Lea Fatur: Od bojne sekire do orala. 6. Prišli so od vseh strani...1 I koro omuuiljcn je bil UtalLsi ocl vsega, kar je videl jn I čul. Doma jc videl le posamezne lovce ali kupce belo-I kožee — Lu jih je bilo vse polno: še telo nekaj bclili I žcnsk jt- vitlel in strnu'1 vanje. Ko bo pravil cloma I derkoin, kar je videl, ali se mu l>odo suiejali! Ali pa I tfa boclo zasovražili kot lažnika, kakor so zasovražili I apuškega tiiavarja, ko se je vrnil iz Vašingtona v rtleei | suknji in je pravil od liiš. ki silijo v oblakc, o niiiožici uiifdeških vujukuv in o drugih čudnih stvarch. K.ako naj vse to doume indijanski decek? Tu je oČe Friderik! Nie ne skrbi zase. Suši se. Pa daje drugim, kar mu priuese dobra roka, pa piŠe, teše, žaga, uči noč ni dan. — In Nohamol Gre h krscenim Otavattcein, gre k pijaaim nekrŠčcniin, gre med kožulmrje iu žganjarje. Cc popleda ostro, se prcplasijo; če se nasuiehnc, je, kakur tlu sv je naivdil beli dan. Tam odgrizne žensku drugi nos: Nohamo ji gu zaecli; žgaujar iidari drugega po očesu, on gu pozdravi; bodc-c in rane, mrzlico m vročino — vse uredi Nohamo. Pregnal je črne koze in pomiril prepire. Zvečer, ko je Utalisi v misijonski liiži. ko že spita Utala in Mandanka, se pogovarjata dolgo Nohamo in oče Friderik. Včasih v svojem jeziku. včasih v očipvanskem iiarečju. Bastel poslusa. Pove veasih kaj. Utaiisiju boli sree od teh pogovorov, ki se nanašajo na usodo njeifovepa rodu. In rjovcl bi vcčkrat, kakor rjovi ranjeni bivo! v preriji: iMi umiramo! Pa zakaj?« Oče Friderik piše knjigo o zgotlbah in navadah Indijancev, da bodo vedoli t^eli Ijudje onkraj slane vode, kako je bilo nekdaj. Nohaino inu pravi o Smithu in o lepi Pokahonti, o vojskah kralja Kilipa. o številu Tndijanccv, ki jjh ji* bilo kakor kapelj v Huronskpm jezem. Prihajtt tutH pol-misijonar — dobri kožuhar Peter Kote. Pa Štejejo. računijo. Pravijo: Tako je računil tudi misijonar Hegendorfcr in napisal knjigo o Indijancih«. Tn oče Friderik poudari: >Ko so bili ustanovili Anpleži Jaraestovn in FJvmuth, so cenili. da je v Polnočni ^Vmeriki še dva milijona Indijancev.r ! Noharao vzdihne: ^Tn zdaj? Vranjeglavccv je komaj se 4000 in Mandancev je pomrlo v dveh Ietih toliko. da jili je šc 800.^9 Očc Fridecik ugibLjc: »^jodimo, da je Kačjih Indijai\cev Šc 30.000 iu Cokiavcev in Krikovccv ravno toliko, Črnonožccv do 15.000 duš, Ocipvancev 'in Siu-cev tudi 15.000.« i Bastel se oglasi: »Pavnejskih bo šc kakih 12.000, Asibinov 8000 iii Vini-faožcev okoli 8000.« Petcr Kote kima: »Sakovce ceiiimo na 6800. Potevamatovcev jc 55OO. .Osagov 5000. Manoniucev 4200.« Oče Friderik pregledujc svojc papirje: »Otavance. Seminoie in Arijia-ctovce cenmi na 4000 duš. t*ipcvajcov Iki 3600, Algonkinov 300. Je pa še kakih 5tst in tridesct majhnih rodov. ki jih ccnimo vse skupaj na 41.000 du5. Strašno majhno število, če misliš na prejšnje milijone... Kaj bi sc vendar idkrciiilo, da bi se ustavilo to izumiranje?« 1 Dr. l.fon Vončina: Friderik Barajra, str.9">, * Baraga, Popis navad in zadržaiija ludijanov PoJnofm- Amerifcc str. 28. Bastel sotli: -*liidijaiiee je marljiv in zdrav samo tam, kjer ne pride v dotiko z razvadami belili. Saj vidite - Vronjeglavce. Beli človek je strup za rdečega.« »Motiš se. Bastel,* ugovarja Kote, »Indijanci bi pač ne smeli sprejeti od belili samo, kar je slabega. Kjer so se pokristjanili, ne pada njih število.c Bastel skomizgue: Slišal seni od mludega vladnega agenta za prodajo zeniljišc, ila prcmišljujejo pri vla-di, če bi res ne bilo bolje za Indijance, da jih presclijo dalcč od belih.« jezno se nasmchnc iNomaho: »Tako se odeva rop s plažčem poštenja. Oni, ki bi radi izprazmli to stcan Misisipija, na katero pritiska vedno veČ nasfljenikov iz Evrope, so se hitro oprijeli tega mnenja. Leta tridesetega je dal kongres3 predsedniku s posebnim zakonam pravieo, da podeljuje zemljo ouim plemeiiom, ki se bodo oclločila za solitev.^ Bastol povzaine: »Te niisli so pa tuili ranogi Tndijanci. Glavar Apasev, ki je bil pred dvajsetinii leti povabljcn v Vašington, jc odgovoril predsed-niku med drugini: .Veliki oče! Veliki duh je ustvaril tebe in tnenc, Tebi je dal belo in mfiii rdeco kozo. Bcli koži je odločil, da obdcluje polje in prede. i-deči koži pa je odločil gozc\ in prerijo — hrani naj se z mesom in oblaci v kožo. Vehki oče! \t'm. da IjubiŠ ti svojo zemljo iu svoj nacin živjjenja in da si prepričan, da so tvoji bojevniki hrabri. Vidiš: tudi jaz Ijubim svojo zemljo in sem prrjiričan, da so moji možje hrabri. Pusti torcj. veliki oče, da živimti rav po svojem in ive pošiljaj k nam svojiK dobrih mož.!''!: Tako sc pogovarjajo možjt: o stvareh, ki jih Utalisi razumc in ki ga pečejo v srcc. In sc pogovarjajo o stvareh, ki jih ne razume indijanski deček in ki pečejo v srce oeetu Fridertka, Noliama in Bastelna. Ne pecejo pa Peira Koteta, ki je najbrž drugcga plemena in mu je materiTiski jezik drugi. In koliko jf tega, kar boli mdijanskega deii.a! Ponosno, na konjiK, pri-hajajo v selo glavarji, ki so še lastniki zemljiŠč; pes, zaviti v koce, molče, pa se prikradcjo oni. ki so prodali kosti svojih dedov za galono žganja. 1'otikajo se okoli agcntov in kožaharjcv: oprezujejo, kako bi dobili požirek nesrečne vode. Nikdar ne bo prišla kaplja take vode v Utalisijevo grlo. kakor ne prtde v grlo očeta Fridorika. Dau ima svojc boločine in hck; svojt*. Dusa Uta1isijc\'a jc razdvojena. Cez dan vidi osovražene fiosw!t*. sliši njih grožnje, sliši očetovr. Zvečer govori oče Friclerik o ljubezni. ki odpušča, pa kaže na moža v rdečem p^lašču. Laliko bi btl uničil svoje sovražnike, pa jim jc orovanja, ue bodo nosili orlovcga pt*rja ne vročic za vraioin. Mož brcz medicinc je izobčcn iz vsch plcinen ... \e, 1'talisi ne bo opustil navad »vojih dedov! Oee ga zdaj seznanja s plemeni in glavurji. Utalisi jc videl včlikega Čarovnika Gajda od Gorenjfga jezera in rarovnika Kumana tz ninoisa: videl je glavarja Siutev Železno iilo, kt sc ponasa s tridcsetimi skalpi, in glavarja iz rlaljnega Kolorada. ki hodi s svojim sinom po Ameriki. > Tndianer bill leta 1830. * Ko je indtjanski deček star JStirinnjst let, gre za par dni otl doma, bdi in 5t» |josti v sanioti. Kar se mu prikažp v drctnavici, to je DJemu nampnjena meHi-cina. Cc jo žival, tilovi ?ival tiste vrstc in «i sešije iz njcnc knžc vrec-iro. da se seznauiia. z vscmi plemeui. Oni det-ek slovi že po svoji urnoeti, v k*tu ¦ utame divjega konja. Utalisi tudi prestreli ptico v letu, a kdo ve za toiJ I Jn spei druga reč gre Utalisiju po glavi. Ovanja. Iz]>rali so si dolinico. podohno amfitt:at'"u-'i V sredi so zakurili ogiijt' iu položili ob oponj kupe tobaka. nad ogt'ni so Pa *>J>osili kotli* s siadko vodo. Resno in dostt»jno so prihajali elavarji. Od roba doliaice so opazovali shod oče Fritlerik. Nohamo, Bastel, KotS '» Lt*^'- ^Q lučaj otl njih stojtta dva agcnta za prodajo zemljišč • prott'staniski misijonar. Nohamu uide večkrat pogletJ otl glavarjcv na jjjajscga agenta. Pa reče očetu Frideriku: .vKako jc neki zašel ta dečko v svoj nečedni posel? Tako nekaj poštenega, kraiijskega diha iz njega. Je že kaka zpubljeua duša...< Poli m^d zbon)va!ci pa gre pipa od ust do ust. Dolgo kadijo in molčijo. Dvigne se najstarejši glavarjev, lektikvajnga, čigar iine je znano vsem rvlcnici10111 °'* j^'s'siP'Ju- ^ct glavari že petdeset let Arikaroin, in pravi: No. Jjp*1^**' ^'wnu smo sc zbrali?« ¦ »Kakor Job se mi zdijo, ko tozi na razvalinah,« vzdiliuc oče Friderik. Pa Že govori Navimaškota, glavar Starega krivega drevcsa. Protestantski •gjjoUar pogleda Barajro in rt*t-c agentoma: Dobro ga je Baraga naučil! S m °d scbc ne bi znal tako.«: StarcjŠi agentov pokima: Treba \to Črno- sukntiža prcgnati od tukaj, potcm bodo že prwlali.' — >Saj tolaži svojc vČice. da pojde ž iijimi kainorkoli.f se poroga protestantski misijonar. \avinia.škota pa govori gladko in glasno: ^Nisrao wč gospodarji svoje zemlje! Stara pog sili • ¦ ¦ Nara svetuje,« poudari Navunaškota, ratH bi -se nas pač zaebili ... Deset solnc (let) je že »d tega, kar je bila kupila vlada od nas sto in devct- afst mil'Jonov a^rOv zemljišČa. Svojc forte (trdnjave) so pomaknili belo- kožci do Mieisipija in Misurija. Ob Rumeni reki je kolonija. S plemeni onstran Misisi])i,ia so sklrnili trgovsko pogodbo. Plemena ob Pasji preriji od-stopila Združcnini državam 6,600.000 akrov zemljišč.. .1 ,Hovgh!... Hovgh!...< gre žalostno v krogu. Vrsi glavarji obrnejo po- zorno gUvl' ^ g»™™iku. ki poudarja: ^Nekaj naših plemen na jugu se je lotilo poljedelstva in preslice, da se ohranijo. To smo storili tudi ini h Jv.riveiM drcvesu in ob Veliki vodi. Pa vendar nas bi radi spravili z mlic. kjfT počivajo kosti naših očetov. Vi vsi veste. da so premotili agonti ckatcra plemena. Blcnilapi v Ilinoisu, oni, kt se imenujejo po pravici prave in Prvc lj"di', so sc vzdignili zoper tako krSenje naših starih pravic -p^goilb. Araeričani so že pobili dosti niož v krvavi vojni, toda oni vztra- * io V Alabami iu Georgiji se protivijo plcmena Krikov in Navasegetov. 1 bi odšli s svojega; v Floridi se ne vtlajo hrabri Scminoli, ki sc bojujcjo -e vcč le*- Tu<^' m* ne damo naše zemlje! HoČcmo obO bolezni sliaim, a nič o zdravilu. Dajte vi glavarjt vsi vladi odgovor Velikega Osceola, glavarja rieminolov. Saj veste, ta je — ko so ga pozvali Angleži na dogovor za prodajo zemlje in so mu dali v roke pero — vrgel pero na tla in nabodel s svojim nožem listino na mizo. Rekel je: ,To je moj podpis!*« >HoTgh! Hovgh!« gre ponoeno v krogu. Oči žare, roke prijemajo za orožje, vzbude se spomini stare moČi.., Pa kakor zlokobna ptica pripomni Eski: »Pa kaj je pomagalo to Seini-nolom? Zaprli so velikega glavarja.« ¦— Ponosno odbija Dolgolas: >Zaprl ga je polkovnik Thoxnp.WD, pa ga je moral izpustiti. Podaril nm je lepo pnsko. Polkovnik je pa padel od sircla iz ravno te puške. Veliko let se je potem Osceola bojeval z Angleži, pa sta ga povabila generala Fernandez in Jesep • Leta 1817. je prišel prvi pnrobrod po Misisipijn. Trcev je prihajalo okoli kiB 1*^0. dn 'MV000. -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------" na dogovor. Obljubila sia mu pioet odhod. Prevarila sta pa sramotno starega orla. Vlačila sta ga po fortih (trdnjavah). Catlin, oni, ki je slikal mene, je slikal Osceola par clni pretl njegovo saittjo. Orel ni prenašal tesnobe ječe . — pa ni umrl — njegov duh vlada med Seminoli...« sHovghl« je prišlo spet pritrdilo od vscli. Razžarele so se oči, coke so iskale orožja. l'a se je začelo tudi ptcgovarjanje in tožbe. Solnce je žc davno zašlo, ko so še zborovali glavarji. Zvezde so gledale, kako je dal Navimaškota venček školjk ua zeleni vrvici svojemu sosedu, kako je šel ta venček iz roke v roke, zoak, da 80 vsi enc jnisli: >Ne prodajmo svojc zemljel«