdom Mauerjem
Fukušima v Šentjurju
Gorazd Mauer od leta 1989 skrbi za vrt Rifnik, ki je v tem času postal poznan tudi preko državnih meja. Junija je trinajstič zapored pripravil dan oz. dneva odprtih vrat. Del vrta, kjer so na velikosti enega hektarja razne drevnine, kjer gospodari čimbolj sonaravno, je na ogled le vsakih pet let.
Mauer je vrtnar in profesor na Biotehniški šoli Maribor in tako združuje poklic in osebno zanimanje. Pred petimi leti je bil soustanovitelj Slovenskega društva za kulturo vrtov in narodne zbirke rastlin, ki ga tudi vodi. Društvo šteje okoli 140 članov iz različnih držav. Po njegovih besedah
Gorazd Mauer
je vsak vrt odraz želja posameznika, njegove kulture in njegovega spoznanja o rastlinah in njihovem vplivu na okolje. Kaj pomeni kratica BEZ?
To je neformalna kratica ki jo uporabljam in pomeni bio-eko-zanič. Ko sem začel z vrtnarstvom, so pesticidi uničili vse, kar je bilo živega na rastlini. Z enim škropljenjem so uničili škodljive, a tudi koristne organizme. Sedaj se uporablja za posameznega škodljivca posamezen pesticid, kar pomeni, da je treba povečati količino škropljenj in različnih aktivnih snovi. Tako se dogaja, da ljudje ne poznajo škodljivcev, jih zamenjujejo ipd. in posledično uporabljajo napačen pripravek, tako da rezultata ni. V času starih (bolj škodljivih) pesticidov tudi nisem zasledil člankov o poginih čebel, ki se pojavljajo v zadnjih 3-4 letih, ko uporabljamo okolju bolj prijazne pesticide.
Slovenska kmetijska zakonodaja je menda ena najstrožjih ...
Glede na moje poznavanje je ena bolj kompliciranih. Pridobitev znaka biološka pridelava hrane ali biološka vrtnarija je v Sloveniji veliko težja kot v tujini in smo, kot se reče, bolj papeški od papeža oz. ga celo prehitevamo. Določene pripravke je možno v sosednjih EU državah dobiti brez težav.
Spomladi so v Šentjurju ob čiščenju korit posekali vso rastje. Kaj je narobe s to potezo?
Vsa znanost, ki se ukvarja s potovanjem vode, pravi, da je treba vodo čimbolj umiriti, kar počnejo meandri in ustrezna zaraščenost. Ko povečamo pretočnost
vode, pospešimo njeno hitrost, obenem pa pride do spodjedanja nabrežin in s tem izgubljanja zemlje. Obraščenost same struge pomeni, da je reka bolj hladna, da je prijazna do življenja v in ob njej.
Istočasno povečana vlažnost blagodejno vpliva na okolico, tudi na boljše počutje ljudi.
Se v našem okolju srečujemo še s kakšnim, na prvi pogled pravim, a v bistvu nepravilnim posegom v prostor?
To se dogaja pri širjenju cest na težje dostopnih terenih, kjer se istočasno izvaja tudi sečnja, kar pomeni, da bo čez nekaj let tam prišlo do usada oz. udora zemlje. Pravilnejši ukrep je terasiranje ali izgradnja pravilnih, neravnih nabrežij.
Kaj nam sploh govorijo vrtovi?
Vsak vrt je odraz želja posameznika, njegove kulture in njegovega spoznanja o rastlinah in njihovem vplivu na okolje.
V preteklosti se na hortikulturi ni delalo dovolj. Posledica tega so tudi iznakažena drevesa v mestnih jedrih, kjer drevesa dobesedno obglavljajo. Pri tej depilaciji (nestrokovni besedi, ki pravilno opiše golo steblo brez vej) pride do poškodb, ki se pokažejo kasneje. Drevo je najlepše, kot je zraslo, zato mora biti človeška pomoč minimalna.
Kako temu strežejo v urejenih okoljih?
Za obrezovanje dreves je v tujini potrebna licenca, pri nas pa lahko to stori
Stoletnica Cecilija je praznovala rojstni dan
pravi, da več kot kakšen profesor. Žal sedaj zaradi izgube vida tega ne more več početi. Kljub temu pa varovance Doma starejših večkrat navdušuje z deklamacijami. Njena strast je bila tudi gledališka igra, kjer je z amaterskim Dobjanskim gledališčem zaigrala tudi v Finžgarjevi Verigi, igri Stari in mladi ter Miklavi Zali. Pri 29 letih se je prvič poročila. Rodila sta seji dva sinova, Miro in Konrad. Po smrti prvega moža je bila 6 let sama, nato pa se je leta 1975 ponovno poročila. Leta 1989 ji je umrl še drugi mož.
V Domu starejših so ji pripravili manjšo rojstnodnevno zabavo s torto in z ognjemetom. Poleg direktorice doma Vesne V. Razboršek sta ji voščila tudi župana Franc Salobir in Marko Diaci ter bližnji sorodniki. Zbrane je navdušila z nekaterimi bistroumnimi dovtipi. Gospe Ceciliji želimo še veliko let zdravja in bistrega uma.	jg
Cecilija Završek Bezgovšek se je rodila 7. 11. pred natanko stotimi leti. Rojena Dobjanka se še danes spominja skoraj vsake podrobnosti svojega življenja. Po končani šoli ji je večino časa vzelo delo
in rada se pošali, da je bila motika njena tovarišica. Zelo rada je brala knjige, sama
vsak, ki zna prižgati motorno žago.
Kako je v tem pogledu urejen Šentjur? Samo po sebi je protislovno sodelovati v natečajih za urejena mesta in ne imeti parka. Parkovnih površin Šentjur nima, čeprav je bilo še nedolgo nazaj primernih mest dovolj. Politika se premalo zaveda, da so tudi parki del kulture nekega naroda

* 'vV' •
Fukušima - japonska sorta hoste
oz. nekega mesta in so izkaz, kako je mesto prijazno s svojimi prebivalci.
br
Vabila za vse priložnosti
GSM: 041 697 226, E-mail: cstisk@siol.net
■LKfc, turistična
^^■^GENCI JA
S "
gšrn: 051 698 600 baracuda.carmen@siol.net infoffibaracuda.si
www.gostisce-bohorc.com
6»stiič**P*ren°Č'^
aSL’ Bohorč " m
."Ak,,
m <w
Tl. 'I
Bohorč Marjan s.p., Dušana Kvedra 44, 3230 Šentjur pri Celju,
Tel.: 03 746 14 30, mobl: 041 666 726
•tiHBČiSSSfc1
K01,;odobnoop,mlicnil,sob.
g. 'VflTi
Sprejemamo naročila za večje zaključene družbe
J
krovstvo in kleparstvo knauf
Gregor Trnovšek, s.p.
Šedina 8, 3222 Dramlje GSM:041 731 073
1
Gregor Zdolšek s.p., Bevkova ulica 5, 3310 Žalec
ni Trgouina Sistemko
UP P	Uedno za razpolago.
■ISTIN KO
-CELOVITE IT REŠITVE
za vaše celotno poslovanje -VZDRŽEVANJE (celotne IT infrastrikture vašega podjetja) - NAJEM programske in strojne opreme
-GOSTOVANJE namenskih strežnikov Win,'tylac in Linux
-SPLETNA TRGOVINA
www.sistemko.si
„y . OBČINA ŠENTJUR
J‘-L. Mestni trg 10 3230 Šentjur
Uradne ure:
ponedeljek: Hh • 12h in 13h -I5h torek: 8h 12h in 13h -15h sreda: 8h 12h in 13h -17h
SSh"1.«..... (03)747 13 10
občina.sentjur@sentjur.si
OBMOČNA OBRTNO-PODJtTNIŠKA ZBORNICA ŠENTJUR

Cesta Valentina Orožna 8, 3230 Šentjur Telefon: (03) 749 08 10 Faks: (03) 749 08 12 e-pošta: info@ooz-sentjur.si
PIZZERIJA OSMICA
Bar Osmica Žnidar Istok s.p. Rifnik 17, 3230 Šentjur
m
(0590)200 33
(041) 954 509
NAROČITE HRANO NA DOM
ZLATARSTVO %
Drofenikova ul. 15, 3230 Šentjur
zlatarstvo_ales_petek@t-2.net tel.: 03 746 46 67 GSM: 031 848 112
TiraSa
Javorje 15a 3263 Gorica pri Slivnici Tel.: 03 748 30 03 Faks: 03 748 30 04 email: firaba@siol.net
Nudimo kvalitetne in strokovno opravljene
računovodske
Storitve za vse oblike gospodarskih družb, za samostojne podjetnike in društva.
Gostilna
Ul. Skl. Ipavcev 7. Šentjur tel.: 041 413 441,041 436 908	'm1
-kifeljčki -sardele -linnji -postrvi
TUDI ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE
CVETLIČARNA MAJDA
Ulica Dušana Kvedra 43 3230 Šentjur
03 5741 100
AVTODELI
ŠTURBEJ
Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur
03/ 574-30-16 031/622-220
kava bar Pošta Toma* Dio Mestni trg 7, Šentjur
Naša kava diši nepozabno!
INFORMATIVNI SPLETNI PORTAL Dramlje 33, 3222 Dramlje.
E pošta: dramijo info@gmalCeom GSM: 051 342 652
Elbatrade d.«.o.
Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur GSM: 041/771 151
Vse za ogrevanje na bio maso, plin in olje Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov
PETA#
Martin Podgoršek s.p.
Valentina Orožna 8 3230 Šentjur
tel.: 03 574 14 31 gsm: 031 690 250
Delovni čas:
8.00 -11.00 in 12.00 - 16.00 sobota: 8.00 - 12.00 ponedeljek zaprto
prodaja In izdelava dežnikov, žaluzij, lamelnih zaves, plisejev, senčil, notranje in zunanje opreme

ZHD777
darko mavrič s.p.
lou3U.tHArfdZi
(. knajtnekegi odredi 15/a, 3230 Šentjur tel : 03,748 .30 06. 0.3/749 26 77 (m: 03/748 .30 07, 0.3,749 26 76 GSM: 041610 096; e mail Jurkn&mJ77?u
AMBULANTA ZA BIORESONANCO
Marjeta Knez s.p.
Ulica skladateljev Ipavcev 1 3230 Šentjur
Tel.: 051 872 078

03 746 12 70
Frizerski salon Tina
'J
Martina Kilti« s.p. Vrbnu 30 a, 3230 $u»t|ur
Mešani pevski zbor Zarja Akvonij s Planine se je zadnjo nedeljo novembra udeležil regijskega tekmovanja zborov v Dravogradu. Pevke in pevci Zarje so pod vodstvom Mateja Romiha osvojili 78,3 točke in s tem srebrno priznanje. Zarja se pospešeno pripravlja tudi na največje tekmovanje Našo pesem, ki bo drugo leto. jg
Nova Slovenija
Krščanska Uutiska stranka
. oZhAETlČNFT S/
Bliža se čas praznikov, za to Vam poleg novosti nudimo
ugodne BOŽIČNO-NOVOLETNE PAKETE s popusti.
^\ooo
*	Protibolečinska terapija s CHI WELL POINTERJI
na principu akupunkture in masaže hrbta
*	Naravna BIO NEGA OBRAZA z arganovim oljem
*	Izdelovanje UMETNIH NOHTOV po ugodni ceni
* Masaža s SMREKOVO SMOLO
za pospešitev pretoka energije v celem telesu
I
i/ja/vZ/tt Aitfto/i
Izrežite reklamo in se nagradite v našem salonu za 3,00 EUR v mesecu decembru in januarju pri uslugah nad 25,00 EUR.
Y#m
Barbara LAVRE s.p., Ul. Skladateljev Ipavcev 1, 3230 Šentjur tel. št. 03/ 5740 330, mobilna št. 041/ 967 971.
Slomškovo leto
S petkovim 3. Slomškovim simpozijem v Slomškovi rojstni hiši se je pričel enoletni sklop prireditev, ki bo zaznamoval Slomškovo leto v šentjurski občini, zadnje dejanje pa bo ob letu osorej četrti simpozij, ko bodo v knjižni obliki izdali dosedanje razprave oz. prispevke sodelujočih.
Dan kasneje, na 211. obletnico njegovega rojstva, je Slomškovo leto na Ponikvi pod geslom Svetost prenavlja svet razglasila mariborska metropolija Katoliške cerkve, ki bo v prihodnjih 12 mesecih pripravila kopico dogodkov; tjakaj so romali sodelavci Slovenske Karitas.
S Slomškovim letom obeležujemo 150-letnico smrti slovitega rojaka, ki bo sicer 24. septembra prihodnje leto. Nazadnje smo tovrsten sklop dogodkov doživeli pred tremi leti, ko je minilo stoletje od smrti Gustava in Benjamina Ipavca.
Šentjurska občina bo ob Slomškovem letu uporabljala poseben znak, ki ga je oblikoval Peter Arlič, informacije o dogajanju pa predstavljajo na posebni podstrani.
Na simpoziju z naslovom Moč slovenske besede, ki ga je organizirala Ljudska univerza Šentjur, so slušatelji poslušali naslednja predavanja: Pomen Mohorjeve družbe iz Celovca in pisane slovenske besede za zamejske Slovence ter ohranitev slovenskega jezika preko slovenskih meja; Slomškova poezija in predelava slovenskih ljudskih pesmi; Bogastvo pisane besede v 19. stoletju; Slomšek v srednji šoli.
Slomška bo kot priložnost za pospeševanje turizma skušal izkoristiti tudi Turistični informacijski center Šentjur, ki ima v tem trenutku na voljo naslednje izlete: Romarski potep po Slomškovi Ponikvi; S slovenstvom v srcu - od Slomška do Ipavcev; Zeleno in zdravo po Slomškovih stopnjah; Izlet na Slomškovo Ponikvo po poti treh znamenitih mož.
Dogodke ob Slomškovem letu so organizatorji širši javnosti predstavili na posebni novinarski konferenci, kjer so omenili, da bo v duhu Slomška tudi letošnje protokolarno darilo Občine Šentjur To bo ličen paket orehovega olja in jedrc oblitih s čokolado, vse skupaj s podobo našega rojaka. Občina je Slomškov oreh registrirala tudi kot svojo blagovno znamko.. Župan mag. Marko Diaci je predsedovanje 10-članski delovni skupini poveril mag. Alojzu Kačičniku, župniku na Ponikvi, ki je obenem predstavil tudi znak, ki ga bo ob Slomškovem letu uporabljala RKC.	br
Šentjurski garači ovekovečeni na koledarju
Mladi šentjurski fotograf Gašper Gobec, ki s kvalitetnimi slikami z različnih dogodkov sodeluje tudi s Šentjurskimi novicami, je udejanjil eno od idej iz njegove skicirke. S sodelovanjem ducata šentjurskih mladeničev je ustvaril konceptualni koledar za prihajajoče leto z naslovom Šentjurski garači. Avtor še vedno zbira naročila osebno oz. v šentjurski knjižnici.
br
Za depozit tudi do 5% obresti
Finančno načrtovanje in urejene osebne finance, med katere spada tudi varčevanje, so ključ do brezskrbne in udobne prihodnosti. Zato je prihranke priporočljivo hraniti tako, da so nam na razpolago takrat, ko jih potrebujemo. Vendar pa smo zaradi varnosti in likvidnosti velikokrat prikrajšani za donosnost. Kako torej optimalno upravljati s prihranjenimi sredstvi in pri tem tudi kaj zaslužiti.
Finančna rezerva za varnejšo prihodnost
Za večji občutek varnosti, manjšo potrebo po hitrih kreditih in večjo fleksibilnost na trgu dela si oblikujte varnostno finančno rezervo. Ta naj bo visoka od 3 do 6 mesečnih neto plač, vedno na razpolago in naj ne bo izpostavljena naložbenemu tveganju. Tako pridejo v poštev osebni račun (TRR), gotovina, sef in podobno. Vendar vam za sredstva na TRR banka plača manj obresti, gotovino
lahko izgubite, odprtje sefa pa je v nekaterih primerih predrago. Z varčevalnim računom Online Plus so v UniCredit Bank zadostili trem najpomembnejšim zahtevam varnostne rezerve, in sicer: denar je dnevno razpoložljiv in v varnih rokah, z odprtjem nimate stroškov, vodenje pa je brezplačno.
Varčevalci, ki želijo zaslužiti več
Depoziti so v prvi vrsti namenjeni varni hrambi denarja, ki ji sledi donosnost sredstev, največkrat izraženi s fiksno obrestno mero. Ker je cilj vsakega posameznika, da zadosti vsem trem kriterijem bančne vezave: varnost, donosnost in likvidnost naložb, v UniCredit Bank predlagajo, da del sredstev investirate kratkoročno, del pa srednjeročno oziroma dolgoročno.
Kako razpršiti svoja sredstva?
V UniCredit Bank lahko varčevalci svoje kratkoročne cilje pokrivajo s Fleksi depozitom, to je kratkoročni
Viktor Božak, višji svetovalec, UniCredit Bank, Agencija Šentjur
»Če razpolagate z denarnimi presežki v evrih, ki jih določen čas ne boste potrebovali, pri tem pa jih želite varno oplemenititi, smo za vas pripravili dolgoročni depozit s 5 % letno obrestno mero, za obdobje vezave 5 let. Varčevalci, ki imajo v naši banki odprt transakcijski račun, pa lahko posegajo tudi po višji obrestni meri.«
3-mesečni, 6-mesečni oziroma 12-mesečni depozit z avtomatskimi podaljšanji (11 ali 5 ali 2 podaljšanj), ki ga stranka sklene za 3 leta. Prednost Fleksi depozita je možnost prekinitve vezave brez stroškov ob vsakem podaljšanju ter ugodna obrestna mera, ki jo za stranke UniCredit Bank še dodatno prilagodijo. Če stranka želi svoja sredstva vezati srednjeročno ali dolgoročno pa predlagajo sklenitev 2-letnega ali 5-letnega depozita s 5 % letno obrestno mero.
Dodatne informacije:
UniCredit Banka Slovenija d.d.
Agencija Šentjur
Cesta Leona Dobrotinška 3
3230 Šentjur
Telefon 03 6005 682
E-pošta viktor.bozak@unicreditgroup.si
Delovni čas: Ponedeljek - petek:
8.30 - 12.00 in 13.00 - 16.30 www.unicreditbank.si
Oglasno sporočilo
Dobrodošli v
& UniCredit Bank
LDS
Jožef ARTNAK
ZA poslanca
ZA posodobitev državnih cest v občinah Šentjur in Dobje in gradnja šentjurske obvoznice ter umeščanje ceste na 3. razvojni osi skozi Kozjansko.
04)
www.facebook.com/jozeartnak jozeartnak
Vrhunski koncert samospevov
cD@©B[p Dpsias©
W ©@OCiO©©CD(g^ D0ŠS[B3©27
Martina Zapušek
Vrhunec Ipavčevih dni je šentjursko občinstvo doživelo 15. novembra v Kulturnem domu Šentjur. Organizator koncerta je bila Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, večji del organizacije pa je prevzel profesor solopetja Boštjan Korošec. Koncert samospevov je nastal v letu, ko se spominjamo 90. obletnice smrti skladatelja Josipa Ipavca.
Ravno to je bil razlog, da so se temu znanemu šentjurskemu skladatelju poklonili mladi glasbeniki, pevke in pevci slovenskih konzervatorijev za glasbo in srednjih glasbenih šol. Vabilu Boštjana Korošca so se odzvali vsi oddelki srednjih stopenj glasbenih šol po Sloveniji. Tako so se na šentjurskem odru zvrstile pevke Boštjan Korošec, in pevci šol od Kopra do Maribora. organizator koncerta Ti so pokazali veliko mero znanja in vrhunskega petja. Organizator se je potrudil z lepo svetlobno kuliso koncerta ter s starimi fotografijami Šentjurja. Na šentjurskem odru se je zvrstilo trinajst pevk in pevcev, med njimi kar nekaj domačinov. Med drugim sta zapeli tudi Koroščevi učenki Martina Zapušek in Fides Karo. S svojimi učenkami Konzervatorija za glasbo in balet Ljubljana se je predstavila tudi sopranistka Urška
Fides Karo
Arlič Gololičič.
Vrhunski koncert, ki zagotovo sodi med šentjurske presežke pevske scene, žal ni napolnil šentjurske dvorane. Korošec nam je še zaupal, da je njegova velika želja, da bi v Šentjurju organiziral evropsko tekmovanje v samospevih, vendar za tovrstno tekmovanje šentjurska osrednja dvorana nima primernih opevalnih prostorov za gostujoče pevce.
jg
Uspešna ekipa pod šentjurskim vodstvom
Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje se je pod vodstvom zborovodkinje Andreje Ocvirk od 2. do 7. novembra udeležil mednarodnega pevskega tekmovanja na Malti. Osvojil je zlato odličje in naziv zmagovalec kategorije. To je že drugo zlato odličje v letu 2011, saj je aprila že osvojil zlato medaljo na tekmovanju v Budimpešti. Z zborom sodelujeta tudi baritonist Boštjan Korošec, ki skrbi za vokalno tehniko, ter korepetitorka Mateja Rajh Jager.
Uvodna slovesnost festivala, na katerem je sodelovalo petnajst zborov iz osmih držav, je bila v Neptunovem atriju mestne hiše v Valletti, od koder so se pevci v sprevodu ob spremljavi pihalnega orkestra odpravili proti osrednjemu prizorišču. Naslednji dan je sledilo tekmovanje, ki ga je budno spremljalo pet sodnikov, priznanih zborovodij iz različnih držav. Pevci so se udeležili še koncerta za mir v čudoviti baročni Cerkvi sv. Janeza in sodelovali na prijateljskih koncertih na različnih lokacijah v mestu. Zelo pompozen in nepozaben je bil veliki koncert v Mediteranskem kulturnem centru, kjer so naši dijaki peli z ostalimi petimi zbori ob spremljavi malteškega filharmoničnega orkestra. Madžar Gabor Hollerung je dirigiral zelo dinamično in aktivno vključeval navdušeno občinstvo. Po končanem koncertu je pevce zelo razveselilo obvestilo, da bodo peli tudi na koncertu ob podelitvi nagrad, kajti na njem sodelujejo le najboljši zbori v svojih kategorijah. Prepevali so renesančno, romantično, sodobno in seveda slovensko ljudsko skladbo ter bili pohvaljeni za izbor programa.
Večino časa, ki so ga preživeli na Malti, so pevci porabili za vajo ali prepevanje, kljub temu pa je ostalo nekaj časa za prijetno druženje, zabavo in krajše oglede znamenitosti otoka. Prav tako ni manjkalo harmonike in veselega prepevanja po podelitvi na zaključni pogostitvi v krasnem pristanišču Vallette. Veselje ob dosežku in vzpodbudne misli bodo popotnica za nove podvige in koncerte, ki sledijo.
Katarina Petač
V soboto, 5. novembra, so članice in člani Študentskega kluba mladih Šentjur (ŠKMŠ) obhajali svojo 15. obletnico delovanja. V želji videti renomirane skupine, kot sta Siddharta in Kingston, je kar nekaj obiskovalcev, ki si niso kupili vstopnic v predprodaji, ostalo pred zaprtimi vrati Kulturnega doma. Skoraj tisoč glava množica mladih po letih in po duši je plesala v ritmih, ki so jih narekovale glavne nastopajoče skupine. ŠKMŠ-jevci so poskrbeli za nekaj presenečenj. Zapele so Sestre, na odru je zapela tudi diva slovenske popevke Helena Blagne s ŠKMŠ-himno Naj nihče me ne zbudi, seveda zelo blizu originalu. Za konecžura in piko na i je poskrbel Ansambel Unikat. Vseeno pa smo pogrešali več „drobnega“ in inovativnega programa, ki je bil nekdaj v ospredju.	jg
fotogalerija na www.sentjurskenovice.si
POLICIJSKE CVETKE
Interventna številka: 113 Policija Šentjur: (03) 746 41 50 Anonimni telefon: 080 1200
Planina, 28. 10. - Pri popravilu strehe hleva se je moškemu udrla streha in se je pri padcu lažje poškodoval.
Šentjur, 29. 10. - Na hodniku centra za socialno delo so se ob srečanju stepli trije možakarji.
Šentjur, 29. 10. - Občan je prijavil, da je skušal prodati dva stara avta in železo za 800 €, vendar je k njemu prišel nekdo, ki se je predstavil kot delavec Get inženiringa, a seje izkazalo, da v resnici ni bil njihov sodelavec.
Šentjur, 29.	10.	- Zaradi
pregretega	internetnega
modema je prišlo do manjšega požara v hiši, ki sta ga pogasila lastnika, ki sta se ravnokar vrnila.
Blagovna, 30.	10.	- Na
Proseniškem je voznik čelno trčil v nasproti vozeče vozilo, kjer je bila voznica težko poškodovana. Povzročitelj je bil pijan.
Šentjur, 2. 11. - Voznik, ki se je peljal s ..Šentjurskega hriba", je zapeljal s ceste v drevo in se z vozilom obrnil na bok.
Blagovna, 2.	11.	- Na
Proseniškem je nekdo odpeljal prenosno stranišče v vrednosti 1.500 €.
Šentjur, 3. 11. - Nekdo je iz rezervoarja tovornjaka izčrpal 250 I nafte. Nekaj dni prej so iz enega od kamnolomov ukradli za 600 € goriva.
Dobje, 4. 11. - Voznik je trčil v parkirno vozilo in od hudega strahu pobegnil, vendar so ga policisti izsledili.
Šentjur, 7. 11. - Med prometno konico je voznik delovnega stroja pri veterinarski bolnišnici trčil v električni drog in povzročil izpad oskrbe. Zaradi zagotovitve varnosti promet dlje časa ni stekel, kar je povzročilo precej vroče krvi.
Dramlje, 8. 11. - Vlomilec je iz lope v Marija Dobju že odnesel vse orodje iz notranjosti, a ga je očitno nekaj zmotilo in je vse
pustil na prostem.
Kalobje, 9. 11. - Na regionalki na območju Straške Gorce je
23-letnik vozil proti Šentjurju in prehiteval voznika, ki je upočasnjeval zaradi traktorja, ki se je vključeval na cesto.
23-letnik je trčil v nasproti vozečega 31-letnika in v nesreči umrl, težko poškodovana pa je bila sopotnica 31-letnika.
Šentjur, 9. 11. - „Stari znanec" policistov je prijavil, da mu je nekdo odtujil avto znamke VW Polo. Na koncu so ugotovili, da mu ga je skril kar g. Maligan.
Dramlje, 9. 11. - Na počivališču Zima so romunskemu vozniku
med spanjem ukradli denarnico s 1.100 €.
Planina, 12. 11,- Pijani sin je po „turneji“ doma še malo razbijal in z nožem grozil materi in sestri, da sta zbežali iz hiše. Obenem se je tako poškodoval, da so ga reševalci odpeljali v bolnišnico.
Loka pri Žusmu, 13. 11. -Neznanci so iz dveh odklenjenih hiš odtujili orodje in še manjši avto, ki so ga policisti skupaj s ključi in orodjem po nekaj dneh vrnili lastniku.
Šmarje pri Jelšah, 14. 11. -Pri Stranju je osebno vozilo zapeljalo s ceste, trčilo v drevo in pristalo v potoku. V nesreči je kot sopotnica umrla 21-letna Šentjurčanka A. V.
Gorica pri Slivnici, 15. 11. - V Jelcah so trije moški starejša krajana prosili za vodo, potem
pa so si podrobno ogledali njegovo prebivališče, vendar ničesar odnesli. Zaenkrat...
V soboto, 19. novembra, je bil svetovni dan žrtev prometnih nesreč in predstavlja odgovor na potrebo žrtev prometnih nesreč po javnem priznanju njihovega trpljenja in izgube. V Sloveniji kampanjo vodi zavod Varna pot, ki pa očitno še ni prodrl na Šentjursko, saj se naši občini nista pridružili dvema ducatoma lokalnih skupnosti, ki so s simbolično gesto opozorile na tragedije, ki smo jim pogosto priča tudi na našem asfaltu.
Dramlje, 20. 11. - Policisti so na avtocesti ustavili Italijana,
ki je vozil ukraden avto z 223 km/h!
=SJ|
Vojna za Slovenijo na Šentjurskem
n
4. nadaljevanje
Piše mag. Franc Kovač
Nategovali smo se do 27. junija, ko je Srbe pred zaklenjenimi vrati pričakal teritorialec z brzostrelko, direktor pa jim je mirno svetoval, da naj se čim prej, dokler je še možno, poberejo proti Zidanemu Mostu. Odšli so v hotel Celeja, spremljala jih je seveda policija, od tam pa so izginili brez sledu. Šele v njihovem časopisu, ki je izšel avgusta v Beogradu, smo lahko prebrali, kako so iz hotela pobegnili skozi kuhinjo in se zatekli v celjsko kasarno, kjer naj bi zelo junaško spodbujali obkoljeno posadko ...
Marjan Gradišnik, leta 1991 operativec v Območnem štabu TO v Konjicah:
V mirnodobni sestavi TO sem bil politični komisar v različnih šentjurskih enotah, poveljnik čete in jurišnega odreda. V času junijske vojne pa sem bil v štabni sestavi Obrn. ŠTO. V času nesreče v Dobju sem bil dežuren in tudi tisti, ki je sprejel prve ukrepe ob alarmiranju.
Svoje enote med vojno nisem imel, zato lahko povem le tisto, kar sem videl ob občasnih obiskih na terenu. Z ozirom na to, da je bila TO že nekaj let prej ohlapno organizirana, kjer smo na naših vajah več ali manj preigravali nerealne situacije, sem bil s stanjem enot prijetno presenečen: organizacija in morala sta bili na višku. Tudi pri resnem spopadu JLA vsaj na daljši rok ni imela realnih možnosti.
Čeprav smo častniki TO bili praviloma člani ZK, partija v TO že dolgo prej ni imela pomembne besede, v času vojne pa še toliko manj. Šlo je za druge vrednote.
O odvzemu orožja in o MSNZ nisem imel nobenih informacij in tudi ne morem ugibati, zakaj je pri odvzemu orožja šlo v Šentjurju tako gladko. Nekaj malega krivde gotovo leži tudi na Arzenšku, ki ni bil ravno človek za hitre usodne odločitve.
Ja, sem član veteranske organizacije, ampak se mi zdi, da to ni tisto pravo. Pridobili smo so nekaj malih privilegijev in to je vse. Pogrešam drugačen tip druženja. Večjo vlogo bi združenje moralo odigrati pri razvijanju pozitivnega odnosa do vrednot osamosvojitvene vojne, do načel pravičnosti, enakosti, svobode, odgovornosti in solidarnosti.
Cveto Erjavec, načelnik oddelka za obrambo:
I Oddelek za obrambo je izvajal MH mobilizacijo TO postopoma skozi ves Pl	f ■ maj. Mobilizirance smo držali notri,
Jr"-'	'»M dokler je šlo, z izgovorom, da gre za
I jfjp . jBfl usposabljanje in jih nato nadomeščali I z drugimi. Katere enote in koliko mož I so imele, se ne spomnim. S splošno 1 mobilizacijo 25. junija ni bilo praktično nobenih težav. Javilo se nam je celo okrog 100 prostovoljcev, ki pa jih nismo vpoklicali, temveč smo jih samo evidentirali in bi jih vpoklicali po potrebi.
Med vojno smo se med drugim tudi angažirali pri vračanju in vojakov iz JLA in njihovem varovanju. S pomočjo občana iz Rogaške Slatine smo navezali stik z HDZ, od njih smo v Rogatcu prevzeli 11 vojakov, ki so zapustili svoje enote na Hrvaškem, in jih pripeljali v Šentjur. Trije so bili naši občani, 8 pa jih je bilo iz drugih občin. Dokler niso prišli po njih svojci, smo jih skrivali po zasebnih stanovanjih, varovala pa jih je tudi TO.
LUCIJINA REPORTAŽA
Juhuhu, spet imamo volitve. Jaz sem nanje res čisto nora: nasmejani obrazi na vsaki hruški, nat. i. srečanjih z volivci dežujejo prijazne zgodbice a la brata Grimm, če pa sem dovolj posilena, lahko skoraj cel mesec brezplačno za silo jem in pijem.
Ampak pustimo za zdaj naše kandidate, najprej nekaj besed o drugih aktualnih občinskih dogodkih. Spodobi se, da začnem pri županu Maretu, ki ga menda daje težka depra. Človek se je zagnal in ko je sprevidel, da zadeva ne gre nikamor naprej, ga je začelo pobirati. Zdaj na Občini z veliko težavo zdrži le še kak dan v tednu, če ne bi imel svojih zaupanja vrednih obrazov okrog sebe, pa bi že zdavnaj znorel. Po izletu v Berlin, kjer se je pri Doriju spokoril (čeprav grehov sploh nima!!) in skesano pristopil k mizi Gospodovi (očitno kopira Javorškega Jožefa, ki navadno pred volitvami tudi računa na božjo pomoč), se je sicer nekoliko umiril, a ne za dolgo. Težave z Robijem so tako rekoč kronične; Robi si namreč domišlja, da je bolj pameten od M a reta, kar seveda ni res, ampak živce mu pa le vztrajno nažira. Potem ga je nesramno ogrozila brezvezna nova šentjurska policistka, ki nima pojma, kaj so Mare in ekipa okrog njega, a hvala Bogu, imamo tudi razsodne ljudi, ki se zavedajo, da se vsaj župan ne more okrog voziti brez izpita. Nekoliko ga je nato spravil k sebi šef državnih cest Ficko, ki si je v njegovi družbi lastnoročno ogledal vse šentjurske cestne probleme, nato pa mu je, tako nam je izčrpno poročala M a reto va Polonca, na štiri oči obljubil, da nam bo država popravila vse ceste takoj, ko bo imela voljo in višek denarja. Kar je zelo v redu, kajti Ficko bi nam lahko rekel, da nam bo na primer navezovalno cesto naredil do leta 2021, mi pa bi bili potem tako grozno razočarani, če se to ne bi zgodilo, da bi se množično vrgli na alkohol ali drogo. Spodbudno je tudi bilo, ko nas je zapustila kopijašica Martina, saj bo Mare lahko prišparal tisti kupček proračunskih evrov, ki jih je do sedaj na račun Martine kasiral Vlado. Če bi Maretu uspelo »izvoziti« še malega Drapiča, ki po Evropi zbira zlate kolajne, bi pa sploh bilo super, ampak Drapič se nas drži kot klop. Lahko bi še katero rekla o zamenjavi šefa na CMC in možnih slabih vplivih na Eriko in občinsko cestarijo, ali pa o sramoti, da med stotnijo najbogatejših Slovencev ni niti Štefa niti M a reta, kar je seveda za našo občino velik hendikep, a se bom raje nekoliko posvetila našim poslanskim kandidatom, ki se te dni pospešeno trudijo za našo svetlejšo prihodnost.
Moja prva dilema ni, koga voliti, temveč koga ne voliti. Na šentjurskih volilnih lističih sicer ne bo preko 20 potencialnih poslancev kot v drugih zmedenih volilnih okrajih, toda še vedno jih bo preveč, da bi že sprva zadela pravega. Moj načrt je, da bom najprej prečrtala vse stoprocentne kekce, in nato se mi med tistimi, ki bodo ostali na cedilu, ne bo pretežko odločiti. Pavlihec in Šverčevka bosta prva frčala na smetišče zgodovine, pa ne zato, da ne bi bila dovolj pametna in prijazna. Prav nasprotno, še bolj kot naši domači matadorji sta na debelo namazana z vsemi potrebnimi žavbami, toda žal nista naša. Še meni, ki o politiki in lobiranju nimam pojma, je jasno, da se Primorec in Korošica v Ljubljani ne bosta za nas metala na zobe. Adijo. Potem so na vrsti za črtanje predvideni čisti zgubaši, recimo kao ljudska Mihela, dobjanski rdeči kmet Karl, slivniški mladinec Matic, Jankovičeva Natalija, Golobičeva Zdenka in naš drugi trgovec Akvonij. Iz zanesljivih virov sem dobila informacijo, da gre za prodane duše, za tako imenovane naivne vodonosce, ki bodo brez veze šli z golo roko v žerjavico po krompir za vase zaverovane šefe. No, resnici na ljubo, nekateri med njimi res tudi zaradi nekoristnega idealizma. Naj bo tako ali drugače, v dobro jim štejem, da z njimi vsaj ne bomo vrgli vstran ravno veliko glasov, ampak tudi če jih bo skupaj le nekaj sto, jih je škoda. Z njimi bi si preostala trojica, Janšatov Štef, Katarinin Jožef
Satira je način pisanja, kjer prevladuje ostro, zbadljivo prikazovanje resničnosti, življenja (knjiž.) SSKJ
in Karlov Stane, kar lepo opomogla. Jožefu sicer ne bi nič koristili, ker vse kaže, da je njegova Katarinca veliko prelahko oblečena, pa čeprav v milanskih modnih cotah, da bi preživela volilno zimo. Torej lahko izbiram le med Štefom in Stanetom, med mrko Patrio in upokojenskim sindikatom. Tako, zdaj sem pa tu. Do sedaj sem vedno srčno rada volila Štefa oziroma Janšo, a od njiju zame do sedaj ni bilo pravega haska, pa sem si prav zares zaželela spremembo. Na penzijo pa tako ali tako, ker pač še službe nimam, niti v sanjah ne računam. Ljubi Bog, kaj naj naredim? Ko bi vsaj Mare kandidiral, pa čeprav s svojo brezvezno LMD.
Tako bo najbolje, da enako kot polovica mojih sokrajanov volilno nedeljo v miru božjem preživim kar lepo doma. Ali pa bom za spremembo šla k maši in zmolila kakšno Zdravo Marijo za to mojo ubogo državo. Morda pa kar roženkranc, da bi ja kaj nucalo.
Lucija
V okviru mednarodnega projekta ACES (akademija srednjeevropskih šolskih partnerstev) s sedežem na Dunaju, v katerem sta letošnje šolsko leto povezani OŠ Franja Malgaja Šentjur in OŠ Josipa Broza Tita, je nekaj učencev in učiteljev v predzadnjem tednu oktobra obiskalo prelepo mesto Struga na jugozahodu Makedonije.
Po 17-urni vožnji smo prispeli v Strugo. Sprejem je bil kratek, a prisrčen, nato smo si ogledali še Strugo, Naravoslovni muzej, staro struško mestno hišo in obalo Ohridskega jezera. Po ogledih so se učenci naše šole namestili pri makedonskih prijateljih. Naslednje dopoldne je bilo namenjeno delavnicam, ki so se navezovale na program projekta ACES, ki sta si ga šoli zastavili v natečajnem izboru aprila letos. »Mavrični prostovoljci« smo po kratkem programu, ki so ga pripravili učenci OŠ Josip Broz Tito skupaj z otroci s posebnimi potrebami, v skupinah poskušali rešiti nekaj miselnih ugank. Po opravljenih delavnicah smo v duhu prostovoljstva pomagali barvati klopi na šolskem dvorišču, nato pa smo se odpravili proti muzeju »Gulf of bones«, ki prikazuje avtentičen način življenja mostiščarjev na jezeru. V Ohridu smo si ogledali amfiteater, bogato pravoslavno zgodovino, se sprehodili po bazarju in dan zaključili z nakupom spominkov.
Ker sta glavna tema in namen projekta prostovoljstvo, so učenci in otroci s posebnimi potrebami po Strugi mimoidočim delili sporočila, v katerih je bilo zapisano, da smo si v marsičem različni, a kljub vsemu podobni. Sledilo je druženje pri planinski koči nad Vevčani, kjer smo barvali majice z aktualnimi ACES sporočili, preostanek dneva pa zaključili s piknikom. Zadnji dan v Strugi so učenci pisali EKO sporočila, ki so jih nato napisali na tablo pred šolo, da bodo vidna vsem, ki bodo prišli v šolo in upamo, da jih bodo tudi upoštevali. Sledil je še t. i. makedonsko-slovenski »penguin dance« ter neizbežno slovo ... Bilo je nepozabno, lepo in polno novih doživetij, otroci pa že komaj čakajo januar, ko se bodo zopet srečali.	Jasna Drešček, vodja projekta
29
Posestvo
Šolsktrposesfvo je merilo v celoti 110 ha. Posestvo ni bilo zaokroženo, vendar je bilo sestavljeno iz večjih in manjših kompleksov. Največji kompleks se je razprostiral okoli šole in gospodarskega dvorišča. Tu je bil večji del njiv, pregonski pašnik in del gozda. Sadovnjaki so ležali v bližnji okolici, pod Ritnikom in nad šentjurskim Zgornjim trgom. Manjši obrat je bil v Šentvidu pri Grobelnem. Tam je bil provizorij za mlado živino in vinograd v Vrhu nad Šmarjem.
S spreminjajem učnega smotra šole je tudi posestvo spreminjalo svojo podobo. Skoraj vse površine so se v preteklih letih izboljševale, drenažirale, urejevale in oblikovale tako, da so bile usposobljene za sodobno proizvodnjo in ekonomično izkoriščanje.
Gospodarske zgradbe
Osnova gospodarskega dvorišča se v preteklih petdesetih letih ni spremenila.
V letih po drugi svetovni vojni smo zgradili nove svinjake - provizorije, remizo z orodjarno, preuredili smo konjski in goveji hlev. Stara gospodarska poslopja smo v skladu s sodobnejšo proizvodnjo preurejali in modernizirali. Tako je iz prvotnega govejega hleva nastal polodprti prosti hlev z globokim nastiljanjem in z molznim prostorom za strojno molžo. Goveji hlev sicer ni v celoti ustrezal sodobnim principom odprtih hlevov, bil pa je med prvimi v Sloveniji, tako da so po njegovem zgledu gradili naslednje hleve. Ker z modernizacijo hleva ni bilo več potrebe po gnojišču sredi gospodarskih zgradb, smo na njegovem mestu zgradili novo remizo in orodjarno.
Nekdanje svinjake in remize smo preuredili v sodobna sadna skladišča, garažo in skladišče za umetna gnojila. Nad kletjo za sadjevec in vino smo dogradili predelovalnico za sadjevec, iz katere je mošt odtekal v nižje ležečo klet.
Zaradi zmanjšanja posestva in uvajanja traktorjev smo odprodali konje. Obstoječi konjski hlev smo preuredili v hlev za nastanitev govejih pitancev, deloma pa smo ga preuredili v strojno remizo.
Stroji in naprave
Šolsko posestvo je imelo štiri traktorje, s katerimi smo obdelovali vse šolske površine. Učencem so v šoli služili kot učilo in dopolnjevali traktorski park zadrug v občini, ki je nudil usluge vsej okolici. Žal jim je manjkalo veliko priključkov, ki bi služili za obdelavo pridelkov in demonstracije pri pouku. Resje, da smo si po potrebi izposojali posamezne stroje pri bližnjih posestvih, vendar le za krajši čas in tako praktično niso mogli služiti pri pouku. Poleg traktorjev in priključnih strojev je imelo posestvo večje število elektromotorjev, mlinov kladivarjev za drobljenje krme, mlatilnico, snopovezalko in več transportnih pripomočkov.
Stanovanja na šoli
.
Učenci pri praktičnem pouku na šolskem posestvu 1959 pri spravilu pridelka
Stanovanjski fond je bil tesen in nesodoben. Stanovanja za učitelje in ostale delavce so bila v sklopu šolskih in ostalih stavb. Posebnih stanovanjskih zgradb, razen starejših kmečkih hiš, ni bilo. Zaradi pomanjkanja stanovanj je del učiteljev šole in delavcev stanovalo izven šolskih objektov. S postopnimi adaptacijami smo skušali popraviti obstoječe stanje, v prihodnosti smo računali na nove stanovanjske stavbe.
Poljedelstvo
Vse njivske in travniške površine smo izkoriščali za pridelovanje krme za potrebe živinoreje. Zaradi tega smo uvajali krmni kolobar, v katerem je žitarice zastopal ječmen, ki smo ga potrebovali za krmo za plemenske svinje in ki je dajal potrebno slamo za steljo.
Od krmnih rastlin smo vrstili silažno koruzo, krmne mešanice, detelje in lucerno.
Popolnoma smo opustili pridelovanje krompirja, ki na težki zemlji ni najbolje uspeval, in krmne pese, pri kateri smo dosegali rekordne pridelke, nismo pa mogli z dotedanjimi pripomočki mehanizirati delovnega postopka.
Del njivskih površin smo pred leti, med splošno politično uradno akcijo za širjenje hmelja in ostalih industrijskih rastlin, zasadili s hmeljem in postavili žično oporo. Pridelek je bil srednje kakovosti, saj to področje ni primerno za hmeljarstvo in smo ga potem počasi opustili.
Ravninskih travnikov je bilo v dotedanjem sklopu posestva zelo malo, predvsem zaradi tega, ker so bile skoraj vse ravninske površine njive in pregonski pašniki. S primerno nego in obilnim gnojenjem so dale sicer lepe pridelke, zahtevale pa sorazmerno veliko delovne sile, ker so bile praktično le ozare v sklopu njivskih površin. Edini večji kompleks je bil izkoriščen za pregonski pašnik. Ta je ležal ob hlevu za govedo in odlično služil za celoletno pašo.
Za kritje potreb živinoreje, ki je po številu živali stalno naraščala, smo pridobivali del sena iz travniških sadovnjakov in najetih zemljišč, kjer smo nasušili kvalitetno sladko krmo.
Živinoreja
Skladno z razvojem šole je bila takrat najpomembnejša panoga na posestvu živinoreja. O stalnem razvoju ne moremo pisati o njej kot dokončni obliki, čeprav ima bogato tradicijo. Na kmetijski šoli je bilo vzrejno središče za plemenske živali pomurske pasme in belih požlahtnjenih svinj.
Po drugi svetovni vojni smo pričeli opuščati pomursko govedo in postopno uvajati sivo-rjavo. Ker je ta problem prizadeval tudi širšo okolico, smo poskusili s križanjem pomurskega goveda, kar pa ni posebej uspevalo. Križanci so ohranili več lastnosti pomurske pasme in le redke živali so odgovarjale zahtevam sodobne živinoreje.
S pasemsko pisano čredo je bilo v odprtem hlevu precej težav. Živali so se med seboj bodle in si prizadejale tudi težje telesne poškodbe. To stanje se je izboljšalo, ko
Sfc,
• *.
Šolski plemenski bik Perun (pomurske
pasme)
smo živalim požagali rogove, vendar so slabotnejše živali še vedno bolj trpele kot fizično močnejše. Zato smo pred leti opustili križanje in obdržali le nekaj primernih križancev, ostale živali pa smo odprodali. Iz teh sredstev in posojila smo nakupili več plemenskih krav sivo-rjave pasme, ki so postale osnova čredi, ki seje nato oblikovala. Zaradi neizenačene črede in smotra šole smo se odločili za zgraditev novega hleva s stojišči, da smo lahko pravilno razporedili živali in izpeljali primerjavo s sodobnim vhlevljanjem.
Poleg govedoreje je bila na posestvu zastopana zelo uspešno tudi prašičereja. Do leta 1960 smo imeli belo požlahtnjeno
Učenke nekoč pri živinorejski praksi
pasmo, ki jo je postopoma osvojila tudi celotna okolica. S preorientacijo je nastala potreba po spreminjanju pasme prašičev.
(se nadaljuje)
Visoko planinsko priznanje slivniškim planincem
Planinsko društvo Slivnica pri Celju je že dolgo znano po odličnem delu s planinskim podmladkom, njegova prizadevanja pa so bila tretjo novembrsko soboto okronana z najvišjim priznanjem, ki ga mladinski odsek lahko prejme za delo z mladimi v planinski organizaciji. Svoje delo medtem člani nadaljujejo s polno paro, saj sta se regijskega tekmovanja Mladine in gore udeležili dve njihovi ekipi, sodelovali so tudi na orientacijskem tekmovanju na Donački gori, kjer so v skupnem seštevku zmagali.	br
Po koncu nogometne jeseni
Nogometaši se bodo tržili s koledarjem
Nogometaši so na obeh novembrskih Pregled rezultatov
predstavah razočarali in pokvarili vtis s tekme, ko so osvojili točko s Ptujčani. Črte pod polsezono še niso potegnili, trener Matjaž Šnabl pa bo ekipo najverjetneje vodil tudi spomladi. Nekaj naj bi se celo premikalo pri kadrovanju novega upravnega odbora.
Člani mlajših selekcij so se medtem preselili v telovadnice, kjer delajo predvsem na tehniki. Prav tako so opravili slikanje za letni koledar, ki ga bodo v soboto, 17. decembra, skušali spraviti v promet pred šentjurskimi prodajnimi centri in s tem povečati zavest o obstoju tega športa v lokalnem okolju.
29. 10.: MU Šentjur : Drava Ptuj 2:2 (1:0); 1:0 Demir Džaferovič 36.’, 2:1 Miha Belak 58.’. Lepo predstavo je pohvalil Damjan Romih. 5. 11.: Pohorje : MU Šentjur 5:0 (2:0). Gostje so bili konkurenčni prve pol ure, po izključitvi Anžeta Zavška pa je napadala le še ena ekipa.
12. 11.: MU Šentjur: Tezno Maribor 0:2 (0:1). V slabi predstavi so prednjačili sodniki.
Lestvica:
1. Šmarje in T. Pesnica 30 točk, 4. Drava 24, 5. Pohorje 24, 8. Tezno
16, 10. MU Šentjur 13, 14. Boč Poljčane 3.
br
Judoist Petelinšek najboljši med veterani na stari celini
Petelinšek s svojim trenerjem Hartmutom Petersenom iz Nemčije
Predprejšnji konec tedna so v avstrijskem Leibnitzu organizirali evropsko veteransko prvenstvo v judu. Kot član bežigrajskega kluba se je tekmovanja udeležil tudi Darko Petelinšek iz Dramelj, ki je zmagal v kategoriji od 36 do 40 let in obenem nad 100 kilogramov. Petelinšek je bil v preteklosti večkrat državni prvak v članski konkurenci. Po zaključku tekmovalne kariere v članski karieri, poleg tekmovanja pri veteranih, ostaja v športu kot trener z licenco judo zveze in je dejaven tako v evropski kot v svetovni federaciji. Sodeluje tudi pri projektu Judo za vse generacije.	br
www. trgovinejager. com
riAGER
TRGOVINE
Mehčalec Silan
-	Lavandel/vanitija
-	Fresh paradise	'
-	Sensitive
^	■:ian;rt¥«u;riW*'vii
mn
Čokolada Milka
- mleti lešniki, 100 G
0*3*1

Bela štruca
- 800 g, pekarna Jager
(( y
, *__________
<
>
TV LCD Grundig 32 GLX 3102C diag. 32" (82 cm), HD Ready, DVB-T/C, MPEG-4, HDMI, SCART
.ADLER
0BB
Grelnik vode Adler
AD 03 prostornina 1 L, moč 900 W
TV LED Akai AK FE 3268 H diagonala 32” (82 cm), HD Ready DVB-T MPEG-4, Full media USB, 1x HDMI, SCART
Redna cena: 329,90€
'AKČreA!

Kompresor VVALTER
prostornina 24 L, moč 1,5 kW, 2 PS, oljno mazanje, pretok 200 l/min, 2850 obratov na minuto, pritisk 800 kPa/8 bar
Jagros d.o.o., La še 1b, 3241 Podplat. Ponudba velja za P.E. Jager Šentjur do 10.12.2011, oz. do razprodaje akcijskih zalog. Za možne napake v tisku se opravičujemo!

Kar nekaj časa je v zraku visela novička o prestopu najboljše šentjurske atletinje Martine Ratej v drug klub. Na tiskovni konferenci, v prostorih AD Kladi-var, so naredili konec dvomom. Martina je od druge novembrske srede dalje članica zgoraj omenjenega atletskega društva. Skupaj z Martino je AK Šentjur zapustil tudi njen trener Andrej Hajnšek. Predsednik AD Kladi-var Stane Rozman je izrazil zadovoljstvo ob prestopu atletinje mednarodnega razreda v nov klub. Za olimpijado leta 2012 so se tako okrepili z novo močjo, računajo pa tudi, da se bo Mar-fotogalerija in video
tina Ratej redno vključevala v boj za medalje na prihajajočih tekmovanjih. Hanjšek je kot vzrok za prestop navedel predvsem boljše pogoje za trening in posledično za vrhunski rezultat. Veselje ob prestopu je izrazila tudi Ratejeva. Sledil je svečan podpis pogodbe o prestopu in s tem je Šentjur izgubil športnico mednarodnega	razreda.
Martina Ratej, ki je zaposlena na MNZ, je ključe stanovanja, ki ga ji je dala Občina Šentjur v brezplačen najem, vrnila že 14. oktobra in se s tem poslovila od šentjurskih barv.	jg
na www.sentjurskenovice.si
Iz tabora ZKK Šentjur
Dekleta ŽKK Šentjur so v zadnjem mesecu imela malce premora, vmes pa odigrala dve tekmi in iztržila polovičen izkupiček. V Celju so izgubile proti trenutno najbolj uigrani ekipi v kadetski sekciji in zabeležile zmago proti Rogaški Slatini.
Naše košarkarice so 22. oktobra odigrale tekmo proti ekipi Athlete Celje. Po besedah trenerja Dejana Rodiča so srečanje začele solidno in se Celjankam še najbolj približale v zadnji četrtini. Tekmo so izgubile z rezultatom 72 proti 56. Najboljša strelka je bila Neža Murn z 21 točkami.
V 6. krogu je bila doma odigrana tekma proti Rogaški Slatini. Tudi tokrat so brez večjih težav vodile, prav tako so na parketu blestele vse igralke. ŽKK Šentjur je tekmo dobil s 69 proti 45, med strelke so se vpisale: Murn 28, Kračan 10, Belak 9, Zdolšek 8, Šentjurc 6 in Mulej 2.
Dodajmo še, da se mlade košarkarice ŽKK Šentjur od 10. novembra dalje na parketu ponašajo z novimi športnimi dresi, prav tako pa vse ljubitelje košarke vljudno vabijo na ogled tekem, ki se igrajo v športni dvorani OŠ Hruševec Šentjur.	BM
Ostrostrelci
TfeCanEi sa S&KšOeCS
Sotii^aajgsi
Tudi letos se je na strelišču Vezovje odvila tekma za Strelski pokal Šentjurja, na kateri so se pomerili strelci Lovske družine Šentjur, Strelskega kluba Sv. Jurij in Strelskega društva Ritnik Šentjur. Tekmovanja, petega po vrsti, seje letos udeležila večina strelcev, ki se v naši občini poskuša v preciznem streljanju s pištolo, revolverjem in puško. Organizator tekmovanja je bilo
Zmagovalci v streljanju s puško
Strelsko društvo Rifnik, odličja pa je prispevala Občina Šentjur. Strelci so se pomerili v streljanju s pištolo ali z revolverjem velikega kalibra na 25 m in puško malega kalibra z optiko na razdalji 50 m. Med sabo so se pomerila tako društva kot strelci.
Predsedniki Miran Hernavs (LD), Benjamin Pečar (SD Rifnik) in Rok Štupar (SD Sveti Jurij)
društvo Rifnik Šentjur, drugo mesto je pripadalo Strelskemu klubu Sv. Jurij Šentjur, tretje pa Lovski družini Šentjur. Posamezno so se v pištoli - revolver najbolje odrezali Štefan
Zmagovalci v streljanju s pištolo
Gajšek, Viki Smole in Ivan Johan, v puški pa Štefan Gajšek, Marko Oblak in Viki Smole, vsi iz SD Rifnik.
Tekma je potekala v prijateljskem vzdušju, saj se tukaj vsaj enkrat letno srečajo vsi, ki jim je strelstvo na tak ali drugačen način blizu. Upamo, da se bo Strelskega pokala Šentjur naslednje leto udeležilo še več društev iz šentjurske občine. Zdi se, da strelstvo v Šentjurju dobiva nazaj tisti pomen, ki ga je imelo pred desetletji, kar dokazujejo tudi rezultati, kijih imajo strelci na državnih in mednarodnih tekmah. Benjamin Pečar
Košarkarske notice
Prihaja serija lokalnih obračunov
Šentjurski ljubitelji košarke so lahko zadovoljni s trenutno tretjim mestom na lestvici, vendar je prav malo manjkalo, da bi bilo še malo bolje (Elektra). Novakovičev! varovanci letos prikazujejo boljše predstave v gosteh, kjer so uspešno odpravili urok dvorane Tabor. Na gostovanjih jih spremlja največje število navijačev doslej, mnogi med njimi so opremljeni s klubskim navijaškim šalom, kar je sploh prvi lokalni artikel te vrste. Prihodnji mesec bo poln zgolj lokalnih derbijev, tako da bokošarkarska evforija doživela prvi vrhunec.
Pregled tekem
29.	10.:	Šentjur Geoplin
Slovan 87:79; Rembert 20 (9 as.), Nelson 19, Držič 17, Marič 14 (4x3), Sebič 11 ... Na tribunah nekoliko presenetljivo skoraj ni bilo več prostora. Domača ekipa je po 13 izenačenjih v končnici prevladala, čeprav je Nelson v 35. minuti moral na klop. 5. 11.: Maribor Messer : Šentjur 71:73; Nelson 20, Držič 13, Rembert 12, Marič 11	... V
dvorani je iz številnih grl odmevalo vzklikanje gostujoči vrsti, ki doslej tam ni imela sreče. Odločilna prosta meta je zadel Rembert. 8. 11.: Šentjur : Hrastnik 83:72; Marič 21, Ferme 17, Rembert 11, Nelson 10 ... Zasavska zasedba s trenerjem Igorjem Pučkom, ki je 6 sezon uspešno delal v Šentjurju, je ob dobrem strelskem dnevu nudila soliden odpor, tako da je odpadla možnost, da bi zaigrali golobradci. 12. 11.: Šentjur : Elektra Šoštanj
64:65; Marič 31 (12 skok., indeks 31, MVP kroga), Rembert 12, Ferme 10 (7 ON nad), Nelson 10 ... Šaleška vrsta igra odlično obrambo, kar je dokazala v drugem polčasu, domači so se približali, ko je bilo že prepozno. Tako je po tekmi nekdo s polno plastenko
zadel gostujočega igralca, kar je pomenilo 150 € kazni, ob morebitni ponovitvi pa bo dosti višja. 15. 11. (pokal): Hrastnik : KK Šentjur77:83... Gostjeso vseskozi rahlo vodili in nadzirali uvrstitev v nadaljevanje tekmovanja. 19. 11.: Hopsi Polzela : Šentjur 76:86; Marič 24 (6x3), Rembert 20 (8 as.), Nelson 19 (9 skok.), Držič 15 ... Šentjurčani so v prvem polčasu povedli že za 20 točk. V 38. minuti so Savinjčani znižali zaostanek na 6, a se gostujoča falanga ni dala zmesti. 26. 11.: Šentjur : KK LTH ca st Mercator 83:69; Marič 21 (8 skok., ind. 31), Rembert 15 (6 as.), Držič 14 (8 ON nad), Nelson 14 (8 skok.), Sebič 10 ... Domači so vse napravili v zadnji četrtini, gledalci pa zaradi okvare niso mogli spremljati rezultata na semaforju. Lestvica:
1.	Helios 7 (zmag) : 0 (porazov),
2.	Elektra 6:1, 3. Šentjur 5:2, 4. Zlatorog 4:3 ...
ŠRK Koši Šentjur
Po slabši prvi polovici meseca so se košiji pobrali, klub pa je zaradi neplačila prijavnine v suspenzu.
Pregled tekem
5.11.	: Ruše: ŠRKKoš/88:67; Zorko B. 28, Petrovič 17, Bedek 11 ... 13. 11.: ŠRK Koši : Posavje Podbočje 68:69; Zorko B. 23, Verhovšek 20 ... Domači so 1:11 do konca vodili 6 točk.
19. 11.: Koroška Prevalje : ŠRK Koši 66:74; Arzenšek 17, Zorko M. 16, Zorko B. 15, Petrovič 12 ... 26. 11.: Posavje Sevnica : ŠRK Koši 95: 06
Lestvica: 1. Celjski vitez 6:0, 2. Posavje Podbočje 5:1, 3. ŠRK Koši 3:2 ...
Liga brez meja
V čezsotelski ligi ne sodelujeta več Kozje in Krapina, ki je sicer pobudnik in koordinator lige.
12.11.	: Šentjur2000: Rogatec74:47 26. 11.: Šentjur 2000 : Pristava 45:51
Lestvica: 1. Rogaška, 2. Ivančiča in Šmarje ... 8. Šentjur 2000. br
Kolesarstvo
Taekvvondoist Denis Drapič nadaljuje dobre predstave iz mladinskih kategorij v članski konkurenci, saj je po ekipnem srebru na svetovnem prvenstvu v začetku leta na Novi Zelandiji prejšnji mesec na Slovaškem kar dvakrat posegel po zlatu, obakrat v borbah, in sicer tako med posamezniki kot v ekipni konkurenci.
Član Taekwon-do kluba Ahac je iz kategorije do 71 kg prešel v 80-kilogramsko, poleg tega pa je v Bratislavi nastopil kmalu po poškodbi prsta na nogi. Ob velikem uspehu ga je sprejel šentjurski župan.
Pri TKDK Ahac trenutno trenira 55 borcev v različnih starostnih kategorijah. V Šentjurju treninge trikrat tedensko izvajajo na OŠ F. Malgaja. Po zatrjevanju trenerja Vahida Drapiča bodo v bivši Bohorjevi menzi kmalu pričeli s preurejanjem, s čimer si bodo zagotovili lastne prostore, kjer bi lahko trenirali še pogosteje.	br
Ferenčak »zmrznil« tik pred ciljem
Gorski kolesar Urban Ferenčak se je drugo novembrsko nedeljo v Tunjicah pri Kamniku udeležil dirke »divje« serije ciklokrosa, ki se je v Slovenijo vrnila po dveh desetletjih. Vse do zadnjega od 10 dvokilometrskih krogov je mladi Vrbljan med 77 udeleženci vodil, a seje na odseku, kjer je bilo treba kolo prenašati na rami, zaradi pekočih bolečin v nogah dobesedno ustavil,
zmago pa mu je na koncu za 13 sekund odnesel konkurent iz kranjske Save.
V času zimske sezone naj bi izpeljali serijo petih dirk po vsej Sloveniji. Ker organizatorji želijo privabiti čim več tekmovalcev, tip koles za nastop ni posebej predpisan, tako da lahko tekmujejo z gorskimi, kot je to storil Ferenčak, ali cestnimi oz. ciklokros kolesi, kot je to storil zmagovalec.	br
Frecetova v edini ženski cestnokolesarski ekipi
Sara Frece iz Šentjurja je postala članica edine ženske kolesarske ekipe Klub Polet Garmin, ki deluje pod okriljem profesionalnega kolesarskega kluba Radenska KD Življenje, trenira pa jih znano kolesarsko ime Gorazd Penko. Prejšnji mesec je nastopila na 21-kilometrski krožni dirki v Podsmreki pri Ljubljani, kjer je v ženski konkurenci v zaključnem Sprintu osvojila tretje mesto, zmagovalka pa je vozila s povprečno hitrostjo 43,22 km/h.
Futsal
Zaključek tekmovanj na Blagovni
Zadnji oktobrski konec tedna sta se na Blagovni zaključili tekmovanji, ki ju je organiziralo Društvo za mali nogomet Šentjur. Pokale sta podelila vodja tekmovanja Franc Plošnik in predsednik sveta KS Blagovna Anže Rezar.
Liga Šentjur
Skupina za prvaka - 6. (predzadnji) krog, 22. 10.:
Neznanka x : KŠŠO 7:4, Miki miške : Sokoli 3:5, Estudiantes ŠKMŠ : ŠD Dobrina 10:1, Bogi team : Timbar Loški hopsi 2:7.
Končna lestvica lige za prvaka
	Ekipa:	T T		Z	R	P		DG	PG	GR	TOČ
1.	Timbar Loški hopsi	14	13	1	0		98	21	+77	40
2.	Bogi team	14	8	3	3		70	36	+34	27
3.	Neznanka x	14	8	0	6		60	47	+ 13	24
4.	Miki miške	14	7	2	5		39	51	-12	23
5.	Estudiantes ŠKMŠ	14	4	5	5		57	43	+14	17
6.	Sokoli	14	5	2	7		50	60	-10	17
7.	ŠD Dobrina	14	3	0	11		29	93	-64	9
8.	KŠŠO (-1)	14	1	1	12		25	77	-52	3
T - tekme, Z - zmage, R - remiji, P - porazi, DG - doseženi goli, PG - prejeti goli, GR - gol razlika, TOČ - točke
Končna lestvica skupine za razvstitev od 9. do 15. mesta
	Ekipa:	T	Z	R	P		DG	PG	GR	TOČ
1.	Samorastniki (-3)	12	10	1	1		55	31	+24	28
2.	Šentvid	12	9	0	3		47	26	+21	27
3.	Dubaj	12	8	0	4		61	31	+30	24
4.	Simpl Žegar	12	6	1	5		29	32	-3	19
5.	Švedi Montpreis	12	5	1	6		38	33	+5	16
6.	Kalobje	12	2	0	10		21	62	-41	6
7.	ŠD Dole	12	0	1	11		27	63	-36	1
Pokalno tekmovanje
Finale: Timbar Loški hopsi : Bogi team 4:0
Mali finale: Estudiantes ŠKMŠ : Šentvid 0:0, po penalih 4:2
Naj strelci:
39 - Davor Verbič* (Dubaj), 37 - Aljaž Hrovatič (TLH), 35 - Roman Iskrač (TLH), 32 - Miha Golob (Bogi team), 28 - Venčeslav Novak (Neznanka x), 24 - Drago Gros (Bogi team) in Primož Hernavs (ŠD Dobrina), 23 - Drago Adamič* (Samorastniki), 22 - David Arbajter (TLH), 21 - Aljaž Plavsteiner (Sokoli), 20 - Vasja Račič (Estudiantes ŠKMŠ)...
‘Igralci ekip ..spodnjega doma“ niso sodelovali v seštevku za pokal za naj golgeterja.
Nagrado za najbolj športno igro je prejela ekipa ŠD Dobrina.
obiščite Šentjurske novice na Facebooku
FOTO
opaženo
NAGRADNA KRIŽANKA
PRVA
ŽENSKA
NEPOVEZANI POSLANEC (PREJ SD)
IGRALEC
PACINO
JANIS
(ORIG.)
ZAČIMBNA
ZELIKA
ELEKTRIČNI
UPOR
NEM. CIKUŠK AKROBAT
NAOČNIKI
KAMNITA
GMOTA
SL. SKL. VILKO (1905-1991)
RIMSKI
NARAVO-
SLOVEC
PASMA
PSOV
PESNIŠKE
PUŠČICE
TEKOČINA V ŽILAH
PRISTAN. V JADRANU (ITALIJA)
IVAN
MINATTI
ANGLEŠKA
NIKALNICA
PRITOKA
RENA
ANTON
JANŠA
VELETOK V SIBIRIJI
IRSKA
(ORIG.)
BENEŠKI
SLIKAR
(GIOVANNI
BATTISTA
1696-17701
ITALIJA
HRANILNICA V CELJU
PREDLOG
TRDNO,
ZANESLJIVO
STOJEČA
ČLANI
DEMOKRAT.
STRANKE
SNOP
LANU
DRUŽINA
MORSKIH
PSOV
(ŽAGASTI
IZRASTEK1
AVSTRIJA
ŽEBELJ
ZA
PRIVIJANJE
SESTAVIL:
FRANC
PEŠEC
NEKDANJI
NEMŠKI
KANCLER
(1949-1963)
PODROČJE Z ILOVICO
JE...
FRANCOSKA
NIKALNICA
DRŽAVNI
PRAVNIKI
ZDRAVILO
PROTI
MALARIJI
SVINEC
(HRVAŠKO)
ZBOR
DEVETIH
PEVCEV
ROMIH
VILI
NOSILCI
DEDNIH
LASTNOSTI
ČETRTI
RIMSKI
KRALJ
NEKD. GRŠKA OSVOBOD FRONTA
PERZIJSKI
KRALJ
NIZKA
KORALNA
OTOČJA
PRIREDITEV
JE.
VLASTI DRŽAVE (Ž. SP. MN.)
KRAJ NA PRIMORSKEM
Šentjurske
, NOVICE ,
Nagradna križanka
L NOVEMBER 11
^ Srečni izžrebanci oktobrske številke Šentjurskih novic so: Nada Slana iz Stopč pri Grobelnem, ' Leja Planko s Preverja in Metka Kovačič iz Grobelnega. Nagrade prejmete po pošti. Čestitamo!
Rešitve novembrske nagradne križanke skupaj s kuponom pošljite na naslov:
.	MediaStar, d. o. o., Pod vrbco 20a, 3230 Šentjur.	,
VICI
Kaj podari Gorenjec svojemu dekletu? Šminko, da jo lahko počasi jemlje nazaj.
V avtobusu je bila takšna gneča, da je tudi šofer stal.
»Na loteriji sva zadela deset milijonov!« je Gorenjec rekel svoji ženi.
»Zdaj končno lahko postaneva radodarna!
Od danes naprej bova ribicam vsak teden zamenjala vodo!«
Zakaj so Črnogorci križali žabo in krompir?
Zato, da sam v gajbice skače.
Slon stopi v mravljišče.
Milijon razjarjenih mravelj spleza nanj. Slon se strese in vse padejo dol, razen ene.
Pogledajo preostalo mravljo in se derejo: »To, Meho, drži ga ...«
Gresta mravlja in slon preko mosta.
Most se podre.
Nato mravlja reče slonu: »Vidiš zdaj, kako je to! Saj sem ti rekla, da bi morala iti eden za drugim!”
Slon in mravlja tečeta preko stepe, da se za njima kar kadi.
Mravlja reče: »Poglej, koliko prahu dvigujeva!«
Janez se vrača iz kina, gledal je Jamesa Bonda.
Nekdo ga vpraša, koliko je ura.
Odgovori: »Dvajset. Deset pa dvajset.«
Kaj je huje: biti neveden ali nezainteresiran?
Ne vem in me niti ne zanima ...
Policaj stopi v pisarno h komandirju: »Pred postajo leži mrtva ženska.« Komandir: »Kaj hoče?«
»Janezek, kaj je bilo prej - kura ali jajce?« »Prej so bile kure in jajca, pa tudi na morje smo hodili...«
Francka: »Kako je tvoj Janez?«
Lojzka: »Operirali so mu slepo črevo, sedaj je že bolje.«
Francka: »Kaj pa je to - slepo črevo?« Lojzka: »To je neka mala stvar pod trebuhom, ki ni služila ničemur.«
Francka: »Zanimivo. Na to operacijo moram poslati tudi mojega Petra.«
Janez pri zdravniku: »Gospod doktor, imam probleme s seksualnim življenjem.« »Res, kdaj pa ste nazadnje seksali?«
»Ne vem točno.«
Zdravnik: »To mi morate točno povedati. Tu imate telefon, pokličite ženo in vprašajte.«
Janez pokliče domov: »Mojca, kdaj sva midva nazadnje seksala?«
Žena: »Kdo pa kliče?«
	
	«—
	h
	»
	95-, H —-!
Za Jožeta ne bo težav	
Si slišal, da tudi 28-letna kandidira pri nas?	Marko, nosi SDS kapo s ponosom Bom, samo okoli jo obrnem
Štefan Tisel se predstavi
A to so nove tangice?
/V	• /as: <//?:< c>SZ7c
£>i /c\ V /osta v5 K/>?sZX'
v
ZAPIKI
^	derff
Pcv/;/i«. Za3Gt^ £<=>■ OA/j^;/3^ &
5/71 5
z/

,zu^-
Peter Žmaher s.p.
Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur Telefon: 03/ 749 26 00, Gsm: 041 687 950
DARILNI bon

KyTs«>/v,‘l
Super ideja
za zabavno darilo
' .
IZDEL/AVAiGKvVil RJEvV^ZAkSUl KE
Gozdarski vitli Tajfun
BOLJŠA KVALITETA
LEPŠI DESIGN'
Rezalno cepilm stroji
RCA 320-2, 320-2E, RCA 380, 380-E, RCA 400 joy
kjer So zvezcfe rfo