Izhaja vsak getrtek. Cena mu |a S K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 », ta Ameriko In druge tuje drŽave 4 K 60 v.) —Splil In dopisi ae po-illjajo i Uredništvu ,.Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice itev. 2. Naročnina, reklamacije In Inaeratl pa i Upravnlitvu ,,Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice »t. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. 1
Inaeratl ae sprejemajo po sledečih cenah i Enostopna petltvrsta (iestlna ..Domoljubove" Urine 34 mm) stane za enkrat 30 v. Pri večkratnem objavljenju primeren popust po dogovoru. — Posameine Itevllke ae prodajajo po 10 v. čekovni promet poitno-hranllnlčnaga urada itev. 824.797........
M 30.
0 Ljubljani, dni 26. JulUa 1906.
Leto XIX.
Liberalce za žile!
Zadnjih štirinajst dni so sklicali jubljanski liberalci dva shoda, pri )beh se jim je pa godilo slabo. Saj ie more biti drugače, ko sami ne 'edo, kaj hočejo. Dr. Tavčar in dr. Triller sta bila določena za govor-lika, a kaj, ko vsak vleče na svojo »lat. Dr. Tavčar je razumen in odkritosrčen človek, ki se mu brž pozna, kadarkoli hoče biti hinavski. Vsi vemo aj hoče, saj je to že neštetokrat ovedal. Rad bi zatrl ves vpliv ka-»liške vere med" Slovenci. Tako kot a Francoskem, naj bi bilo tudi pri as. Duhovnik naj bi ne smel v šolo; sa znamenja krščanstva naj bi se dstranila iz javnosti; vsi izobraženci aj bi zaničevali duhovnika in ga izbili iz vse druge družbe; samo arim ženicam ali poživinjenim kme-kakor jih sam tako rad imenuje, bi smeli še pridigovati. Ce bi se a kak duhovnik oglasil v cerkvi ali Mlaj cerkve o kakem časopisu ali olitvah, ali o kaki postavi, naj bi a zaprli ali obesili. Dr. Tavčarju je ®ak ljub, kdor pomaga pri tem, 'ovenec ali Nemec, Berce ali izdatki Vsenemec Stein.
Tavčar v tem svojem boju neče zatajiti svojih stricev. Šteje se med gospodo in čuti gosposki. V resnici zaničuje priproste ljudi. Kmet mu je pol-živina, delavec mu je neizobražen surovec, celo iz učiteljev se v svojih povestih bridko norčuje. Pri njem velja nekaj le bogat človek, ki si lahko privošči vsak dan pečenke, se vozi s par konji in pije šampanjca. Kdor tega ne zmore, ga prezira. Zato pa popolnoma dosledno hoče v svoji liberalni stranki imeti v prvi vrsti take gosposke, meščanske ljudi. Kako nepopisno umazano je že blatil njegov Narod kmete in delavce, kako se je upiral tudi najpravičnejšim njihovim zahtevam. Štrajk na Jesenicah in podraženje mleka v Ljubljani ostaneta neizbrisni znamenji liberalnega sovraštva proti delavskemu ljudstvu Zato pa Tavčar ne hodi na kmete. Edino za v Žire ima posebno larfo, ki se mu pa nič ne poda. Tam celo stare župnike hvali in obeta ljudem znaten dar za cerkev. Dve stranki sta tam, katerih ena hoče imeti sejmišče, cesto in novo cerkev na enem, druga na drugem kraju. Ena se je oklenila Tavčarja brž, ko je postal deželni poslanec in se ga drži. Tavčar je pa tudi toliko nedosleden, da jo podpira, kar more, dasi žirovske
I kmete v resnici ravno tako zaničuje kakor belokranjske. Žirovci se o tem lahko prepričajo v njegovih povestih, kjer popisuje ravno žirovske kmečke ljudi kot najbolj zabite in neumne.
Umljivo je, da Tavčar ne more biti za splošno volivno pravico. Gosposki ljudje morajo imeti po njegovem v politiki moč v rokah. On si ne more misliti, da bi njegov hlapec imel enakovreden glas pri volitvah kakor on sam. Predobro se mu je godilo po farovžih njegovih stricev kot študentu in kasneje; zato je pa pozabil, da je reven sin revnega poljanskega kajžarja.
S splošno volivno pravico ni več tal za politiko dr. Tavčarja in liberalna stranka, ki bi jo on vodil, bi morala propasti. Zato pa silijo zdaj na vrh mladi liberalci, ki hočejo s potuhneno hinavščino liberalni stranki tudi ob splošni volivni pravici ohraniti vsaj enega državnega poslanca na Kranjskem. Na kmetih nimajo nič pričakovati; ostane le še Ljubljana. Toda tudi tu jim prede slaba. Se med meščanstvom se je držal Tavčar le s pomočjo Nemcev. Vedno več je samostojnega mišljenja med obrtniki in celo med uradniki je pametnih mož od dne do dne več. Med delavci pa nimajo liberalci nič. Zato je popol-
Dne 26. avgusta na tretji slovenski is&asn katoliški shod v Ljubljano! ^^
noma gotovo, da bi liberalna stranka pri sedanjih razmerah tudi v Ljubljani ob splošni volitvi propadla. Saj je celo 1. 1897 vse volivne može v Ljubljani za peto kurijo priborila katoliško-narodna stranka.
Zdaj razumemo, zakaj so liberalci jeli v Ljubljani sklicavati shode in zakaj dr. Triller tako ganljivo vabi socialne demokrate, naj gredo z liberalci. Mož ne pozna delavcev. Nihče tako dobro ne pozna politiških hinavcev kakor delavec. Socialni demo-kratje so se tudi v Ljubljani kakor drugod precej spametovali. Gre se jim v prvi vrsti za to, da si izboljšajo svoje delavske razmere. O tem pa vedo, da so liberalci njihovi najhujši nasprotniki in da so zlasti slovenski liberalci najzaritejši pristaši kapitalizma. Liberalni shodi, če jih bodo imeli še kaj, bodo tudi v prihodnje dokazovali, da se naše ljudstvo, najsibo v slovenski ljudski stranki, ali naj stoji med socialno demokracijo, krohoče neumnosti liberalnih kričačev, ki upajo z ljudstvu prijazno krinko rešiti svoje politiško življenje.
Najbolj oduren prizor s prvega shoda je pa bil, ko je tajnik kmetijske družbe Gustav Pire pred mestnim domom v Tavčarjevi družbi gonil delavke proč, češ: pojte na kmete za dekle. Prav jo je skupil, ko so mu zagrmele: Pojdi za hlapca, saj hlapcev tudi manjka. Gustava Pirca nesramnost presega vse meje. Na kmetih govori o kmečki stranki, ki naj zmaga, po Notranjcu piše o kmetu, v Ljubljani pa smoli svoj nos v ponesrečenih protiljudskih komedijah kmetu sovražnih liberalcev. Ščurek v juhi! Ven ž njim!
Izobrazbi.
Kratka zgodovina slovenskega naroda.
v.
Slovenci pridejo pod Habsburško oblast — celjski grofje.
(Od leta 900 do 1456.)
Predno nadaljujemo z dogodki od leta 900 naprej, vrnimo se še enkrat k po-
sameznim slovenskim deželam. Današnja Gorenjska ali »Kranjsko grofovstvo« imenovana je bila združena leta 876 s koroškim vojvodstvom, takisto sedanja DoL lenjska, del »Pomejne Slovenske«, dočim je ostali del te »marke«, namreč današnji Spodnji Štajer prišel pod dolenjo Koroško. Ali kmalu, že leta 1071 podari cesar Henrik Gorenjsko in Dolenjsko oglejskim pa-trijarhorii. Razni deli dežele so prišli pod oblast tujih cerkvenih velikašev, tako Loka brinzinškim škofom (iz Bavarske) Bled briksenškim (iz Tirol). Prostorne kraje Kranjsko (Gorenjsko in Dolenjsko! so dajali oglejski patriiarhi, ki so v deželi vladali po svoji volji, v najem drugim vojvodom, ki so kmalu imeli tod velika posestva. Najimenitnejši med njimi so bili grofje celjski, ortenburški, grajščaki turjaški, Ostrovrharjl In koroški vojvodje. Od lota 972 naprej je bila Kranjska posebna mejna grofija z grofi Kizelštajn na čelu. Nemški cesar jc podelil zadnjemu baben-berškernu vojvodu Frideriku Bojevitemu, ki je deloma pokupil razna posestva kranjska deloma jih priženil, vso deželo. Ker jc Friderik že leto pozneje (1246) umrl brez naslednikov, polastil se jc Kranjske koroški vojvoda Ulrik III, zatem pa češki kralj Otokar II., ki jo je pa moral odstopiti kralju Rudolfu Habsburškemu.
Koroška vojvodina je spadala od onega časa, ko je postala odvisna od francoskih kraljev, leta 787, časih pod Bavarsko, včasih samo pod Franke, dokler ni nemški cesar Oton II. 976, Koroško od Bavarskega popolno ločil. Slišali smo, kako da je bila združena časih s Kranjsko, Furlanijo in Štajersko. Od nemških vojvodskih rodbin, ki so vladale tod, so znameniti Eppenstaj-novci in Sponliajmovci. Po smrti Ulrika III. podeduje Koroško Otokar II., češki vladar, a jo mora pustiti Habsburžanom. Tudi Štajerska je vedno menjala gospodarje. Po nemškem cesarju Otonu 1. ustanovljena »Koroška mejna dežela«, obsegajoča sedanjo srednjo Štajersko, je prišla konečno v posest Otokarja, grofa trauganskega, ki je imenoval sebe in potomce svoje po gradu svojem »mejne grofe štajerske«. Deželo, ki so jo nasledniki njegovi razširili do današnjih mej, je zapustil Otokar IV., ker je bil brez otrok, avstrijskemu vojvodu Babenberžanti Leopoldu V. leta 1186. Ko so Babenberžani izumrli 1246, dobi za kratek čas tudi to deželo Ceh Otokar II., dokler mu je ne vzame Rudolf Habsburški. Kar se tiče današnje Goriške, bodi povedano, da je prešla leta 1500, potem ko so jo vladali oglejski patrijarlii, furlanski knezi in koroški vojvodje, v habsburške roke.
Kakor vidimo, je bil češki kralj Otokar II. na tem, da ustanovi veliko slovansko državo od Sudetov doli do Jadranskega morja. Poleg svojih dežel Češke iu
Moravske si je podvrgel sedanjo nadvoj. vodstvo Avstrijsko in pridobil Štajerska Koroško iu Kranjsko. Trikrat vidimo v zgodovini poskuse, združiti severoslovan. ske dežele, to je Čehe z jugoslovanskimi, s Slovenci in Hrvati, a vselej so se ponesrečili. Samu, Svatopluku in Otokarin!
Od slovenskih dežela je prišla tedaj Štajerska najprva pod habsburško oblasf (1276); Kranjska leta 1282, Koroška 1,135 iti Goriška 1500. Prva vladarja teh dežel; h katerim se jc pridružila še Gorenja in Dolenja Avstrija, sta bila sinova Habs-buržana Rudolfa 1. Na državnem zboru v Atigsburgu leta 1282 jima jc oče podelil te dežele, ki so ostale potem za vcdim habsburške. Z ozirom na druge dežele, ki so jih Habsburžani kot avstrijski vladarj osvojili, so se te gori imenovane zvale »Notranja Avstrija«.
Kakih osemdeset let potem, ko so prišli v Avstriji Habsburžani do vlade, jc začela rasti na južnem Štajerskem moč in slava sovneških gospodov, ki so sc pa kmalu povzdignili do grofov celjskih. K« so bili umni in varčni, so si nabrali gradov in posestev po Slovenskem.
Ker je avstrijski vojvoda potreboval denarja, je zastavil sovneškim grofom mesto Celje, ki so ga grofje tudi obdržali. V tedanjih mnogih vojskah in bojih so se celjski grofje junaško borili in večkrat pomagali nemškim cesarjem, kadar so bili li v stiskali. Za plačilo so postali polein svobodni in popolnoma neodvisni od Habs-buržanov, katerim so bili do tedaj podložni. Imenovali so se po mestu Celju tudi »grofje celjski« ter si ustanovili takorekoč svojo lastno deželo, po večjem slovensko. Grof Herman celjski je postal tudi ban hrvaški in bosanski poglavar.
Po srečno dokončanih turških vojskah, ko so se Celjani skupno borili z nem; škim cesarjem proti polmesecu, so postali nič manj imenitni kot avstrijski vojvode, a moč so imeli še večjo. Da je to jezilo avstrijske kneze, lahko vsakdo spozna. Začeli so iskati zaveznikov, da bi šli na Celjane. Krški škof, ki je bil tudi svetni knez, je začel skupno z Avstrijci boj proti Celjanom. A usoda se jc odločila za zadnje in kmalu je poveljnik celjskih trum, hrabri Celi Vitovec, premagal oba zaveznika in osvojil veliko gradov. V teh boji« je ostala Avstrijcem zvesta samo Ljubljana in Istra, vse drugo je potegnilo s celi; skimi grofi. Urli Celjski je šel 1442. proti Ljubljani in jo s 16.000 možmi oblegal a vzeti je ni mogel.. Nato jo krene nad Krani. ki je prestopil zopet na avstrijsko stran, tudi tu iti ti spodleti, ker je jemal Avstrijcem trdnjavo za trdnjavo. Ali stranki ste se naveličali vednega boja in sklenili mn. Avstrijski vojvoda prizna neodvisnost Lc-ijanov, Urli celjski pa obljubi, da postane dežela grofov celjskih avstrijska, ako Urn
Otvoritev nove želez* niče.
•
mrje brez otrok. In res, že 14 let po tem, amreč leta 1456 ubije pri neki pojedini azkačeni Mažar Hunjadi celjskega grofa lirika Ii. v Stolnem Beligradu. S tem je mnirl 'moški rod Celjanov, njihove po-esti so pa po ostrili bojih prišle zopet v oke avstrijskih vojvod.
Tako je minula slavna rodbina slo-enskih grofov celjskih. Ni dvoma, da so svojih visokoletečih mislili snovali na-r;e o veliki jugoslovanski državi, ne-dvisui od Habsburžanov. Da niso tako alostno končali, bi se jim to tudi posre-ilo. Slavo nekdanjih silnih grofov celj-(jh pa spričujejo nam poznim potomcem ami) še neme skaline na razvalinah nji-ovili gradov, ki si jih še danes lahko gledaš. Lobanje grofov so shranjene za ltarjem v »nemški« cerkvi v Celju.
Zadnja Ulrikova je presekana od liu-iadijcvega udarca.
Za hvaležnost je vojvoda Friderik IV. jubljančanom in ostalim Kranjcem, ki so c zanj bojevali proti Celjanom, potrdil ekaj pravic, združil razkosane dele jranjske v celotno deželo in jo povzdignil
<	vojvodstvo. Priznal je tudi deželne larve: belo-modro-rdeče in ustanovil za ležclo posebno škofijo v Ljubljani leta 461, koje prvi škof je bil Žiga Lamber-;ar.
Omeniti mi je še življenje Slovencev
<	tej dobi v obče. Razmere kmetov do njih graščakov, ki so se naselili v deželah lovenskih je postajalo čedalje slabše. Idino korist od te gospode, ki je imela na vojili gradovih hlapce, vajene v orožju, je inel kmet tedaj, ako se je v časih nevar-losti sme! zateči v varni grad. Ponekod
0	pa bili graščaki taki strahopetci, da so e pred sovražnikom sami zapirali v gra-ovt, dočim so kmete prepustili usodi. Na-ajajo se pa tudi taki vitezi, ki so se po-ebno ua Kranjskem kmalu navzeli duha larodovega in prevedli svoja tuja imena
1	slovenska, tako Torre v Turn, Galen-ierg v Ostrovrhar, Katzenstein v Kaci-anar. Slovencem najbližji so bili gotovo itezi Ravbar.
Tudi starih poganskih šeg se jc nauči težko odvadil. Staremu poganskemu »gii Kurentu je še danes posvečen — pu-■tni dan. Kresove, ki so jih prej zažigali ivetovitu in Solncu, kurijo danes sv. Ja-lezu iu sv. Vidu. Ples jim je bil zelo pri-iubljen. Ob nedeljah popoldan se zbere 0rod pod vaško lipo, kjer se po raznih po-nenk i li staro in mlado zavrti. Pozimi je 'ažna zabava vasovanje pri sosedu. Slo-'Wci so bili tedaj še vedno glavni narod 13 Koroškem iu Štajerskem, ali v teku let 1° se jeli vedno bolj umikati prodirajo-*mu nemštvu.
Ali po tej dobi precejšnjega miru, je |ast«pil za naše očete čas trpljenja, krvava loba skušnje, ki so jo pa slavno prestali " rešili skupno z brati Hrvati ne le dom ,Vni in Avstrijo, ampak smelo rečem tudi •Vr(|pn pred turškim kopitom. O tem v jnhodiijem poglavju.
Vevčan.
Prestolonaslednik med Slovenci.
Morda mu je v njegovih mladeniških letih pravil častitljivi vzgojitelj o narodu polnem idealov, o malem narodu z veliko ljubečo dušo in morda se ie sedaj, ko so okolu in okolu Njega gronieli »2ivio«-kliei, spomnil na časti-tega duhovnika slovenske krvi, ki je v mlade-niški Njegovi dobi mu odpiral pogled v svet. Takrat je iz ust slovenskega duhovnika Abra-ina prvikrat slišal nadvojvoda Fran Ferdinand, sedanji avstrijski prestolonaslednik, o krasoti naše slovenske domovine, o nje vrlem prebivalstvu in ko je sedaj z elegantno svojo postavo, ki jo je vse občudovalo kretal se varno in neprisiljeno med narodom, ki inu je vriskal nasproti, tedaj so se tudi Njemu osvežili spomini na tiste dni in opetovano in opetovano ie povdarjal, da je pred toliko in toliko leti že čul o čaru naše domovine in da je že dolgo časa želel stopati zopet po teh tleh in med tem narodom.
Od Jesenic skoro do praga tržaškega mesta je kazal ob tej priliki slov. narod na impo-zanten način nadvojvodi in tujim gostom, da je to slovenska zemlja in da je resna volja tega naroda to zemljo ohraniti slovensko. Nič niso pomagali vsi poizkusi izvestnih krogov prikriti na katerikoli način značaj te zemlje—narod si jc dal duška in lahko se je prestolonaslednik na svoje oči prepričal, da se tu more govoriti prav za prav Ie o edinem, skupnem slovenskem narodu in da sta Gorica in Trst kakor otočiča sredi morja, ki že prestopa tudi bregove. Ta vtisek so imeli tudi mnogi slavnostni gostje, ki se kar načuditi niso mogli da na poti proti jugu, kar ni hotelo prenehati pojavov slovenske narodne zavesti. Pravili so nam, da so doslej mislili, da so tod med italijansko maso le male slovenske naselbine, da to ni tako enotna slovenska pokrajina. Te nazore jc zavedni nastop slovenskega ljudstva pri marsikomu razpršil in videti skoro do Trsta tako kompaktni slovenski narod, je bila gotovo tudi za prestolonaslednika vesela zavest, vsaj dokler bo ta narod slovenski, toliko časa bo imela tu ludi avstrijska palrijotična misel najkrepkejšo zaslombo. Vse to so videli mnogi nemški poslanci, Dobernig, Sylvester, Baumgartner, železniški minister dr. pl. Der-schatta in drugi mnogoštevilni dostojanstveniki — teh vtisov ne bo mogel Tiihče od njih več zatajit'. Za italijanske poslance je bila to prava trnjeva pot... Nas pa, ki smo gledali ob teh pojavih začudenje dostojanstvenikov, jc prešinjalo nepopisno veselje in slovenski časnikarji se nismo mogli zadržati, da ne bi klicali manifestajočemu svojemu narodu iz dvornega vlaka krepki »Zivio«.
Otvoritev železnice.
Na Jesenicah jc bil nemški živelj popolnoma potisnjen v kot. »2ivio«-klici so nemške klice popolnoma udušili. Ponosno so z bogato okrašenega kolodvorskega poslopja plapolale slovenske deželne zastave, katere je tudi uradni list pred nekaj dnevi označil kot »Landes-farben« ter nam kazale pot, da deželni naši zastavi na ta način pridobimo tudi povsod drugod zasluženo ji čast — tudi na palači deželnega predsedstva in na vladnih poslopjih na Kranjskem! Prekrasno vreme je povzdigovalo vso slavnost — to prekrasno vreme je ob slav-nosti preskrbelo pravo reklamo naši deželi. Na peron se je pustijo mnogo občinstva, tudi uniformirane »Sokole«, zato ne moremo dovolj obsojati, da so »Slovensko katoliško delavstvo« in »Strokovno društvo« pripustili na kolodvor le po deputaciji 10, oziroma 8 mož.
Tako postopanje priča o nekaki nerazumljivi nestrpnosti nekih gospodov, ki jc pa z njihovo patrijotično dolžnostjo malo v skladu.
Z Dunaja je prišel nekoliko pred dvornim vlakom poseben vlak, s katerim so se pripeljal^ tudi" še drž. poslanci Povše, Šukljc in dr. Žitnik. Vseh došlih dostojanstvenikov radi ne-dostajanja prostora ne moremo navesti. Iz Ljubljane državna železnica ui dala posebnega vlaka iu jc tako pustila goste iz Ljubljane tri ure čakati na Jesenicah na dvorni vlak. To jc pač precejšnja brezobzirnost! Z jutranjim gorenjskim vlakom so se pripeljali na Jesenice tudi baron Sclnvegel, koinornik baron Codelli, dr. Tavčar, Ferjančič, Plantan, grof Barbo itd.
Deželni glavar pozdravljal nadvojvodo.
Deželni glavar g. Oton pl. Dctela je pozdravil prestolonaslednika:
Ces. in kr. Visokost!
Slovesna otvoritev Bohinjske železnice, katera odpira kranjski deželi nova prometna pota in bo gotovo zdatno pospeševala nje na-rodno-gospodarski razvitek, dobila je za nas izvanredno važnost, ker se c. in kr. Visokost te slavnosti kot zastopnik Njega Veličanstva presvitlega cesarja, vdeležiti blagovolite. — Prvikrat ima deželni odbor srečno priliko klanjati se Vaši c. iu kr. Visokosti na kranjski zemlji, ter udanostuo pozdravljati presvitlega prestolonaslednika v imenu deželnega zastopa vojvodine kranjske,-ter v imenu vseh kranjskih deželanov. — Po nemškem nadaljevanju, ki je bilo nepotrebno, jc končal:
Slava Njega Veličanstu presvitlemu tesarju Francu Jožefu in Njega c. iu kr. Visokosti presvitlemu nadvojvodi Franc Ferdinandu. Slava! Hoch!
Nadvojvodova zahvala.
Prestolonaslednik jc odgovoril nemški: Za prijazne besede, s katerimi ste me g. deželni glavar pozdravili, se Vam prisrčno zahvaljujem. V posebno veselje mi ie, bivati v lepi kranjski deželi in zagotavljam Vas lahko, da čustva zveste lojalitete do cesarja in države, katera so vedno živa v narodu uaKranj-skem in katera ste g. deželni glavar ravnokar naznanili, ne razv.eseljujejo le mene, ampak, da bodo resnično razveselila tudi vsem narodom države v enaki ljubezni naklonjeno srce Nj. Veličanstva, našega najmilostljivejšega cesarja. Ne boni opustil o tem Nj. Veličanstvu posebej poročati: Nadvojvoda je končal v slovenskem jeziku: »Naj bi nova železniška proga z božjo pomočjo bila deželi kranjski iu njenemu prebivalstvu v prospeh!«
Nato je pozdravljal železniški minister dr. Derschatta, ki jc omenjal pomen nove proge. Po prestoloiiaslcdnikovein odgovoru se je vršila otvoritev nove proge, kakor smo že včeraj poročali.
Nadvojvoda nagovarja goste.
Ljubeznjivost nadvojvode je vse očarala. Nadvojvoda jc nagovoril mnogo navzočih slavnostnih gostov.
Navzočega radovljiškega župana dr. Vilfana jc nagovoril, kako jc velika njegova ob čina in koliko pričakuje od železnice. Dr. Vilfan jc odgovoril, da radovljiška občina od nove proge mnogo upa.
Jeseniškega župana dr. Kogoja jc nagovoril koliko časa je že odlikovan in ako je bilo ob zgradbi kaj hujših bolezni, ko je bilo toliko ljudstva tu iz raznih dežel; župana Potočnika je vprašal pri katerem regimentu jc služil.
Po cerkvenem opravilu se je nadvojvoda dalje časa razgovarjal z raznimi dostojanstveniki.
Deželnega odbornika, državnega in deželnega poslanca g. Povšeta je nadvojvoda vprašal, koliko let je že v deželnem odboru in koliko let je že državni poslanec.
G. Povše je odgovoril, da je v dež. odboru že 10 let, v drž. zboru pa 16 let.
Nadvojvoda: To Vam more biti pač v zadoščenje, da zastopate tako krasno in lepo svojo domovino.
Posl. Povše: Cesarska Visokost, odslej naprej mimo Bleda in v Bohinju se odpre šele pravi slovenski kranjski raj.
Nadvojvoda: Mi je znano in sem že težko pričakoval videti te krasote. Pred 22 leti sem bil mimogrede na Kranjskem in takrat sem slišal že mnogo o lepoti te dežele tako, da se danes radujem videti to lepo deželo.
Poslanec Povše: Naša domovina in njeno ljudstvo se tudi veseli Vašega prihoda.
Nadvojvoda: Znano mi je o tem ljudstvu njega patrijotično mišljenje.
Poslanca Pogačnika je vprašal, koliko časa je že poslanec tei je hvalil lepoto naše dežele.
Nadvojvoda je tudi jako prijazno poprašal predsednika jeseniškega »Slov. katol. društva« J. Krivca o stanju društva. Zlasti se je opazilo, da mu dopade krasna delavska zastava.
Ko je stopil nadvojvoda nazaj v dvorni vlak, je svirala godba cesarsko himno, šolski otroci so vihteli cesarske in slovenske zastavice, gromoviti »Zivio«-klici so pa pričali, da bo pač še mnogo Save izteklo, predno se bo moglo reči, da so Jesenice »nemške«.
Slovenci prestolonasledniku.
Pri nadalnji vožnji je vsak trenotek vihrala v pozdrav kaka slovenska trobojnica, prekrasen je bil sprejem na Bledu. Slavnostni streli so naznanjali prihod dvornega vlaka. Skupine mož, žena, fantov, deklet in okolu 100 otrok v narodni noši je vsakega očarala. Zastava bralnega društva je vihrala nad slikovito skupino. Dekleta so obsula nadvojvodo s šopki. Vsi gostje so bili kar očarani. Nadvojvoda ie ljudem presenečen podajal roke... Na gričih okolu so stali ljudje in pozdravljali.
Bled in okolica pokazala sta ob otvoritvi železnice tako neomejeno vdanost in zvestobo do cesarske hiše kakor svoj narodno-slovenski značaj kar najbolj inipozantno. Dasi so ondi ravno na višku zdraviške sezone in imajo na stotine letovičarjev v svoji sredi, vendar so isti kar izginili med velikansko množico domačega naroda, ki je prišel pozdravljat namestnika Njegovega Veličanstva, nadvojvodo Franca Ferdinanda. Ovacije, katere je slovensko ljudstvo priredilo Njegovi, cesarski Visokosti, bile so tako burne, a ob enem zopet tako prisrčne in narodno domače, da so nadvojvodo kar ganile, da so mu zalesketale solze veselja v očeh, in da je zagotavljal navzoče ljudske zastopnike, da bo prav posebno sporočil Njegovemu Veličanstvu, kako prisrčen sprejem mu je priredil Bled z okolico in da bode Bled še obiskal. — Tudi občinski zastopi so nastopili v narodni noši s trobojnimi pasovi in pentljami. Blejski cerkveni zbor, spremljan od zdraviliške godbe je pel cesarsko pesem. Gromoviti »Živio«-klici pa so doneli Njegovi cesarski Visokosti v pozdrav. Nadvojvoda je najprej nagovoril kneza Ernesta in Roberta Windischgr3tza. Omenil je, da je zopet z veseljem prišel na Bled, kjer je bil prvikrat že pred 22 leti, in obljubil, da bode Bled, ako mu bo sploh mogoče, kmalu zopet obiskal. Nato je deželni predsednik predstavil navzočo duhovščino. Njen starosta, svetnik Janez Ažman župnik gorjanski. imel je nastopni govor: »Vaša cesarska Visokost! V imenu blejskega prebivalstva imam čast najudanejše pozdraviti Vašo cesarsko Visokost in izreči zahvalo, da ste blagovolili osebno otvoriti bohinjsko železnico. Na ta veseli dogodek stavimo upanje, da bo nova železnica služila ne le v korist ce-Ic-ga cesarstva, ampak tudi kranjske dežele, posebno pa v povzdigo našega slavnega Bleda.
Pri tej priliki blagovolite, cesarska Visokost, sprejeti naša najprisrčnejša voščila za blagor vse cesarske hiše. V ta namen zakličemo: Živijo! — Nadvojvoda se zahvali za pozdrav in zagotovi, da bo sporočil cesarju, kako pre-srčni sprejem so mu napravili Blejci. — Nato je predstavil deželni predsednik blejskega, gorjanskega in belanskega župana, katerim je pred prihodom otvoritvenega vlaka c. kr. okr. komisar baron Zois izročil cesa'rska odlikovanja. Blejskega župana je nadvojvoda vprašal, če je na Bledu letos veliko letovičarjSv, gorjanskega, kdaj je dobil prvi zaslužni križec, belanskega o razmerah v občini. Nato se je nadvojvoda razgovarjal z gradbenimi vodji, ki so vodili delo po blejskih občinah. — Za slovo ga je nagovorila gdč. Vovkova in mu podala šopek cvetlic. Ko je stopal v železniški voz, so ga pa kakor navzoče dostojanstvenike — Blejke kar obsule s cvetlicami. In zopet je mogočno zadonela cesarska pesem in za njo »Naprej zastava slave«. Vidno ginjen se je poslavljal nadvojvoda od zvesto mu vdanih Blejcev, in tisočeri »Živio«-klici so vošill bodočemu vladarju Slovencev srečno pot skozi slovensko zemljo do slovanske Adrije.
Cimdalje smo se vozili, bolj je še manifestiral narod.
Na Bohinjski Bistrici so dekleta železniški stroj ovile z velikim vencem planinskih cvetk. Z venca so viseli veliki trobojni trakovi: »Pozdrav z Bohinjske Bistrice«. Okrašen s slovensko trobojnico je nesel železniški stroj pozdrave kranjskih Slovencev njihovim primorskim bratom . . .
V Podbrdu na Goriškem so nas zopet pozdravljale slovenske zastave tudi na kolodvoru. Fantje in dekleta so imeli preko prs pripete slovenske trobojnice, otroci večinoma samo slovenske zastavice v rokah, topiči so grmeli, živio-klici so burno doneli v pozdrav. Isto v Hudajužni. Tudi na kolodvoru slovenska zastava! Ničeven je bil odpor proti slovenski zastavi! Na mlajih vse polno slovenskih zastav.
Isti prizori v Grahovem, Podmclcu. Nepopisno navdušenje ljudstva. Nasproti postaje velik napis: »Zivio slovenski narod!« Po skalah v Soči so bili pri nadaljni vožnji mlaji s slovenskimi trobojnicami.Na postaji sv. Lucija Tolmin je nadvojvodo pričakoval tržaški ces. namestnik. Opazili smo tu tudi bivšega kranjskega deželnega predsednika barona Wink-lerja. Na kolodvoru velika slovenska zastava, občinski odbor iz Sv. Lucije, Tolmina, Volč pod velikim slovenskimi prapori z napisi, isto-tako društva pod vihrajočimi slovenskimi tro-bojnicami. Malih slovenskih zastavic kar mrgoli. Celo na rezervnem železniškem stroju vihra slovenska trobojnica. Tudi tu je nagovoril nadvojvoda mnogo oseb, med njimi duhovnike, učiteljstvo in državnega poslanca Ga--brščeka. Nadvojvoda je dejal, da je bil že pred 22 leti na Goriškem, da je dežela jako slikovita in da ga veseli, da je vse tako lepo urejeno.
Od tu se vije železnica po krajih, ki so bili doslej skoro nepristopni, ob v živo skalo izdolbljeni Sočini strugi. V Avčah ob cesti nad 50 slovenskih zastav, na nasprotni strani na višini skupina Ročinjcev s trobojnico v sredi. V Avčah tudi slovenska zastava nad kolodvorom! Kamor pogledamo skoro iz vsake hiše se vije slovenska zastava. V Kanalu most ves okrašen s samo slovenskimi zastavami. Tu je pozdravil nadvojvodo imenom okrajnega glavarstva okrajni glavar grof Attems. Na kolodvor so bile pripuščene le deputacije društev, kljub temu niso mogli zadušiti popolnoma slovenskega značaja kraja. V Vrhpolju pri Plaveh se nam je odprl zanimiv prizor. Star mož drži visoko napis: »Prosimo po-
•
staje!«, okolu in okolu pa kleče otroci. V P( veh so otroci metali v vlak cvetlice*Pri P|| veh nas pozdrav jo na cesti »zadnji vzdihljej poštnega voza g. Devetaka. Kmalu nas n zdravlja Sv. Gora. Na solkanskem mostu sni Ob Soči vse polno slovenskih zastav, ob bri govih kliče ljudstvo »Zivio«, po Soči se vj plav s slovenski ni trobojnicami. Nadvojvoi izstopi in si ogleda most. Na nadaljni poti s) koviti prizori. Narod stoji do Gorice ob i lezniški progi in kliče »Zivio«. Na ncketii gril stoje »Sokoli«, o katerih so tuji gostje g četkom mislili, da je to — artiljerija. »To j slovenska artiljerija pred Gorico«, so poj snjevali slovenski časnikarji.
Solkan ves v mlajih in na njih slovensk trobojnice. Do tik kolodvora goriškega slovei ske zastave. Okolu in okolu goriškega kolo •dvora so Slovenci zastražili slovensko pos« z mlaji in slovenskimi trobojnicami. Na si kanskem polju je bila na vsakih 20 metrov slo venska trobojnica. O trdnosti italijanstva 0« rice je moral nadvojvoda dobiti lepe pojme,j
Na goriškem kolodvoru, ki je bil okrasJ z goriškimi deželnimi, mestnimi in cesarski zastavami, je dež. glavar Pajer pozdravil na vojvodo v nemškem jeziku, nadvojvoda sej zahvaljeval v nemškem jeziku. Tu je vlak stj jako dolgo časa, ker je nadvojvoda nagovoa izredno mnogo oseb, posebno dam iz aristi kracije. Župan dr. Marani se je ude'eži! spri jema. Celo na goriškem kolodvoru je bilo ra čuti poleg »Evviva«- »Živio«-klicev.
Kornaj smo zapustili goriški kolodvor,! je stal ob progi narod s slovenskimi trobo| nicami in manifestiral za svojo narodno poses Tako je bilo tuci na vožnji mirno drugih postaj le v sežanskem okraju je glavar Slovenec R< bek dosegel, da šolski otroci niso imeli slovel skih zastavic in da so na kolodvorih vihral trgovske zastave avstro-ogrske mornarid katere so pobrali menda z vseh LIoydovj pa mikov.
Tako postopanje slovenskega glavarja tembolj žalostno, ker drugod glavarji, ki nis našega rodu, niso imeli tako žalostnega pc guma na tak način postopati proti slovensl trobojnici. Dovolj žalostno pa tudi za one, I so se glavarju udali in niso storili tako, kako so storili Slovenci po drugih postajah.
Škofa in nadvojvoda.
Knezonadškof goriški dr. S e d e j in ta zoškof ljubljanski dr. J e g 1 i č sta v dvornei vlaku imela prostor v družbi ostalih slavnos nih gostov, nadvojvoda je med vožnjo posli svojega pribočnika po oba cerkvena dosto janstvenika in ju prijazno povabil v svoj« Ionski voz, kjer se je ž njima Ijubeznjivo rai govarjal. Nadškofu dr. Sedeju je prestolo naslednik podaril v spomin verižico z zlati' križcem.
Do Trsta.
Ko je vlak z dveurno zamudo privozil Opčin in se je razprostrlo pred nami morje,s baterije iz Trsta oddale 101 strel, na vseh la djah so potegnili kvišku zastave. Na tržaške« kolodvoru je nadvojvodo pozdravljal tržašk župan dr. S a n d r i n e 11 i, nadvojvoda je oj govarjal v nemškem in italijanskem jeziku. N tržaškem kolodvoru je pozdravil nadvojvod tudi tržaški škof dr. N a g e I. Sicer pa je bil' Trstu kakor v Gorici jako mrzel, navaden o« cielni sprejem, Omenjati moramo še, da sobi na vsej poti od Jesenic do Trsta ob vsaki ste® mostu in ob predorih nastavljeni orožniki, n nančni pazniki in nalašč za to nastavljeni P dje. Slovenci so s svojimi sprejemi dokaza« da te straže niso bile nastavljene radi njin.

Političen pregled.
DRŽAVNI ZBOR.
OBRTNA REFORMA.
Zbornica jc rešila v tretjem branju načrt brtne preosnove. Zakon je jako obsežen, zato ; razumljivo, da sta se odsek in zbornica avila ž njim skoraj 18 mesecev. Baron Gavč : vladni načrt predložil dne 1. januarja 1905. Ibrtni odsek se je nekaj tednov bavil z na-rtom, a ga lani pred državnozborskimi počit-icami ni mogel končati. Zato je državni zbor posebnim zakonom sklenil stalni obrtni dsek, ki je zboroval skoraj celo lansko po-itje in je v raznih točkah predrugačil vladni ačrt izvzemši nekatera načelna vprašanja, aterini se je vlada upirala do zadnjega. Nav-lic temu je zbornica sprejela razne izpre-lembe v smislu obrtniških zahtev. To se je godilo v prvi vrsti zato, ker je večina po-lancev obračala svojo pozornost na volilno reosnovo in na razprave v delegaciji. Več-rat je bila zbornica komaj sklepčna. Temu lučaju je torej pripisovati, da je zbornica kienila izpremembe, ki jih bode odklonila go-poska zbornica. Utegne pa se zgoditi, da po-lanska zbornica vzdržuje sklepe. Nova re-arma je navzlic vsem nedostatkom velik na-iredek glede zadružne organizacije, obrtnega ouka in usposobljenosti. Obrtne zadruge obe po novem zakonu velike pravice, ki bodo ele omogočile in pospešile zanimanje za za-ružno organizacijo. Doslej so sploh tožili za-redni obrtniki, da zadruge nimajo zakonite ipore in privlačne sile. In ravno v tem oziru streza novi načrt željam obrtnikov in roko-lelcev. Toda lahko se vmeša v to zadevo še ;osposka zbornica in zdatr.o izpremeni vso iredlogo, zato tudi mi kličemo s poslancem 'aherjem: Bog obvaruj obrtno preosnovo »red gosposko zbornico 1 — Potem je zbornica io kratki ^razpravi odobrila trgovinsko po-;odbo s Švico ter nadaljevala razpravo o »državljenju severne železnice.
OLIVNA PREOSNOVA. PRIMORSKI MAN-)AT1. DOGOVOR MED »SLOVANSKO ZVEZO« IN ITALIJANI.
Tekom zanjih let je bilo videti v zbor-lii.i mnogo burnih prizorov, a takega ne, kot e bil v odseku za volilno preosnovo zadnji 'as, ko se je šlo za slovenske mandate. Na >ni strani je bila zbrana nemška falanga, ki e hotela izrabiti svojo moč, da reši s kočevskim mandatom svojo nemško čast. Na drugi itrani pa so bili zastopniki slovanskih strank, ki se najdejo le v izrednih slučajih. In predmet razpora je bil naš mali slovenski narod, stoletno nakovalo za trdo nemško pest. A bila ie srečna in dobro premšljena taktična poteza ar. Šusteršiča, dr. Gregorčiča, Spinčiča in dr. vamarša, da so v zadnjem trenutku stopili v dogovor z italijanskimi poslanci ter sklenili sporazumljenje. Velika nevarnost je pretila, <ia Italijani s pomočjo Nemcev proti vladnemu flacrtu in na troške Slovanov dobe 2 mandata "a Primorskem, v Istri in na Goriškem. Posrečilo se je napraviti sporazumljenje med Ita-"iani in Slovani. Bistvo tega sporazuma je: p°leg treh slovanskih mandatov v Istri, oziromana Goriškem po vladnem načrtu dobe •J™ Italijani po tri mandate, v Trstu 4 s po-soicm, da je mandat v tržaški okolici popolnoma gotov za Slovane in da Slovani dobe v {, ' in na Goriškem po tri gotove mandate, da so Italijani v manjšini v obeh deželah, pomislimo, da pridobe Slovani v Istri m hV 'rstu enega na Goriškem tudi en landut. Obenem pa so se Italijani obvezali. a Klasujejo s Slovenci za sedmi mandat na
Štajerskem, kar se je tudi zgodilo. Drugi dogovori, ki so Jugoslovanom le na korist, so še zaupni. Kdor nepristransko premisli ta dogovor na obe strani, mora mu pritrditi, ker utegne tudi za bodočnost imeti dobre posledice. Vsaj za sedaj je raztrgana nemška-ro-manska zveza.
PRIMORSKI MANDATI V ODSEKU.
Po dovršeni Kranjski je začel volivni odsek razpravljati o primorskih mandatih. Italijanski poslanec Bartoli se je pritoževal, da vlada ni pravično postopala s primorskimi Italijani, osobito v Istri, ker ni enako razdelila italijanskih in slovenskih volivnih okrajev. Istri bi morali določiti 7 poslancev in sicer bi morali dobiti Italijani z ozirom na davčno moč in kulturo 4, Slovenci pa 3 poslance. Kljub temu pa predlaga, da pomnožijo število italijanskih mandatov le za enega in naj se določi zato število istrskih mandatov na 6. Na Goriškem so oškodovali italijansko posestno stanje, ker so se ozirali le na število prebivalstva, zato predlaga, naj povišajo število goriških mandatov od 5 na 6. Predlaga tudi, naj znižajo število tržaških poslancev od 6 na 5. Poslanec Gabršček pa predlaga, naj obdrže dosedanje število poslancev, določeno v vladni predlogi ali pa naj odgodijo razpravo. Dr. Adler pravi, da ne ugovarja, če znižajo število tržaških mandatov od 6 na 5, dasi nasprotuje to znižanje delavskim koristim. Gav-čev načrt je določil Trstu 5 mandatov in zato bi bilo naravno, da se ohrani tudi Gavčeva porazdelitev okrajev. Ker se to ni zgodilo, zato predlaga,- naj obvelja Gavčeva porazdelitev okrajev. Poslanec Ivčevič izjavi v imenu »Slovanske zveze«, da glasuje za Bartolijeve predloge, ker hoče pospeševati kolikor mogoče volivno preosnovo. Dr. šusteršič izjavi: Dogovor z Italijani se je sklenil po načelu, da se določi število italijanskih poslancev na 18. Njegova stranka zamore le pod tem pogojem glasovati za predlagane primorske volivne okraje. Nato sklene odsek s 26 glasovi proti 8, da povišajo število poslancev v Istri-od 5 na 6 in da določijo število goriško-gradi-ščanskih mandatov na 6, za Trst pa na 5. Odsek nadalje odobri tudi volivne okraje na Primorskem, kakor jih je predlagal Bartoli.
RAZPRAVA O ŠLEZIJI IN TIROLSKI.
Odsek za volilno preosnovo je začel razpravo o porazdelitvi mandatov v Šleziji. Po daljši razpravi je odobril odsek načrt glede Šlezije. D jslej so imeli v Šleziji 12 mandatov, Nemci 10, Cehi 1 in Poljaki enega. Po vladnem nač-tu, ki je bil sprejet, dobe sedaj 15 mandatov v Šleziji in sicer Nemci 9, Cehi 3 in Poljaki 3 mandate. — Sedaj imajo na Ti-robkent Nemci 15, Italijani 6 poslancev. Baron Gavč je predlagal za Nemce 13, za Italijane 8 poslancev; princ Hoenloe za Nemce 14, za Italijane 9, torej je zvišal število mandatov za 2. Italijanski poslanec Malfati zagovarja predlog princa Hoenloe. Dr. Šusteršič pa se odločno protivi italijanski zahtevi, ker dogovor glede Istre in Goriške se je sklenil s pogojeni, da Italijani dobe le 18 mandatov. Ker je vsled tega prepira v nevarnosti volivna preosnova, predlaga dr. Šusteršič, naj se razprava o Tirolski predloži. Predlog je obveljal.
HUD BOJ ZA ČEŠKE MANDATE.
Odsek za volilno preosnovo ima zdaj pravzaprav le še nalogo, da reši Tirolsko, Češko in Moravsko. A kljub nastalim tež-kočam reši odsek še pred poletnimi počitnicami načrt o volivni preosnovi. Ministerski predsednik Bek se je posvetoval dolgo z voditelji strank in uspeh tega posvetovanja je, da dobe baje Poljaki v Galiciji en mandat za Tirolsko, tudi Rusini dobe še en mandat,-po-
tem Nemci na Češkem, Moravskem, Štajerskem, na Dunaju in na Zgornjem Avstrijskem. — Glede volivnih okrajev na Češkem je predlagal poslanec Cipera, naj se sestavijo volivni okraji, izvzemši velika mesta, iz sodnijskih okrajev in naj se določi število poslancev na* 125. Cehi naj dobe 75, Nemci 50 mandatov. Toda s tem nikakor niso zadovoljni Nemci, ampak zahtevajo na Češkem 58 poslancev. V odseku za volivno preosnovo je utemeljeval Pergelt zahtevo Nemcev, da povišajo število nemških mandatov na 58. Kramarš je ostro temu ugovarjal in je očital Nemcerr^ da niso odkriti. Grozil je, da onemogočijo Cehi tako volivno preosnovo, kakor jo zahtevajo Nemci. Nasprotstva med Cehi in Nemci pa hočejo sedaj izrabiti odkriti in skriti sovražnikivolivne preosnove, da jo strmoglavijo. Vlada je delala z vsemi silami da doseže sporazum. Glavni vzrok nemške trme je, ker hočejo popolno izenačenje med nemško-romanskim in slovanskim blokom. Nasprotno so pa sklenili Mla-dočehi, da za nikako ceno ne opuste svojih zahtev. Mladočehi so se pogajali z agrarci, a posvetovanja so ostala brezuspešna. — Poročajo da je predložila vlada nov kompromis, kateremu baie pritrdijo tudi Cehi. Nemci bi dobili na Češkem pet, Cehi pa tri nove mandate. Na vladne kroge je vplival Pergeltov predlog kakor bomba, ki lahko razruši vso volivno preosnovo. Novi vladni predlog namerava ustanoviti 25 novih mandatov, Število poslancev bi se zvišalo za 23 novih mandatov od 495 na 518 in sicer: Češka 8 (5 nemških, 3 • češki mandati), Moravska 3 (en nemški, 2 češka), Galicija 4 (3 poljski, 1 rusinski), Tirolsko 3 (2 nemška, 1 italijanski), Štajerska 2 (1 Gradec, in že sklenjeni novi sedmi slovenski štajerski mandat), Kranjsko 2 (že sklenjeni kočevski in 1 ljubljanski mandat kot odškodnina za 19 italijanski mandat na Tirolskem). — S Češkega so dobili malone vsi nemški člani odseka za volivno preosnovo grozilna pisma. Groze jim, če vzdrže svoje nespravljivo stališče glede volivne preosnove, nastopi prebivalstvo Češke z nasilstvi; stavke, preprečenje žetve po stavki itd.
OGRSKA. — POMA2ARJENJE.
V državnem zboru ie naglašal poslanec Pulit, da je napačno, če pomnožuje vlada drž. ljudske šole. Država nima pravice, da se vmešava v verske zadeve, ker politika ne sme vladati cerkve in šole. Jezisovna enota ni koristna Ogrski. Govornik zahteva, naj skličejo srbski cerkveni zbor in izvedejo narodni zakon. Poslancu je takoj odgovoril Apponyi, ki je rekel, da se razvijajo narodnosti lahko po-samno in kulturno, a le če se smatrajo za ogrske državljane. Končal je svoj govor, da Ogrska ne sme postati zmes raznih ljudskih mas. Vajda (Rumun) očita vladi, da enostransko pospešuje mažarsko kulturo. Apponyi pravi, da »Južno ogrsko kulturno društvo« nima namena, pomažarjevati, marveč hoče le pospešiti, da se lahko naučc mažarščine državljani. Zbornica magnatov je odobrila po državnem zboru sklenjene predloge .
CARINSKA VOJSKA S SRBIJO.
Znani kmečki voditelj Lazarovič je izjavil, da mladi srbski radikalci najodločneje nasprotujejo carinski vojski z Avstro-Ogrsko. Le nerodnost srbskega ministerstva predvsem pa Pašičevega je vzrok, da so prekinili s pogajanji. Upa, da glasuje večina stranke proti Pa-šiču. Poslanci dobivajo na stotine dopisov, naj končajo carinsko vojsko z Avstro-Ogrsko. Začetkom avgusta prično izvažati češplje, kar nese vsako leto 16.000.000 dinarjev, vsota, ki je izgubljena za Srbijo, ako ne končajo že prej carinske vojske.
DOPOLNILNA DRZAVNOZBORSKA VOLITEV NA SPODNJEM ŠTAJERSKEM.
Na Spodnjem Štajerskem sc je vršila volitev državnozborskega poslanca namesto umrlega Berksa. Izvoljen je bil za poslanca sodni nadsvctnik Voušek, ki je dobil od oddanih 2679 glasov 2518 glasov.
AVSTRIJA URE DELAT RED V RUSIJO?
Ruski listi poročaoj da so merodajni av-stro-ogrski krogi volnji pod gotovimi pogoji posredovati pri notranjih nemirih v Rusiji. Proti revolucionarnemu gibanju in proti poljedelskim nemirom nastopijo pa le tedaj, ako bi to izrecno želela Rusija. Ce nastanejo po-Ijedelsk nemiri v Galiciji, razpolaga Avstro-< »grška s tremi arinadnimi zbori. Gališki namestnik je že vse storil, da zaduši morebitne poljedelske nemire v Galiciji. Na kmečko prebivalstvo je izdal oklic, da vlada ne bo pripustila nikakih nemirov in poljedelskih stavk. Grofu Potockcmu so jako dobro znani poljedelski nemiri v Rusiji, ker ima velika posestva v južnozahodni Rusiji. Razni avstrijski in nemški listi to poročilo najodločneje zanikujejo. Sumljivo je, da je pričel avstrijski uradni brzo-jav točno poročati o nemirih na Ruskem. Menda pripravlja avstrijsko javnost na avstrijsko posredovanje v Rusiji.
DOGODKI V RUSIJI.
Poleg vedno se ponavljajočih revolucij-skilt pojavov se je pojavila v Rusiji sedaj še sibirska kuga, za katero je že umrlo več oseb. Osobito pa napada kuga govejo živino, in odredili so že varnostne naredbe, da onteje sibirsko kugo. — Zadnji napadi so prestrašili carja tako, da hoče obdržati sedanjo vlado in da namerava razpustiti državni zbor. — Po vseh gardnih polkih preiskujejo zaradi uporov iu nepokorščine moštva. V vojaško ječo so odvedli 200 gardnih kirasirjev, o katerih sumijo, da so revolucijonarnega mišljenja. — V Baku razširjajo anarhisti izzivalne listke, ki poživljajo delavce, naj govore z krogljaini in bombami. ■— V Odesi stavkajo še vedno pristaniški delavci. Štrajkati so pričeli tudi nakladalci premoga, da pokažejo svojo vzajemnost s stavkajočimi pristaniškimi delavci. — Revolu-cijski odbor namerava na en dan napasti vse konzulate v Varšavi; vsled tega stražijo kou-zulatna poslopja močne vojaške straže.
NEMIRI IN NAPADI V PETERBURGU.
Iz Pctcrburga poročajo, da so priredili 18. t. m. ponoči velike demonstracije pred ječo, v kateri je zaprt morilec generala Kozlova, ki jc bil 15. t. m. na cesti umorjen. Zahtevali so nuj izpuste napadalce. Množica je šla narazen šele, ko so došle velike vojaške čete. Oblastim je že davno znano za ime Kozlovega morilca, a molče, ker tipajo, da dobe šc ostale zarotnike. V Peterburgu se pripravljajo baje strašne stvari. V vojnem ministerstvu in pri osrednjih vojaških oblastih so razburjeni in nemirni. Dohajajo poročila, ki ne soglašajo in zato še povečujejo zmešnjave. Boje se, da izbruhne revolucija v carjevi palači! Car se tako boji, da niti svojim dosedanjim stražnikom več iic zaupa. Sam je izbral izmed častnikov svojo telesno stražo in četverna straža obstoječa iz samih zaupnih častnikov, straži vrata v carski palači. Ta skrajna varnostna naredba kaže, v kakem groznem strahu živi ubogi ruski car!
Baje nameravajo merodajni ruski krogi razpustiti državni zbor in razpisati takoj nove volitve po načelih splošne in direktne volilne pravice. V veroneški guberniji so se uprli kmetje. Kmečka četa, močna več tisoč mož, koraka od posestva do posestva, prepodi posestnike in zažiga gospodarska poslopja. Pozvali so vojaštvo, ki je streljalo. Usmrčenih je bilo več sto kmetov.
Listek.
Lovska povest.
Od tega časa sta minila dva meseca, nastopila je že pozna jesen, a lovci navzlic vsemu posvetovanju in zasledovanju niso mogli dobiti v pest niti enega ptička. V gozdu je bilo vse tiho in nikjer ni bilo čuti strela. Gozdar je noč in dan oprezoval po liosti, a tudi on ni zapazil nič sumljivega. Zdelo sc je, kot bi bili tatinski lovci zvedeli za gozdarjeve ukaze in opustili svoj nevarni posel. Lovcem se je to zelo do-padlo in pozabili so skoraj že na vso nevarnost.
Mejač iu Mlakar sta se pogosto dobila pri steklenici vina in se prav dobro zabavala.
A neko nedeljo je Mejač zaman pričakoval Mlakarja. Bil je navadno precej točen, a danes je minevala ura za uro, a ga šc 11 i bilo od nikoder. Mejač je postajal zamišljen. Pogledoval je skozi okno, hodil ven pred hišo, čakal in čakal, a Mlakarja le ni bilo. Mejač je bil v vedno večjih skrbeh. Gosti so ga tolažili, da morda nima časa, morda je kaj obolel itd. A Mejač jih je zavrnil:
»Dvajset let že poznam Mlakarja in vem, da ga ne spravi vsaka hladna sapica v posteljo, bolan vem da ni, a bojim se upravičeno, da se mu jc kaj hudega zgodilo. Stavil bi glavo, da ima opraviti v gozdu z divjimi lovci.«
»Ti, Jože,« dejal jc gostilničarjevcmu hlapcu, »skoči k Mlakarju na dom pa po-zvedi, zakaj ga ni danes semkaj. Ce je bolan, ga grem takoj obiskat.«
Jože se je hitro odpravil na pot in urno stopal proti Mlakarju, ker je vedel, da ga bo Mejač zelo nestrpno pričakoval nazaj.
Mlakarca je bila sama doma.
»Sama ne vem, kje je danes,« dejala je Jožetu v skrbeh, ko je povedal, po kaj jc prišel. »Pred eno uro je prišel sem gozdar iz Borovca in dejal, naj moža nocoj nikar ne pričakujem domov, ker je zasledil v gozdu nenavaden plen. Ce bi pa prišel sem kdo Mejačevih, naj sporočim, da naj bo on pripravljen jutri zjutraj na lov. Še pred dnem naj pride jutri na Šiškovec, kjer bo zbirališče.«
Jože je iz vsega govorjenja spoznal, da se v gozdu res nekaj kuha. Nič kaj ga ni to razveselilo, a pomagati ni mogel. Hitel je nazaj v gostilno in sporočil Me-jaču kar je zvedel.«
Temu se je zmračilo lice. »So že tu,
ti nepridipravi. Da bi jih----! — Jože,
pojdeš z menoj?«
»Zakaj pa ne?«
»Dobro, izpij ga na, moj račun kozarček, da boš bolj pogumen.«
Tudi Mejač sam je še poklical pijače, a videlo se mu je, da so njegove misli že vse drugje. Kmalu sta s hlapcem vstala in odšla.
Napotila sta se proti Mlakarju. Zunaj jc bilo hladno in sneg je naletaval. Mlaka-rica je ponujala prišlecema večerjo, a Mejač jo je odločno zavrnil, češ, da se mu ne
ljubi. Rekel je, da bota s hlapcem tu pre-nočila, ker odideta takoj po polnoči na lov, Tudi vleči se ni maral na posteljo, tenivej pripravljal je strelivo in snažil puško zase in za hlapca, nato pa se je nekoliko vlegej k peči. Kmalu po polnoči je vstal, poklical Jožeta, mu dal puško in kmalu sta hila. sredi gozda. Sneg je bil že pobelil zemljo in hladen veter je pihal skozi gole veje.
Mejač je peljal seboj na vrvici psu, ki jc tiho stopal zraven njega.
»Le tiho in oprezno, danes boš še po-dil zajce in morda še kaj drugega,« govoril iiiu je prijazno in ga pogladil po glavi.
Pes je zamahal z repom in se stisnil k gospodarju, kot bi bil razumel njegove besede. Saj tudi noben pes ni tako udan svojemu gospodarju, kot ravno lovski. Za svojega gospodarja je pripravljen pretrpeti vse, tudi od njega prenese vse.
Oprezno in tiho sta stopala naša dva znanca dalje, oba z nabitimi puškami v rokah. Mejač je mislil na Mlakarja, ki se jc brez dvoma spoprijel s tatinskimi lovci. Kako sc ii i ii je godilo? Je-li padel on ali kdo drugi? Tesno mu je bilo pri srcu in dasi se jc po navadi v gozdu vedno razvedril, če je bil še tako slabe volje, je ostal danes čemeren in resen.
V gozdu se je že nekoliko danilo, ko sta se bližala svojemu cilju. Mejaču se je zazdelo, da bo bržkotne na tem kraju in ob tem času lov na »dvonožno divjačino« brezuspešen. Šiškovec je kraj, kamor je Mlakar pogoste zahajal, a nikoli ni tu zasledil kakega tatinskega lovca. Ti so že dovolj prebrisani, da si poiščejo bolj varnih krajev.
Jože in Mejač sta dospela na majhno: planjavo. Pes je postal nemiren. Začel je vohati po tleh in skakati. Mejač mu je za-žugal, naj bo tiiio, in skočil za drevo. Nape! je puško in čakal. Pes je stal kakor pribit in zrl nepremično v nasprotno goščavo. Bil bi se že rad spustil proti oni strniti, a gospodar ga je še vedno držal na vrvici. Nekaj časa je bilo vse tiho. Kar poskoči pes, zalaja in se spusti proti goščavi. V tem se zablisne, strel zagrmi in filaks se je valjal bolestno cvileč v svoji krvi.
Mejač se je stresel, a le za trenutek. Hitro je pomeril v kraj, od koder je počil strel in sprožil. Nekdo je zastokal, zašit-mele so veje po drevju in začuli so se koraki. Mejač je nabasal puško in čakal. V tem se je pokazala za drevjem moška postava. Mejač je dvignil puško k licu. a v tem hipu je začutil nepopisno bolest v prsih in se zvrnil na tla. Jože, videč Me-jača na tleh, je priskočil k njemu, ne meneč' se za nevarnost, ki je pretila lahko tudi njemu.
Mejač je bil zadet v trebuh in kri se jc kar curkoma vlivala iz rane. V daljavi se je začul lovski rog. Jože je zatrobil in začel klicati na pomoč. Kmalu je priletel k njemu gozdarjev pes iu za njim gozdar in Mlakar.
»Kdo je streljal?« vpil je gozdar« od daleč
»Divji lovci in Mejač. Mejač J® ustreljen.«	(Dalje prihodnjič).
častila samo zaslužnega g. prelata, ampak ta slavnost je bila v veliko čast tudi njej sami. V sedanjem času, ko se z umetno uprizorjeno gonjo poizkuša širiti mržnja proti duhovščini so sredi Ljubljane vsi ljudski sloji počastili služabnika Gospodovega na tako sijajen način, da ne pomnimo slavnosti v Ljubljani, pri kateri bi prebivalstvo tako enodušno, neprisiljeno, brez »komande« dajalo izraza svojim čutilom, in pri kateri bi bile ulice tako itnpo-zantno okrašene z zastavami, kakor pri slavnosti zlate maše g. prelata Rozmana.
Iz cele Ljubljane so se v soboto in v nedeljo vsipale množice v faro Št. Jakobsko.Vse ie govorilo, kako veličastno št. Jakobčani manifestirajo ljubezen in hvaležnost, do v službi zanje osivelega svojega dušnega pastirja. Iu res prekrasen je bil pogled na št. jakobsko faro! Od prvih hiš Starega trga dalje vse ulice v zastavah, okna okrašena. Razven treh hiš nobena hiša v celi fari brez zastave! Kaj takega se v Ljubljani sicer rte vidi, tako Ljubljana pri nobeni veliki slavnosti ni bila okrašena, kaj še-le pri kakem jubileju! Iz tega pa sledi, kako resnično ljubijo Št. Jakobčani svojega župnika in kako plemenito prebivalstvo je v fari Šentjakobski!
Nimamo prostora, da bi vso slavnost podrobno popisali. Skratka: bakljada in sere-nada, cerkvena slavnost, poklonitev deputacij, vožnja v »Union« in banket tamkaj, pa večerna veselica vse se je vršilo tako sijajno in slovesno, da kaj podobnega še nismo iz lepa videli. In »ljubljenec Ljubljančanov« je zaslužil to! Naj ga ljubi Bog še dolgo ohrani pri življenju!
Razgled po domovini.
Deželni predsednik kranjski si je ogleda! tudi Bohinjsko Bistrico. Ogledal si je cerkvico ob jezeru, župno cerkev ter obiskal ondotnega K- župnika P i b r a. Vsa Bistrica je bila ob tej prilik okrašena z narodnimi in cesarskimi zastavami.
Prvo novo mašo v Babinetn Polju pri Ložu bode pel 29. t. m. frančiškan č p. Miško Troha. V tej vasi še ni bilo nikdar nove maše.
Odlikovanja. Povodom otvoritve nove železniške proge Jesenice-Gorica-Trst je pre-svilli cesar.odlikoval z zlatim zaslužnim križcem sledeče gospode: župnika P i b r a iz Bohinjske Bistrice, blejskega župana Peter-ne I a, gorjanskega župana Jakoba Žumra, zdravnika na Jesenicah dr. K o g o j a; s srebrnim zaslužnim križcem bistriškega župana A ili a in žugana Burjo iz Bohinjske Bele.
Oimnazijči, ki so revni, pa vzgledni ter imajo dobro izpričevalo, dobe, kakor smo izvedeli, tudi prihodnje šolsko leto brezplačno lično stanovanje, hrano in skrbno vzgojo v »D i j a š k e 111 d o 111 u« misijonske družbe pri cerkvi presvctega Srca Jezusovega v Liubljani. — S p r e j e 111 a j o se dijaki, ki so vsaj prvi gimnazijski razred že dovršili in sicer v prvi vrsti taki, ki imajo željo, vstopiti pozneje v družbo misijonarjev sve-Icga Vincencija Pavljanskega in se posvetiti v tej družbi misijonskemu delovanju v Avstriji, zlasti med Slovenci. Lastnoročna spisana prošnja za vsprejem s e n a s 1 o v i na »č. g. predstojnika misijonarjev v Ljubljani, Metelkove »lice 3.«
V Trzinu so izvolili naši možje za župana K. Miha Čolnarja, posetnika. Novi župan ie naš somišljenik. Njemu v čast so pokali to-Piči, kar je seveda žalostilo prejšnjega liberalnega župana. Novemu županu kličemo: Na mnoga leta!
Zlatomašnik prelat Janez Rozman. 1856—1906.
Vsi ga poznamo. Ni da bi pisali njegov življenjepis. Deset številk in sedem imen — to se pozabi, njegovo življenje pa je živo in govori z velikimi besedami v vsako dušo.
Veliko je mladega naraščaja, katerim je on \ sadil krepko kal dobrega življenja v rahlo grudo nežnih src. Veliko je mladega naraščaja H jim je on bil izvrsten vodja in učitelj iu ki so tako nadaljevanje njegovega lastnega plo-dovitega življenja. 7.t kot petindvajsetleten duhovnik — ves poln mladostnega ognja in krepkega zdravja — je nastopil svojo službo kot katehet v Kočevju, kjer je tudi deloval stili leta. Pod njegovo skrbno roko se je mladina krasno razcvetevala: kjer je bilo treba, jc žalil, tukaj je oprl mlado drevesce, tam vzravnal, tu zopet obreza!. In isto delo je nadaljeval potem v Ljubljani skoro dvajset let kot katehet in šolski vod.ia. Vse svoje velike, mlade sile je žrtvoval mladini in nebo je pri-lilo svojega blagoslova^rsedanji prelat mora imeti veselo zavest nezapravljenega življenja, ker se delo nekdanjega katelieta Rozmana v rodovih bogato obrestuje.
Z Janez Rozmanom je prišlo pomladno j solnce kakor apostoli ljubezni in usmiljenja je oznanjal milost in odpuščanje, pred njegovim toplim pogledom se je tajal led strahu in du-| ševnega nemira. Apostoli milosti je delil sto-tisočim odpuščanje v spovednici, stotisoč se je vračalo potolaženih in pomirjenih vsled njegovih dobrohotnih besed. Nešteto bolnikov je
spremil z varno roko do bregov večnih rek iii njegove krepke besede na prižnici so vdano sprejemala žejna srca. Njegove radodarne roke so obdarovale nešteto siromakov in utrnile mnogo grenko solzo, ki jo je iztisnila skrb zacelilo mnogotero rano ki jo je usekalo gorje.
In še sedaj je 011 tak med nami. Kamor stopi njegova krepka postava tu kjer se za-blišče njegovi srebrni lasje, tja pride blagoslov iu sreča in zašije solnce radosti. To je vrhovni vodja naše Vincencijeve družbe.
Bilo je to pred dobrimi desetimi leti, ko jc bilo naše društveno življenje še v tesnih povojih in ko so bili zelo redki zlasti tisti, ki bi razumeli delavsko vprašanje. Janez Rozman tedaj že več kot šestdesetletni starček, je dobro razumel to, česar niso mogli umeti mnogi mlajši duhovi. Sprejel je predsedstvo »Kaioi. društva za delavke«, in da je jubilant dober predsednik, priča živahno gibanje tega društva.
Krasno prenovljena cerkev sv. Jakoba je spomenik njegovega življenja in mnoga pota do farne cerkve in do župnišča, ki so jih utrle trudne noge trpinov, govore o njem.
Dobil je obilo častnih naslovov, zablestel 11111 je na prsih zaslužni križec, sivo glavo mu diči sv. mitra.
Njegovo življenje ie lepše nego dragoceni prstan iu lepa mitra in vsi ponosni križci.
Tako stoji 011 pred nami otroki kakor gorski velikan, temno pokrit s srebrnim snegom in ožarjen z zarjo zahajajočega življenja.
Naj bi ga dolgo ožarjaia večerna zarja!
V nedeljo je praznovala Št. Jakobska fara zlato mašo svojega župnika, preč. g. prelata kanonika Janeza Rozmana tako, da ni po-
Na vojaške vaje v Rakek je odkorakal
19.	I. 111. iz Ljubljane 27. pešpolk. Tu ostane do
20.	avgusta, 21. odkoraka v Postojno in potem koncem avgusta na velike vaie pri Brežicah iu Velikih Laščah.
Visoki obiski. Goriški nadškof in metro-polit dr. S e d e j je obiskal pretekli teden ljubljanskega knezoškofa dr. Jegliča. — Krški škot dr. Anton M ti h n i č se je mudil pretekle dni na obisku lavntinskega knezoškofa dr. Mili a e 1 a N a p o 111 i k a.
Liberalci se jako jeze na dr. Šusteršiča, ker se '.toče z njim posvetovati glede volilne reforme. Ta zahteva liberalcev je skrajno predrzna. Na vse mogoče načine o napadali in sramotili dr. Šusteršiča po svojih listih iu sedaj pa hočejo, naj se razgovarja 11 posvetuje ■/. njimi! Čudno se svet suče! Člani liberalne klike naj si za vselej zapomnijo: da so po svojem grdem ravnanju izgubili pravico pritoževati sc, če jih dr. Šusteršič prezira.
Belokranjski župani gg. Matiašič, Nema-nič in Šuklje so izrekli zahvalo našemu ne-utrudljivemu poslancu g. dr. Ivanu Š ti s t e r -š i č u za njegov odločni nastop v delegacijah, v prilog belokranjske železnice.
Župan — konkurent mestni občini. Ljubljanska plinarna je prišla v slovenske roke. To je veselo dejstvo. Za načelnika ji je izvoljen ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je postal s tern konkurent mestni elektrarni. To je pa sitno dejstvo. Ljubljanska elektrika je že sedaj dražja kot žafran, in mnogi odjemalci jo že mislijo zamenjati s plinovo lučjo. Zdaj, ko bo Hribar delal dobičke s plinarno, težko, da bi elektrika postala cenejša. Kako vse drugače jc znal dunajski župan dr. Lueger urediti mestno razsvetljavo! Posebno plinarno, ki je prej odirala mesto, je nadomestil z občinsko pli-
narno, ki proizvaja danes poceni najkrasnejšo luč. V Ljubljani bomo pa po starem naprej fu-rali —: Drago pa slabo! Zdaj je seveda še manj upanja, da bi se izplačali stotisočaki, ki jih je vtaknila mestna občina v silno drago elektrarno.
Mestna občina ljubljanska bo menda opustila prodajo mleka. Pri prodaji je baje doplačala 6000 K. Prav se ji godi. Kmetu ni privoščila tistih par krajcarjev, katere je zahteval, sedaj pa naj sama trpi primanjkljaj.
Izvrševalni odbor vseslovenskega krščan-sko-socialnega delavstva je poslal sledeče priporočeno pismo županu ljubljanskemu Ivanu Hribarju: Od izvrševalnega odbora vseslovenskega krščansko - socialnega delavstva ljubljanskemu županu! Zastavil ste že pred mnogimi meseci svojo župansko besedo, da pride volilna reforma za ljubljanski občinski svet v »eni prihodnjih sej« na vrsto. Izdelali ste načrt volilne reforme za občinski svet. K posvetovanju o tej reformi nismo bili povabljeni zastopniki delavstva, ki je v prvi vrsti interesirano pri tej reformi. Tudi ni doslej še prišel načrt v razpravo. Zastonj smo že na dveh shodih, ki so se vršili zadnje dni v Ljubljani zaradi volilnih reform pričakovali ljubljanskega župana. Za petek zvečer sklicuje na-rodno-napredna stranka, kater načelnik ste ob tem času Vi, javni ljudski shod v »Mestnem Domu«. Zato Vas, sklicujoč se na Vašo župansko besdo, pričakuje delavstvo na tem shodu, da se izjavite in da slišite voljo delavstva glede voline reforme. Po Vašem ravnaju bo * delavstvo uredilo svoje nadaljne korake. — V Ljubljani, dnč 17. julija 1906. — Za izvrševalni odbor vseslovenskega krščansko - socialnega delavstva: Josip Gostinča, 1. r., t. č. predsed-1 nik; Ivan Nep. Gostinčar, i. r., t. č. tajnik.
V mašnike ie posvetil prevzvišeni knezo-nadškof goriški v nedeljo, dnč 22. julija naslednje gg. bogoslovce: za g o r i š k o nadško-fijo: Fran Ballaben iz Brume, Benedikt D r i u s iz Kormina, Josip K o s iz Nemškega Ruta, Ivan Reščič iz Gorice, Krist. Tomšič iz Gabrij pri Rubijah; Val. Venier iz Ajela, Štefan pl. P o s a r e 11 i iz Avč; za k r -ško škofijo: Iv. Grškovič, Fr. Krivi-č i č; za tržaško škofijo: Ant. K r i ž m a n, Sini. Sironič; iz kapucinskega reda: br. Bonav. S a v e c. Sveti obredi so se vršili v stolnici ob polu 8. uri zjutraj.
Preminul je v torek ob 3. uri zjutraj v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici fr. Kamil C e r n u t a. Pokojnik je bil rojen v Logu na Goriškem I. 1836. Preživel je samostanu skoraj 50 let. Pogreb je bil v sredo. — R. I. P.
Javni ljudski shod se je vršil po porazu liberalcev v »Mestnem Domu« v nedeljo 15. t. m. na vrtu Hafnerjeve pivovarne v Ljubljani.
Zlatoma&nik preč. gospod
Sklicali so shod socialni demokratje. Prišlo Je na shod okolu 1000 oseb vseh treh strank. Pri-lomastila pa sta tudi dr. Tavčar in dr. Triller. Voditelj socialne demokracije Kristan jima je bral dolge levite. V svojem govoru je dokazoval, da so liberalci nasprotniki splošne volivne pravice, ker vedo, da bodo izginili potem s površja, zavrnil je liberalne laži o izdajstvu štajerskih in koroških Slovencev, ki bodo dobili po novih volitvah več poslancev nego jih imajo sedaj, obsodil je tudi lažnjivo pisavo »Slovenskega Naroda«, ki je prav ostudno lagal v poročilu o javnem ljudskem shodu v »Mestnem Domu«, kjer so bili liberalci prav pošteno nabiti. K.laverno sta morala poslušati dr. Tavčar in Triller ta očitanja. Sicer je dr.
Triller snubil na tem shodu socialno demokracijo. Milo jo jc prosil, naj pomaga liberalcem v boju zoper »Slovensko Ljudsko Stranko«, a opravil ni nič. Dr. Tavčar je pa v svojem kratkem govoru bridko tožil, da hoče naša stranka udušiti liberalce, da se mora braniti, ko se gre za življenski obstoj liberalizma na Kranjskem, povedal je tudi to novico, da je on sam jako dober človek. (Ce je to zadnje res, ne vemo, saj proti Resmanu, čegar sina je dr. Tavčarjev študent ustrelil, se ni izkazal kot dobrega človeka.) Koncem shoda je bila sprejeta soglasno resolucija za splošno, tajno in enako volino pravico. Dr. Tavčar in dr. Triller sta jo žalostno odkurila pred glasovanjem. — To je bil tekom enega tedna drugi poraz liberalne stranke v Ljubljani.
Sklep šolskega leta v zavodih sv. Stanislava se je v soboto 14. t. m. izvršil na prisrčen način. Ker se je zaključilo ravno prvo leto, ni smel biti konec tako navaden ,da bi bili gojcnce samo po abecedi klicali in jim vročili
župnik-preiat Janez Rozman
m
izpričevala, drugega pa nič. Po sveti maši, ki so jo darovali Presvetli, so gojenci v veliki dvorani pokazali, da so se učili tudi kaj takega, za kar niso strogo zavezani. Dekla-macije, petje, godba, predstava igre »Najden-ček« — vse to je pričalo, da so gojenci v minulem šolskem letu čas dobro porabili. Ne bomo kar splošno hvalili uspehov, ki so jih šentviški gojenci v* soboto pokazali. Kajti lahko bi nam kdo očital: »Hvalite zato, ker ste zavodom naklonjeni.« Sicer si vsakdo lahko sam napravi sodbo o letošnjem delovanju zavodov. Naj si kliče v spomin, kaj so tekom le-tošnjega-leta nekateri listi pisali zoper zavode. Potem naj te napade primerja z letošnjim letnim poročilom šentvidske gimnazije. Videl bo,
da je poročilo samo najlepša zavrnitev napadov. Vodstvo šentvidskih zavodov na časnikarske napade načelno ni nič odgovarjalo, držeč se načela: Dobra reč sc sama hvali. — Ne bomo podrobno kritikovali prireditev, s katerimi so prvič gojenci zaključili delo enega leta, dasi so gojenci svojo stvar izvršili vse-kako mnogo bolje, kakor bi kdo pričakoval od dečkov. Opozarjamo samo, da je že to veliko vredno, ker je bilo precej pfvo leto mogoče, takšno predstavo prirediti. — Posebno pozornost je vzbujalo to, da imajo gojenci tako od solnca zagorele obraze, kakor bi živeli vedno na prostem. Otrokom toliko gibanja dovoliti, pa vkljub temu z učenci, ki niso sami izbranci, vendarle v toliki meri zadostiti zahtevam šole, to je brez dvoma umetnost.
Sv. oče Pij X. so pisali lepo pismo svojemu »ljubemu sinu« — kakor ga nazivljejo v pismu — mil. g. zlatomašniku in prelatu Ivanu Rozmanu, št.-jakobskemu župniku. V tem pismu mu čestitajo k izredni slovesnosti zlate maše in podeljujejo pravico, da sme podeliti 22. t. m. vernikom papežev blagoslov. Mil. g. prelat ga je podelil na dan svoje zlate maše vernikom, ki so napolnili mestno župno cerkev do zadnjega prostorčka.
Prevzvišeni gospod dr. Franc Sedej nadškof goriški je izdal pred tednom krasno pastirsko pismo svojim vernikom. Vsebina temu prvemu listu je: organizacija, zakon in šola. Najprej kliče katoliško goriško ljudstvo k edinosti in pravi: Zadnji čas je da se zdramimo iz svoje inlačnosti ter zedinimo in organizu-jemo za skupno katoliško delo, drugače postanemo robovi in tlačani naših sovražnikov in zgodovina bode za nami pisala: Nastala je bila tedaj nova doba z veliko nalogo in resnobnimi načrti, našla pa je na Goriškem nesložno, ne-brižao ljudstvo ter je šla mimo njega brez sadu k drugim narodom. Pastirski list govori dalje o zakonu in o šoli. Nadškof obeta, da bo s pomočjo ljudstva ustanovil malo semenišče z gimnazijo. Slednjič pa poživlja: II koncu Vas, ljubljeni v Gospodu, prosim, da nasproti preteči nevarnosti tako imenovane svobodne šole storite svojo krščansko dolžnost. Obramba mora odgovarjati napadu: društvo proti društvu, zborovanje proti zborovanju, časnik proti časniku, volitev proti volitvi, prošnja proti prošnji. Pristopajte torej k društvom, ki delujejo in se potegujejo za katoliški značaj ljudske šole, udeležujte se njihovih zborovanj; berite tozadevne spise-; in časopise; vdeležujte se vestno vseh volitev v občinska zastopstva, v deželni in državni zbor. Ne pozabite da je Vaša dolžnost vdeležiti se volitev. Kdor voli slabe občinske zastopnike in poslance, je soodgovoren za vse ono slabo, katero sklenejo dotični poslanci. Brezverski poslanci bodo gotovo glasovali za svobodno, brezversko šolo in za postave zoper katoliško Cerkev. Nasledek bo, da bodete morali poleg državnih šol zidati in vzdržavati še svoje katoliške šole, cerkve in duhovne. Časi so hudi. A ne bojte se sovražnikov! Oni, ki je premagal peklo in celi svet, bo premagal tudi današnje sovražnike Cerkve. Cujte in molite! Pomagajte si sami iri Bog bo Vam pomagal«. Te besede našega ir.etropolita so se nam zdele tako važne, da smo jih ponatisnili. Saj veljajo tudi nam. Ravno pri nas je učiteljstvo najbolj nasprotno cerkvi in načelnik učiteljske »Zveze«, znani Jelene, je v Šoštanju izjavil, da mora »Zveza« sledit isto pot, kakor brezversko društvo »Svobodna šola«. Proti tem nakanam se moramo postaviti v bran.
Otoče-Brezje. Na postaji Otoče, kjer izstopa vsako leto mnogo tisočev romarjev, na-pravlja državna železnica čakališče, ki bo veliko in prostorno, kakor — majhna drvarnica. In za tako kolibo so morali prispevati bližnji občanje in cerkev na Brezjah! Kje bodo ča-
kale oh neugodnem vremenu stotine ljudi? Ali n(lvci slovenskih romarjev nič nc veljajo? Ali sc ho vpoštevala splošna želja tisočev, da se onili napravi napis Otoče-Brezje, ker je na Otočah samo zaradi Brezja največji osebni promet na vsej progi? Zakaj ne ostaja sedaj ob nedeljah in praznikih vozeči prvi zjntranji vlak na Otočah? Drugod se vse stori za udobnost potujočega občinstva, in pri nas? Ali se romarji vozijo mar brezplačno? in kedaj se bomo Slovenci vozili po svoji zemlji s slovenskimi ali vsaj povsodi z dvojezičnimi voznimi listki? Državna železnica ima od postajališča Otoče več dohodkov kakor od vsake druge postaje, zlasti tudi več kakor od Bleda, a vendar ima Bled lepo štacijsko poslopje, Otoče pa nič. Človeku se ubogi romarji v srce zasmilijo, ko jih vidi na Otočah ob vsakem vremenu posedati in trpeti po hlodovih in golih tleh!' Tako brezobzirnost bi v nemških krajih plačali s tem, da bi uto, v kateri se izdajajo vožni listki razdrli in razbili.
Vojska na Daljnem Vzhodu. Te dni smo razposlali zadnji snopič tega dela. Dobijo se pa še vsi zvezki za sedaj ne vezani, v kratkem pa tudi vezani. Naroča se kar pri uprav-ništvu »Dom in Sveta« v Ljubljani.
Razglas o sprejemanju blaga na železnicah. Od dne 23. julija 1906, to jc od dneva otvoritve državne proge Jesenice-Gorica-Trst so v Trstu sledeči z oddajo in sprejemom blaga poslujoči železniški uradi: Trst c .kr. drž. j železnica,*) Trst južna železnica, za promet v carinskem ozemlju. — Trst prosta luka c. kr. drž. žele., T/st prosta luka juž. žel., za promet v carine prostem ozemlju. — Trst Skedenj, Trst-Sv. Sava, za promet v carinskem ozemlju. — Za carinsko ozemlje poslujoči uradi sprejemajo oziroma oddajajo vsako blago carinskega ozemlja ne glede nato ali se isto prevaža po državni ali južni železnici, v kolikor ni določenih izjem v »Pojasnilih in določbah za promet s Trstom«. Natančneje določbe pravic v Trstu poslujočih žel. uradov imajo »Pojasnila in določbe za promet s Trstom.«
*) Na novi postaji Trst c. kr. drž. žel., stara postaja Trst-Sv. Andrej se je opustila.
Gorenjske novice.
Iz kamniškega okraja.
g V Kamniku je dalo županstvo razglasiti Pt> mestu, naj v mesecu juliju dajo izprazniti vsa stranišča iu gnojnice, kateri še tega niso napravili. Večje kozle jc menda res težko streljati. Sedaj ko je največ letovičarjev, naj ^ okužuje zrak. med tem ko se preje, ko ni "'lo še tujcev, noben zmenil ni. Društvo za Promet tujcev pozivljemo, naj resno nastopi Proti dr. Krautu, ako hoče, da ne bodo »sled tako nespametnega ravnanja še tisti go-st|. ki so prišli, odšli.
K Strašansko ošabnost ima kamniški žlaj-I ar. Ko je prišla k njemu neka ženska v pro-Pajalnico in zahtevala nekaj, zadere se v svoji rjiani surovosti, ker je videl, da je prišla že neke druge prodajalnice: »Kjer si drugo I "Pda, pa še to poišči.« No,, bi ga kmalu mi-|""io, ako se vsi ljudje prično zavedati, da je 'aknii človekom najbolj nič opraviti imeti. I K Kamniški liberalci so priredili preteklo ■'eaeljo misijon na Vranji peči. Nekdo, o kate-|>cm tega ne bi bili pričakovali, se jim je javno ■zahvalil. Bravo!
1., K V nedeljo bo priredilo društvo »Kam-
v Kamniku vrtno veselico na vrtu ho-|lcli> riseher. Na sporedu je petje, tamburanje.
šaljivi prizori, igranje na violino in šaljiva pošta.
g Jako netaktno postopa s strankami tukajšnji postajni načelnik Rcpar. Kakor ču-jemo, se je vložilo že več pritožb proti njemu. Tako je tudi prav. Mar misli, da smo mi radi njega tukaj in ne on radi strank. Več prihodnjič.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g V vasi Dol pri Sori je gorelo pri štirih posestnikih; požar jim je uničil hiše, poslopja, žito itd. Zažgali so otroci.
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Zagorje ob Savi. Žrtev alkohola. Martin Fani iz Ogrskega je bil mnogo let nastanjen v Potoški vasi pri Zagorju. Hodil je okrog kot piskrovezec do Ljubljane in do Kamnika. V soboto, 14. julija se ie bil spet povrnil zdrav domov. Drugo jutro pa so ga našli v Potoški vasi mrtvega. Ležal je na obrazu kraj ceste v plitvem jarku, kamor ga je vrgla pijača, da se ni mogel več pobrati. Star je bil 63 let in sicer pošten mož, — če bi tega nesrečnega žganja ne bilo. V žepu je imel še okrog 7 gld. denarja.
d Sava. Na Savi kaj lepo napredujejo v cerkvi. Napravili so dva krasna stranska altarja, katera je izdelal lepo Campidell v Beljaku. Zasluge zanju imata sedanji g. župnik in prejšnji administrator g. A. Jarc. Delo jc vsacemu všeč. Sedaj bodo popravljali zvonik, cerkveno streho in okna v župnišču.
d Osebne vesti. Njegovo Veličanstvo je imenovalo preč. g. dekana A. Zlogarja za kanonika v Novem mestu. — Na ljudski šoli v Smartnem je postal začasni učitelj učiteljski kandidat g. Emil Tomšič iz Trebnjega. Na lastno prošnjo je upokojen c. kr. davkar v Litiji g. Kummer.
d Drobne novice iz Smartna. Popravljali bodo Brinjak, ki je že res poprave potreben. Čuda, da se ni pojavila še radi te pijače nikaka kužna bolezen. Sedaj pobirajo za to pri posestnikih prostovoljne prispevke, ker je občinska kasa prazna. — V šmartinski fari so se že začele najprej razporoke, seve brez sodišča, še predno je zakon v državnem zboru sklenjen. Dva liberalca ste že ženi zapustile. — Glas vpijočega v puščavi je lesen mostič med Rusom in Repino. Prav nevaren, da se ne bi kdo na njem noge zlomil, kar bi se bilo zadnjič kmalu pripetilo. Tukaj je treba prav nujnega popravila. Občinski možje na noge za Šmarčane uboge! — Čujemo, da misli šmar-tinska vas porabiti denar od semnjev za vaško olepšavo. O tem bomo še govorili.
d Predilnica pri Litiji. Nalašč smo čakali nekaj tednov in nismo precej objavili kričečih stvari o postopanju vodstva te tovarne do delavstva, češ, da se bo bogati Schvvarz spreobrnil in poboljšal, ker ima tako lepe izglede v Križarkah v svoji bližini. A mi smo se zmotili. V fabriki je postopanje čimdalje huje, kakor bi hotel g. Schwarz s silo doseči, da dobi dosti delavk. Le par slučajev za danes. Neka dekle I. P. je skozi 12 let pri njem delala in mu nabrala tisočake. Kar naenkrat se izmisli g. vodja nekega dne, da mora precej na drug oddelek, katerega dela seveda ni bila vajena. Navada je sicer, da se da odlok 14 dni, da gre na novo delo ali pa odpove. Dekle se brani, a Sclnvarz sili, sicer pa pravi: »marš, marš!« Ona uboga, a seveda zahteva, ker je bila spojena, obračun in delavsko knjižico. Te seve ne dd, pač pa utrga na plači meni nič, tebi nič:
4 krone. Stvar je prišla celo pred sodnijo, kjer so oholemu bogatinu povedali, da je tudi delavka človek, ne pa kak »marš«. Torej »marš«, to je v tej fabriki penzijon za 121etno zvesto delo. In takih slučajev je na kupe! — Neka druga delavka je delala ves teden, vsaki dan po 1 ur torej 66 ur, a ko je prišel račufi, je dobila M. R. (Ime na razpolago) — 90 vinarjev, reci: devetdeset vinarjev av. v. Malo več kot vinar za uro! — Deka delavka iz Velike doline je dolgo časa delala, a je dobila pri obračunu komaj toliko, da se je domu peljala. — Ko so brale Schwarzev inserat delavke v »Domoljubu«, kjer se jim ponuja 11 do 13 vinarjev na uro, so vzkliknile: »O ko bi bilo vsaj polovica res 5—6 vinarjev, pa bi bile mnoge zadovoljne!« — Opozarjamo vso slovensko javnost na razmere v tej tovarni, kajti časi paganski se vračajo. Obrnili bomo vsq pozornost tej tovarni. Delavke pa prosimo, naj nam enake slučaje kar v pismu sporoče na »Domoljuba«, ki bo kot ljudski list vedno stal na strani trpečega človeštva nasproti — bogatim izkoriščevalcem.
Iz kočevskega okraja.
d Kmetska zveza v kočevskem okraju
naznanja, da je njen načelnik prejel od deželnega odbora sledeče pismo: »Na vaše vprašanje z dne 9. maja letos odgovarja podpisani deželni odbor, da je deželna blagajna dobila
Avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand.
nalog, povrniti krošnjarjem deželne doklade h krošnjarskemu davku, kakor določa deželnega zbora sklep. Krošnjarjeni se je v to svr-ho zglasiti s krošnjarskimi knjižicami' pri deželni blagajni; tisti krošnjarji pa, katerim ne kaže hoditi v Ljubljano, lahko pošljejo svoje knjižice deželnemu odboru, ki bode knjižice po uradni porabi vrnil, denar pa poslal županstvu krošnjarjevega stalnega stanovališča z naročilom, da se dotični znesek izroči upravičencu proti potrdilu. — Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 16. julija 1906. — Detela, deželni glavar.« — Krošnjarjem priporočamo izročiti knjižice dotičnemu županstvu, ki naj jih pošlje deželni blagajni v Ljubljano poštnine prosto.
d Kmetska zveza bo zborovala v nedeljo dne 12. avgusta popoldne pri Novi Štifti. Pred zborovanjem ob treh bo govor v cerkvi in li-tanije, ob štirih pa shod zunaj pod lipami. Skrbite, da bo udeležba velika.
d Struškl župnik gospod Kerin gre v kratkem v Boštanj. V Strugah je ustanovil posojilnico. Bil je neumoren v svojem poklicu in skrben pospeševatel) poštenega napredka. Na
liaja ogromna večina slovenskih županov, v vrstah Slovenske Ljudske Stranke, saj le ta je edina, ki ima pred očmi občno korist narodovo
d Cez mrtve samo dobro govoriti je treba, pravijo. Toda mi smo toliko poredni, da kličemo Petričku Se v njegov političen grob: Kaj je pa s požarno hrambo predgrajsko; koliko časa bode 011 Se načelnik v vasi, ki mu je dala ob zadnjih občinskih volitvah tako nezaupnico? Doslednost, Petriček, ta velja več, kakor dvotiprežna kočija pri značajnih možeh!
d Kai je pa s starotrško pož. hrambo, Fugina? Bodete res li pripustili, da bodo kokoši jajca valile v čelade? Na delo! vi delavni mož!
d Šolo nameravajo napraviti v Lažeh za kakih 24 otrok, (iovori se, da bode morala prispevati zanjo tudi starotrška obči'na. Dobro bi bilo iztakniti krivca te budalosti.
d Odpovedal se ie starotrški župniji gospod Gujezda. Cilje se, da bo župnija še enkrat razpisana.
Iz krškega okraja.
d Sveto birmo v Krškem so delili milost, gospod knezoškof dne 22. julija. Ob njihovem prihodu so pokazali liberalni dr. Romih, kako grozno so zaspani.
d Krška kapucinska cerkev dobi novo lepo slikano pročelje s podobo sv. Frančiška, katero bo slikal neki italijanski umetnik. Tudi stolp so že lepo prenovili.
d Letošnja letina dosedaj pri nas hvala Bogu prav dobro kaže; pšenica iu drugo žito lepo plenja. Bog nam daj še zanaprej takih dni, pa bo dobro ua polju kot v goricah!
d Sainoiiemški napisi polagoma hirajo pri nas. Upati je, do dobi Krško kmalu popolnoma slovensko lice! Zora ptica, bit če dana!
d Na Zaplazu se bo v nedeljo, dne 27. julija, ob li). uri blagoslovil temeljni kamen nove cerkve s slovesno službo božjo. Polovica cerkve ie sicer odprta, ker nekdanja »kapelica« ostane nespremenjena. Načrte je prav dobro izvršil stavbenik Rudolf Treo v Ljubljani. Zidarsko delo sta dne 10. julija pričela zidarska mojstra Ignacij Spacapan in Ivan Stepančič. Slovenca iz Renč pri Gorici; tudi drugi zidarji so sami Slovenci. Stavbo upajo do jeseni pod streho spraviti. Okoličani, pridite v nedeljo na Zaplaz!
In zaslepljeno ljudstvo se obnaša nasproti temu tako, kot bi bilo to velika sreča zanj. Pri-prosto ljudstvo ne pozna črnih namenov nemške gospode, katera hoče te lepe slovenske kraje ponemčiti. Zato pa z raznimi pretvezami vabijo v nemško šolo in stariši so veseli, tla bodo otroci znali »nemško«, pošiljajo trumonia svojo deeo v to poneničevalnico. in to ne It iz sevniške okolice štajerske, ampak tudi n br.štanjske župnije, s Kranjskega pohaja in šolo Jo -1(1 otrok. To je naravnost škandal! Prosimo vas, stariši slovenski, kai pa itiiatt-od tega, če znajo vaši otroci par nemških besed? Ce mislite, da jim bo nemščina pomagala do belega kruha, se jako motite. Pošten mojster in gospodar gleda v prvi vrsti na to, da je fant pošten iu priden in pa da zna svoj materini jezik. Poznam fante, ki so zahajali v nemško šolo, in so šli po svetu polni nelepih lastnosti, katerih so se pač v obilni meri naučili med seboj, ko so hodili po cel dan z doma v nemško šolo. Tak otrok ostane najmanj olikan v celi župniji, i;i žalostna resnica je, da ni zmožen n&pisati navadnega pisma ne v nemškem ne v slovenskem jeziku. Lahko st nemški učitelji v obraz smejejo takim stari-šem; saj njim je slovenska deca le za število, da se ž njim bahajo, češ: »Glejte, koliko ie nemških otrok; podpirajte nas«, iu to st tudi zgodi. Ali bi ne bilo bolje, da pošiljate svojo deco v boštanjsko šolo, kjer en razred prazen stoji. Ce pa že kateri pošilja svoje otroke v Sevnico, ker mu je tja bližje, ali pa, ker ima slovenska šola sevniška šest, bošlunj-ska pa samo tri razrede, naj jih pošilja raje v slovensko šolo, kajti izkušnja priča, da se slovenski otroci izobrazijo v slovenski šoli tako v slovenščiri, kakor v nemščini veliko bolj, kot pa v nemški šoli. Poživljam zavedne Boštanjce, naj vplivajo na ljudstvo, da v prihodnjem šolskem letu nihče več ne bo zahajal v nemško šolo. saj stariši imajo dober namen, samo v zmoti so. Varujte značaj slovenskih krajev! Odpravite te čudne koroške raz-
mere!
Opazovalec.
Notranjske novice.
Vipavske novice.
njegovo mesto pride g. kaplan Golf iz Dobree-polj.
d Okrajni zdravstveni zastop v vellkola-šeiii okraju je izvolil za načelnika župana Fr. M u s l a r j a iz Konipolj.
d Nove ceste dobe nekateri kraji na Kočevskem. Borovec se bo zvezal s Kočevsko rek > vasi polomske fare pa na eni stran: proti Kočevju, po drugi strani pa na Struge do okrajne ceste. Kraje si je ogledal uadsvetnik gospod Klinar. Spremljal ga je deželni poslanec g. Jaklič
d Zlato žensko uro izgubila je pretečem torek zjutraj na kolodvoru v Dobrepoljah gdč. Julija Zalokar, učilel!iea, sedaj v Škocijami ■ pri Turjaku. Razven ure bila je v sivi ročni torbici še srednja svota denarja in slika pokojnega prošta Kulavica. Pošteni najditelj se prosi, naj proti nagradi pošlje te predmete na navedeni naslov ali pa odda pri bližnjem župnijskem uradu.
d Mnogo kvara je napravilo deževje drugi teden iulija. Pokošeno seno se je pralo po hribih iu dolinah. Po sodraški, ribniški in drugih dolinah je je tudi jemalo. Tretji teden pa je bil vroč iu lep, prejšnje seno se je spravilo iu novo pokošeno lepo posušilo.
d Potrjenje smo dobili. Semtertje smo pisali, da nadzornik Turk rad kaj pomečka in potlači, kar zagreši njegova učiteljstvo. V »Narodu« nam pa nadučitelj Štefančič daje lepo potrjenje. Ondi se bere njegova ilapitniea, v kateri pravi o Turku med drugim: »Mož je pa tudi topel zagovornik učiteljstva. Kjer je našel kaj zobatega.je opilil, kjer kaj za stan ponižujočega, je omilil, kjer kaj nerednega, je vsaj eno oko zatisnil.« Ce bi gospod Štefančič rekel, da je mnogokrat tudi obe očesi zatisnil, bi tudi ne bil povedal preveč.
d Popravek Brgantovega popravka. Oni dragoceni papir se ie našel. Na njem je pisano: Res je, da je Brgant pred procesijo sv. Marka govoril, da molitev nič ne koristi, da so procesije uespamet, ker vse to natura sama dela. Povod temu Brgantovenni govorjenju je bila opazka kmetov, da je strahovit potres v San Frančišku božja kazen, na kar Brgant pravi: »Kaj še, to vse natura sama dela,« in potem je dalje govoril o procesijah in molitvah. Nato se je govor nadalje razvijal: »Potem ste vi lak kot tisti samomorivec Puh, ki se je iz nas norčeval, ko smo hodili ob času hude suše pred križ molit za dež, češ, ali ste neumni, kadar dež pride, pa pride.« Brgant pravi nato: »Tukaj je imel Puh prav.« »Tedaj učite vi krivo vero v šoli,« odgovore mu ogorčeni možaki.
Belokranjske novice.
d Župan je umri — živel župan! te znane besede lahko zapišemo v nekoliki izpremembi glede starotrške županske volitve. Zeleni Petriček jc mislil, da bo večen župan, a frčal je dne 17. julija. V dvouprežni kočiji se je pripeljal ta dan še na volišče in dobil je zasluženi pokoj po enoletni volitveni borbi; Za njim žaluje v prvi vrsti ciganski časo-pes »Narod«, ki ga je branil politične smrti. Za njim žaluje maloštevilno krdelce političnih bratcev v občini. Nič ni pomagalo, da se je zatekel Petriček iskat zdravil v tretji volilni' razred v prvem iu drugem mu niso dali prostora torej k onim volilcem, katerim on kot pravi pravcati »Narodovec« odreka razširjenje političnih pravic. umrl je! Bratec politični Fugina ii i ti je držal mrliško svečo. Pogrebna gostija se je vršila pa že naprej dne 25. maja ob priliki občinskih volitev še ob njegovem sicer že zrahljanem zdravju. Ob Petričkovi politični mrliški, postelji pa je izšel kot novi župan gospod Panjan z JI glasovi. Živel torej novi gospod župan! Mi le želimo, da bi stal novi gospod župan v onih vrstah, kjer se na-
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Šmihel pri Žužemberku. Jako rodovitna trta se nahaja v Šmihelu pri župnišču; letos ima 415 večinoma dobro razvitih grozdov. O istinitosti sc lahko prepriča, komur drago.
d Dne 5. avgusta t. I. bo semenj sv. Ož-balta ua Krki pri Zatičini. Ker se je semenj sv. Janeza dne 16. maja letos nepričakovano dobro obnesel na novem sejmišču, se pričakuje, da bo ta semenj še boljši. Prignalo se je bilo nad 600 glav goveje živine in nekaj nad 100 plemenih prašičev. Za živino je bil semenj le med domačini, ker tujih kupcev ni bilo. Bili so na semnju lepi voli, ki so se prodali nad 1000 kron. Prašiči pa so bili do malega vsi prodani. Pričakujemo dne 5. avgusta obilne udeležbe domačih in tujih sejmarjev. Pri tej priliki prosim vse one, ki pišejo sejme v pratiki in koledarjih, da popravijo. V teh je namreč pisan semenj na Vidmu poleg Krke dne 5. julija, zanaprej naj se piše na Krki dne 5. avgusta. Ker S. julija ie bila le pomota.
d Čudne razmere v boštanjski župniji. Človek bi si mislil, da je kaj takega mogoče le ua Koroškem, a prepričal sem se nedavno, da v slovenski boštanjski župniji tudi vladajo prav koroške razmere. Pol ure od Boštanja je sezidal vsenemški »Sclutlverein« krasno iu obširno stavbo, ki jim služi za nemško šolo.
n Na Gočah je priredila dne 8. julija ta-mošnja dekliška Marijina družba s sodelovanjem pevskega društva »Nanos« veselico. -Igrali so igrokaz »Sv. Neža«. Veselica jc dobro uspela. Vse uloge so bile v pravih rokah Simforian je častno opravljal svojo sodniško službo, Klavdija se je dobro zamislila v svojo ulogo in tudi Neža je bila ua svojem mestu. Najbolj pa nam je seveda ugajala ljubka Kme-rencijana. Igra je blažilno uplivala na navzoče. Iu prav bi bilo, da bi se zlasti pri nas večkrat uprizarjale igre z blažilno vsebino. Naša dekleta bi tako najložje iu najpoprej prišle d" spoznanja, kaj je v resnici lepo in kaj se spodobi za mladega dekleta in bi potem ne norele za mladega dekleta in bi potem ne norele tako rili občinah. Pa tudi omožile bi se ložje in bob srečno, kot so se dozdaj. In ravno v teiu oziru smo goški Marijini družbi hvaležni, da\ nam je pripravila tako lep popoldan. Letako naprej v tem smislu, druge družbe pa naj vas posnemajo. Pevskega društva »Nanos« pa »K ne pohvalimo, prvič zato ne, ker se dobro blago samo hvali, drugič pa zato ne, ker morajo moški molčati, ko imajo ženske besedo.
n Duhovska služba na Gočah. Dne I-julija je bil c. kr. komisar iz Postojne na 0"' čali radi prireditve duhovske plače. Oocam in Marčani so se vrlo obnesli, Ložani so P1 poslali dva inoža na Goče povedat, da Ločam
nt dajo nič. Ložani, nikar ne poslušajte ;iuj-skačev, ki vas hočejo spraviti v nesrečo. Vaša trma ne bo imela dobrega konca. Poslušajte raje pametne in treznomisleče ljudi. Nikar ne rinite z glavo skozi zid. Kaj res menite, da bo Karol Majar vaš župnik? Ki, slabo bo za vas, če vas bo pokopaval Karol Majar!
n Razpisuje se organistovska služba na Slapu pri Vipavi. Letna plača 0000:00 K. Prosilci naj naslove svoje prošnje koleka proste na gosp. kraj. šolskega nadzornika na Slapu. Cas za vlaganje prošenj je do 31. septembra t. L
Iz Št. Petra in okolice.
n Iz Št. Petra na Krasu. Dne 16. julija iiiurl je v Št. Petru gospod Ivan Špilar, trgovec in gostilničar. Bil je več let župan. Pogreb je bil zelo lep, od blizu in dalcc prišli so njegovi znanci in prijatelji spremit ga k zadnjemu počitku. N. v m. p.!
u Poslovil se je od nas, pa ne za v večnost, ampak le za v Gorico, gospod Ferdinand Kariš, dosedanji c. kr. poštni oskrbnik. Tekom llletnega delovanja v tukajšnji občini priljubil se ic sicer natančen in nad vse vesten uradnik z svojo ljubeznjivosto vsem. Svoje spoštovanje in udanost so pokazali do njega odlični možje naše občine s tem, da so sc na prav ljube/njiv način poslovili od njega v nedeljo, dnč 15. julija. Gospodu višjemu kontrolorju ča-stitamo na njegovem povišanju in mu želimo v novi službi mnogo uspeha.
n V Št. Petru In okolici se letos zida nič manj kot 7 novih hiš. — Podjetniki iz Kastva so nam.napravili apnenco, ki naj bi preskrbovala nas vedno z dobrim apnom. Apnenca je bila blagoslovljena na dan sv. Petra iu Pavla. Kakor kaže dosedaj, se bo podjetje dobro obneslo. Tudi cena 100 kg 2 K 30 v ni previsoka z ozirom na današnje razmere.
ii Iz Zagorja ua Pivki. Sliši se, da so liberalci v Zagorju iu Knežaku sklenili ustanoviti posojilnico in da so baje pravila že registrirana. Kakšna bo bodočnost te posojilnice, ki ima namen škodovati posojilnici v Knežaku, ki izvrstno delpje, se da sklepati iz tega, da ji bo načelnik mož, ki je baje rekel, da se dandanašnji ne sme verjeti in zaupati nobenemu, tudi njemu ne. Sicer pa le poskusite če bo le šlo.
Idrijske novice.
n Zupan novi ie g. Josip Šepetavec, ali če se po pravici govori, se mora reči: podpisoval se bo kot župan. Vodstvo občine pa bo imel v rokah tisti, kakor doslej, namreč K. Dragotin, čeprav še v odboru ni. Za idrijskega župana je pač dosti, da zna pisati, tega Pa ni nikjer v postavah, da bi moral znati tudi misliti.
n S. L. S. v Idriji še nima župana. Kako to? 1 tako, ker Šepetavec pošilja meščane, ki niso z njegovo stranko volili, k dekanu, češ, "aj jim on da peska, vode itd. Gosp. dekan pa "i župan.
n O računih mestnega gospodastva ne liberalci govoriti. Cemu tak strah, če je bilo vse \ redu? Slabo izpričevalo ste dali g. Šepetavec, svojemu duhovnemu očetu s tem, da s'e l>ri posvetovanju radi kandidatov za I. raz: red z vso naglostjo preprečili vsako besedico
o računih.
u Zanimanje za III. katoliški shod se zelo opazuje v Idriji. Celo izmed priprostih delavcev v rudniku so nekateri pripravljeni sami j|d sebe vzeti za par dni dopust ob času kato-"skega shoda. To je lepo!
Iz raznih krajev Notranjske.
u Z Vrhnike. Iste težko pričakovane obeske volitve, katere so oče župan s pomočjo
gospoda »Zupanovca« iz Bevk na zvit način tako dolgo zadržavali so vendarle pred durmi. Prihodnji mesec bo že potreba stopiti v volitveni boj. Ob času volitev na noge! Nobeden volilec naj ne ostane doma. O tem bomo še več pisali. Tudi bomo o pravem času naznanili volilne dneve. Tedaj bodite pripravljeni in ne poslušajte sladkoustnega očeta župana, kajti sedaj pred volitvami bode proti vsakemu zelo prijazen in vsakemu bode vse obljubil, kar bode hotel imeti. Sicer pa menimo, da ga že vsakdo dobro pozna in da se ne bode nobeden več vsedel na njegove limance.
Štajerske novice.
Iz. Št. Ilja se poroča: Nemci nc morejo mirovati, odkar je dobila naša občina slovenskega župana. Zoper njegovo izvolitev so se pritožili; a »nepristranska« vlada jim je kajpada takoj ugodila in volitev razveljavila. A vkljtib temu je bil tudi drugič izvoljen za župana naš vrli veleposestnik g. T h a 11 e r.
Protestantje v Celju so si z denarjem, ki so ga dobil iz nemškega »rajha« sezidali novo luterš cerkev, akoravno imajo že eno, ki pa ni bila nikdar polna. Celo pri blagoslovu nove cerkve je niso mogli napolniti, dasi so silno agitirali za udeležbo.
Pri državnozborski volitvi za IV. kurijo ie bil izvoljen mesto umrlega Berksa g. sodni uadsvetnik dr. V o v š e k. Liberalci so zopet hoteli zgago delati in ti sil i ti dr. Povalejo. Pošteno katoliško ljudstvo pa se ni dalo zbegati in je skoro soglasno izvolilo dr. Vovšeka. Dobil je nad 2500 glasov. Na Dunaju je pristopi! k »Slovanski zvezi«, kjer bivajo tudi drugi katoliški slovenski poslanci. Štajerskim liberalcem ni po godu program dr. Vovšeka, v katerem je naglašal potrebo vere.
V Kozjem je zadnji čas vihrala dvakrat bela zastava v znamenje, da ni bilo nikogar zaprtega
Slovenska gimnazija v Celju je imela letošnje leto 193 učencev. Z odliko jih je napravilo 22, 112 s prvim redom, ostali niso izdelali.
Pododbor »slovenske krščanske socialne
zveze« jc imel 19. t. m spjo v Mariboru. Razgovor je bil o udeležbi na III. slovenskem katoliškem shod uv Ljubljani.
Grozilo poškodbo jc dobila nedavno 24-letna hči Marija Vahtič iz Gornjega Haga pri Arvežr.. Skočila je namreč s senenega voza, pri tem si ji je pa kavelj neke verige tako za-pičil v telo, da jo je pretrgalo do križa. Prepeljali so jo v graško bolnišnico, kjer je izdihnila med groznimi bolečinami.
m
Koroške novice.
Nevarno ožgala se je neka deklica na Mo-stiču s tem, da je izpred svinjskega kotla padla ena iskra na njeno obleko, ki se je takoj vnela. Prepeljali so jo v celovško bolnišnico.
Odsek za volilno reformo, v katerem imajo večino nemški poslanci je odklonil zahtevo dr. Šusteršiča, da se da koroškim Slovencem še en mandat. Vsa prizadevanja naših poslancev so bila brezvspešna. Zato pa je vse obsodbe vredno, da sc najdejo med koroškimi Slovenci nekateri hujskači, ki zvračajo vso krivdo na načelnika »Slovenske Ljudske Stranke«, kot bi bil vsemogočen. Vsak nepristranski človek, ki je zasledoval dogodke v odseku za volilno reformo mora priznati, da
je dr. Šusteršič napel vse sile, da bi bil Korošcem priboril še en mandat, toda vsled najhujšega nasprotovanja od nemške strani to ni bilo možno. To ve tudi dr. Oblak v Celovcu, a kljub temu pošilja neumestne in otroške napade v umazani »Slovenski Narod« na dr. Šusteršiča. Pametni ljudje itak obsojajo tako ravnanje nekaterih koroških liberalcev. *
Topničarski polk je odšel iz Celovca v Krško k strelnim vajam, kjer bode od 25. do 30. julija streljal na tarčo.
Mizarski štrajk v Beljaku jc končan. Pomočniki so vse dosegli, kar so zahtevali.
Dezertiral je Hi. t. m. proti večeru pešec Jožef Orehek od 17. pešpolka iz Glinje na Koroškem, kjer je bival na vajah. Pridružil se je neki ciganski družbi, toda ko ga ie tu zapazil desetnik in ga hotel prijeti, jo je popihal v gozd v smeri proti Ljubelju. Orehek je že drugič zbežal, odkar je pri vojakih.
Vnovo ustanovljeni občini Bistrica je bil izvoljen za župana g. Peter Z vaj, hišni posestnik in mlinar. Bistrica na Žili je prej spadala k občini Starjavas.
k Posestvo s prodajalno in več drugih kmečkih posestev, tudi z gostilno v mestu Velikovec in na deželi prodaja iu vabi kranjske Slovence, u le iz prijaznosti, ker so plačilni pogoji ugodni. 1. Homan, Velikovec, Koroško.
Primorske novice.
Goriški Lahi so zelo razburjeni, ker je vlada dovolila, da se je odstranil na goriški postaji samonemški in laški napis. V občinskem svetu je odbornik Pinausig razsajal radi tega. Na galerijo so poklicali mestni očetje poulično drulial, da je ploskala.
Javni shod tržaških Slovencev pri svetem Ivanu pri Trstu jc z ogorčenjem protestiral proti krivičnemu žaljenju slovenskega ljudstva, storjenem s tem, da je na postajah Sv. Ivan, Rocol in Trst slovenski jezik popolnoma izključen na napisih, dasi je ondotno prebivalstvo v večini slovensko. Zelezniško'minister-stvo se poživlja, da takoj odstrani to krivico. Radi te žalitve se slovenski mestni odborniki niso udeležili otvoritve železniške proge 19. t. m.
Vsled mušjega pika umrl. V Pulju je pičila pred tednom muha stotnika trdnjavske-g;i topničarskega polka Andreja pl. S 1 i v n i -k a, ki je čez nekaj dni vsled zastrupljenja krvi umrl.
Reki si je prerezal žile poročnik Jela-čičevega polka Riliard Sten ta.
Ranjen železniški čuvaj. Na Nabrežiui je hotel K), t. in. neznan zločinec okrasti železniškega čuvaja Matija Pleterška in mu ie zadal 20 ran z nožem.
Oskar Gabršček, katerega so goriški liberalci poslali v državni zbor je eden najbolj lenih poslancev. Za volilce se malo briga, na Dunaju ga ni skoro nikdar videti. Najraje sedi doma v Tolminu. Ko je kranjski liberalni poslanec Plantan izstopil iz odseka za volilno reformo, so morali parkrat brzojaviti po Gabr-ščeka. Prišel je sicer na Dunaj, a ko je v odseku prebral neko izjavo, katero mu je najbrže kdo drugi spisal, jo je pobrisal zopet domov v senco. Tako deluje liberalni poslanec Gabršček, za katerega je »Soča« šla z vso vnemo v ogenj, za svoje volilce. Ta mož je res pravi vzor poslanca .
V istrski deželni šolski svet pridejo vsled imenovanja cesarjevega msgr. in župnik volo-ški Zamli č, ravnatelja puljske in koprske gimnazije ter ravnatelj koprskega učiteljišča g, Viktor B e ž e k.
Iz raznih krajev.
Beneški Slovenec za škofa in napad na njegovo osebo. Pred tednom je došlo poročilo iz Rima, da je imenovan za škofa veleč. g. dr. Alojzij Pelizzo, beneški Slovenec iz Fojde (Faedis), mnogozaslužni vodja videmskega semenišča. Rodil se je leta 1860. Nenavadno energičen in podjeten, vso svojo skrb jc obrnil na gmotno zboljšanje svojega zavoda ter je v čudovito kratkem času postavil novo, velikansko semenišče v Čedadu, katero se bo slovesno blagoslovilo koncem avgusta. Zdaj bo njegova delavnost imela novo torišče v Padovi, kamor ga je sv. Oče imenoval za škofa. Slava in na mnoga leta! — Kanonika profesorja Alojzija Pelizzo, ki ga je imenoval papež za škofa v Padovi, so napadli na kolodvoru v Cividale. Pričakovala ga je duhovščina, oblasti in velika množica. Ko je stopil novoimenovani škof iz voza, ga je napadel trgovec z mlekom Mullani, ga psoval in ga prijel za talar. Mullanija so izročili karabinier-jem. Mullani je sovražil škofa, ker je ta ustanovil deški zavod, ki potrebuje mnogo mleka, vsled česar je imela škodo Mullanijeva trgovina. Novoimenovani škof na starodavnem padovanskem škofijskem sedežu govori prav dobro slovensko in je bil tudi že kot profesor na obisku v Ljubljani.
— Ameriške novice. V Clevelandu je ponesrečila gospa Marija Levstik, ko je hotela s petrolejem podnetiti ogenj. Petrolej se je raz-lil po njej in vnel, da je bila takoj vsa v plamenu. Levstikova je drugi dan umrla. Poleg nje je bila opečena tudi njena sestra in dva moška, vendar ne hudo. — V NVankeganu je povozil vlak rojaka Alojzija Burja. — V Jak-montu je ponesrečil v tovarni Franc Vatovec, doma iz Gorenjih Ležeč na Krasu. — V Cum-berlandu (Wyo.) je ponesrečil Josip Jaklevič, doma iz Metlike na Dolenjskem.
Novice za abstinente.
Abstinent.*)
Eden je agent za fajfe, drugi za zelene žajfe, ta cikorijo ponuja, Oni se z bonboni milja. Vsak po svoje agitira, Vsak po svoje krog havzira. Kdo za vodo je agent? Abstinent — abstinent.
Grd zločinec krog se klati, dušo ljudsko valja v blati, srečo rodovin podira, zdravje ruši, mir zavira. Pot njegova je med nami tlakana s krvjo, solzami. Alkohol je delinkvent, Rabelj zanj pa abstinent!
Alkohol nam predseduje, ob godovih nam goduje, ob kupčiji, ob sedminah, po gostilnah, po rodbinah,
*) Ta lepa pesem, ki se lahko poljubno podaljša, se je prvič pela na veselici društva »Abstinent« v Ljubljani. Društvo »Abstinent« rado postreže tudi z napevom s spremljeva njem klavirja.
ob zibeli in ob grobi, v trudnem delu in v lenobi. Grd iu krut ta prezident! Vrgel ga bo abstinent!
Vse zijalasto ga gleda, kot zverino, kot medveda, vse pošilja ga na mesec, ker mu manjka par kolesec. Cvetje s trnjem ga krtači, vse se mu poredno pači. Kdo je ta? Sapermentl Abstinent — abstinent!
Čudne so zmesi življenja, kos veselja, kos trpljenja; zmes modrosti in norosti, hudobije in kreposti. Dobro branimo, vživajnio, slabo, novo odštevajmo! Alkohol je minuend! Odštevavec abstinent!
Kar pritiplje v hlačah, suknji, gre po grlu, splava v luknji; žena mu doma prejoče, deca gladna, naga stoče. Vedno nove mačke zdravi, dokler smrt ga ne zadavi. S tem ne morem bit' kontent, in zato sem abstinent.
Kdor v politiki deluje, trezno le naj premišljuje, kadar se postava kuje, ktera naj vas osrečuje. Dobrih nam veliko manjka, zmedenost je starih mamka. Pivec ni za parlament, tam naj dela abstinent!
Premoženje vse zapravil, neštevilno mačkov zdravil. Zdaj ko nič več dnarcev ni in na puf nič ne dobi, z vodo žejo si tolaži, alkohol grdo sovraži. Ce prej vodo pil bi šrnent, bil bogat bi abstinent.
S trudom se konča matura, brez skrbi potem se fura gor na Dunaj jus študirat, al' pa tud' filozofirat. Ali pridno kolokvira? Rajši litre prav podira. Zdavnaj bi bil že suplent, če bi bil tud' abstinent.
Lepo delo smo končali, v boju smo se pokrepčali. Oskrbeli srno patente spet za nove abstinente. Vaših imen korenine so rešitev domovine. Lepo hvala! Kompliment vam sporoča abstinent!
Narodno gospodarstvo
ŠKANDAL V AMERIŠKIH MESNICAH.
Veliko presenečenje so vzbudila zadnji čas poročila o razmerah v ameriških klavnicah in tovarnah za konserve. Vse klavnice v večjih mestih so v rokah mogočnega trusta, ki obstoji iz šestih velikih tvrdk. Akcijski kapital znaša 370 milijonov kron. Ta trust je preskrboval vsa večja mesta v Ameriki: Novi Jork, Filadelfijo, Boston, Šikago in dr. z mesom. Trust je določal ccno živini, določal tuJi po kateri ceni se bode prodajalo meso, kako plačevali delavci, a bil je brez vsakega zakonitega nadzorstva. Zato se potem ni čuditi, da so vladale v klavnicah tako škandalozne razmere. Te neznosne razmere in nesnago, ki vlada v klavnicah za živino in v skladiščih, je opisal nek pisatelj. Dotično knjigo dobi v roke tudi predsednik Zvezinih držav, ki da preiskati vse klavnice tega močnega trusta, da se prepriča, je li resnično to, kar popisuje pisatelj v svoji knjigi ali ne. Preiskovalna komisija je našla v klavnicah v Sikagi nad 6 milijonov kg neužitnega mesa, ki je bilo namenjeno, da se porabi za klobase. V tovarnah za klobase v Novem Jorku niso imeli nobenih kanalov, da bi se odtekala nesnaga, našli so le veliko gre-benično jamo, ki je bila polna gnjijočih odpadkov, in iz katere se je širil smrad po vsej tovarni.
Na tisoče živalij, ki so bile jetične ali so imele vnetje ali druge bolezni, so poklali v klavnicah in meso porabili. Meso, katero je nadzorstvena oblast odločila kot neužitno in zahtevala, da se uniči, so skrivaj zopet utiho-tapili v tovarne in je porabili za klobase. Trust jc imel tudi vse polno agentov po deželah, ki so kupovali celo mrhovino. Meso napol segni-tih živali so namaka i v vodi, devali v ledenice in potem z raznimi kemikalijami odstranjali smrad iz mesa, ki se je navadno podclalo v klobase. Posledice tega odkritja bodo pač te, da bo ameriško meso, kakor tudi drugi izdelki iz mesa se težje prodajalo na evropskem trgu kot doslej, in da bodo tudi v Ameriki javne oblasti tem odločneje nastopile proti ljudstvu škodljivim trustom.
Preizkušnja novega avstrijskega topa.
Vojno ministr. je ukazalo, da preizkusijo top 8 m M 1905, iz katerega so iztrelili dva tisoč strelov. Cev je ostala popolnoma neizpre-njena in tudi uspeh pri streljanju ni nič trpel. Pričetna hitrost kroglje ni nič trpela. Gorkota ni razširila cevi. Tudi lafeta je ostala ne izpremenjena. Uspehi preizkušnje 7 mm 1899 poljskih topov in 10 cm poljskih havbic so tudi izborni.
Zahvala.
Jfer se mi vsled preobilega števila mojih častilcev in lastilk povodom petdesetletnice mojega mašništva nikakor ni mogoče vsakemu posebej 2ahvaliti, kličem na ta način vsem, so mi ha^or^oli ustno ali pismeno i3ra3ili svoje čast it ke ■'
šjog dobrotljivi povrni tisočero!
Janej Jfojmart 1637 l—l	3latomašni
HAnffffnlPff tik deželne ceste na Krki, Dolenjsko, nUVUUIItU se odda takoj » najem z vsem kovaškim orodjem Dela je vedno dosti najmanj za dva kovača. Prednost Imajo oženjeni in lepega vedenja. Frano Rebolj, trgovec Krka, pri Zatičini, '525 1
Kratko a dobro. Za polovico
cene po ceniku,
tudi ako se vzame posamič, dobavimo vam vse. Tako stanejo kolesa gl.40--.
Od gld. 47-- dalje popolno carine prosto od avstrijske razpošlljainice. Freiiauf gld. 2-— več. IHul-tiplex kolesa 6 letno pismeno jamstvo. Kolesni krov gld. 2-40, 2-60, 2 80. Zračne cevi gld. 1'50, 1-70,2 10, pism. jamstvo. Sedlo 1 gld. vožna sesalka 50 kr., držala, osi itd., primerne za vsak sistem, čudovito ceno Krasni cenik zastonj ln poštnine prosto. Iščejo se zastopniki tudi za samo priložnostno prodajo. Postranski zaslužek. Mu!tiplex-Fahrrad-lndu-strle Berolin 41, Oitschinerstr. 15. 1229 8
Za nagluhe
jePlobnerjev novo-zboljšani slušni bob -nifc neobhodno potreben. (Patentovan v vseh kulturnih državah.) Z velikim uspehom se rabi, ako iumi po ušesih in pri ner-Aoznetn bolen Ju u i e s. Kdor ni po-1 polno gluh, dospe na ta način do popolnega sluha. Neporušljiv in skoro neviden, ako se nosi v ušesu. Tisoči v rabi. Mnogo zahvalnic od gospode in zdravnikov. Pošilja se, ako se pošlje denar naprei ali povzame. 1 komad 10 K, 2 komada 18 K. — Prospekt s spričali zastonj. 1826 3-3
C. POEHLMANN,
Wilhelmstrasse 10,Monakovo(Mflncbeii)W.4f
Moja soproga je 6 let čutila hudo šumenje po ušesih in je malo slišala; po komaj trimesečni porabi Vašega slušnega bobniča je pa skoro popolno ozdravljena, in Vam z radost|o sporočam, da sedaj po preteku petih let zopet čuje tikatakanje ure. Potrudil se bom vedno najtopleje priporočati Vašo tako koristno iznajdbo in dal na željo rad vsakomur pojasnila.	ITI m. O. K.
KAVINA PRIMES
zajamčeno pristna clKorija.
Izdeluje
Prva jugoslovanska tovarna
za kavine surogate, ligovo in sladno. kavo
v
Ljubljani.
Postavno varovano. Vitko ponarefauje In ponatlskovan|e kaznivo.
Edino pristen Je Thierrjje* 2630 D balzam 52-30
le z zeleno znamko »redovnica". Btaroelavno neprekoino
firotl slabemu prebavljanjn, krčem v fte-oden, koliki, balam, prsnim boleznim,
Influenci itd. Itd. Cena 13 ma|bnlh ali 6 dvo|natlh steklenic aH ena velika specialna sleklenlca s patent. zamaikom K 5 — Iranko. TMerr levo cenUfolijako trt' ,0, poeaau jmano kot non plut ultra
Rrall ftinTaa itks ilar m ranam, vnct|em, rinltvim, abscesom i oteklinam vich vrst. Cena: slončka K 360 bi polije le proti po zetju tli denar napre|.
Lekarnar t. Thiirry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Sroinra • tisoči originalnih zahvalnih pisem Kratiš In Iranko. V aalogl v ikoro vaeh večjih lekarnah in mediclnalnih drogerljab
Prihodnja številka »»DOMOLJUBA" Izide dnč 2. augusta 1906.


Mi

Loterijske	s redke.
Dnnaj, 14. Jultfa. 80	47 73	82 63
Gradec, 14 julija 32	19 31	16	35
Trsi, 21. julija 65	38 8	35	13
Line, 21 Julija 28	76 57	13	22
Učenca
za trgovino z mešanim -------blagom, ki ima primerno šolsko izobrazbo, sprejme takoi Frano Stiglic, trgovec, Radoljica, Gorenjsko.	1628 2—1
r
I
I
II I I
I
Lekarna v Litiji
pri Mariji pomagaj
priporoča sledeča izvrstna in vže mnogo let preizkušena zdravila :
Protlnekl ali udov cvet
žile in mišice; tudi krepi telo po dolgi hoji in težkem delu. — Steklenica velja 80 v., tucat 8 K.
tranlups lahko odvajajo,vzbujajo slast do jedi, £61QQ£I1S ft&pAJlCB vstvarjajo sliz in krepe želodec. -Steklenica 40 v., tucat 4 K, 3 tucati le 10 K, 5 tucatov 16 K, poštnine in zavojnine prosto.
Litijski prsni sok aH sok soper kašelj sp™df0?-
forno-kislim apnenim železom. — Steklenica veija 1 K, tucat 10 K, 2 tucata 19 K poštnine in zavojnine prosto.
Odvajalne krogljice nemb'gospSo"mj8tvuTolvledočnebsCo
se pri zaprtju človeškega telesa in težki prebavi. — V ška-tuljah po 40 v., en zavoj s 6 škatuljami 2 K.
TT»nHi>» rnriflr	"blažujcjo krč ter oživljajo, krepe
AapiJl.CS zoper fi£B m pomirjajo želodec. - Steklenica 50 v., tucat 4 K 60 v.
Tinktura soper kurja očesa ^r'k„$ 0čK
bradavice, žulje in ozeblino. — Steklenica 70 v., tucat 7 K.
Gg. kmetovalcem priporočam sosebno dobro znan živinsko in praiičevo štupo, ki služi obenem kot zdravilo in je tudi dobro znan redilni pripomoček.
Ako hočete imeti lepo in zdravo živino poslužujte se edino priporočljivega mojega praška pod imenom: „Svilin". 1 zavoj 60 vin., 5 zavojev K 2-40, 10 zavojev K 4-60 in zavojnine prosto. Trgovcem dovolim znaten popust.	903 4
Dalje so v zalogi vedno sveža homeopatlčna in tudi vsa tu- in inozemska zdravila, mm
Zdravilu se razpošiljajo takoj vsak dan sveža po pošti na vse kraje. Zahvalna in prlpoznnlna pisma dohajnjo vsak dan in so drage volje na razpolago, Pismena naročila z dežele prosim naslavljati
II založnik c. kr. državnih uradnikov.	■
Osno Cnlkf paiteljM perje
v, u»ii-
iirtKir—; bcTcKi, I tke
; krm :
«r .
menkei
skabljeneft K U — ineinabetefi, mehi lltneji K 30'-; kr* lll|t st frtnko prati p*mt|i
•ktb-
P«-
Tidl it ztmenji tli nut| nun proll povrnitvi poitnlh itraikov
■•sstfiktSaohsil, Lskss III
1632 p.Pizcn na Celketn.
P
S §.
•	ES 5
•	ŽL* 0» »3
n «3
& nt— L O) 18 «-» > S= _ O CS «
b fr* S
S	BT
S	«
O	TJ
«	.a
V

isa 0
•ffl c
51
■Sjl-
> SIJ,
- M
I?
n ■o e t a
18 HS
'iT
e
«
o "h S
T3
O M
O ž 8
ulu.' ri.
S " > __
= .iHis
JJ m ■
0	« a
» o Z? S" —
-	j* <y
.-.t-.t-o i
'S* 2
SE« B 3 BO. G> o c3
„ iS J" M i§ £> a
2iJ E a" „
S T m ~
So^Vo Jt
B £ 1 O- L
!2 sa z
Jo" g
. p*ji
n M o ^rr ?
1	ff.t- o t
cd b
-	J3	k^
l ■■ « * ; m 3 c c _
3 cj o v, .r St
CE-Oa bi
Krajše povesti.
Basnigoj, Zaroka o polnoči, K - '40. Bedenek, Solnce in senca. Povest. K - '40. Brezovnik, Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših
kratkočasnic iz vseh stanov. K 1 '70. Cegnar, Babica. 2 sešitka K 1 30. Cigler, Sreča v nesreči. K —'74. Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov. K — 70. Cigler, Kortonica koroška deklica. K '70. Hoffman, Bog pomaga. Povest, karton. K — 90. Hoffman, Peier Prostak. Povest, kart.K - '90. Hoffman, Kar Bog stori, vse prav stori. Povest, karton. K —'90 Holfman, Kako vzgaja usoda. Povest. K — 90. Hoffman, Čas je zlato ali od nboštva do bogastva. Povest. K '82. Keller, Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji, 2 zvez K '90. Koder, V gorskem zakotju. Povesi. K -'40. Kosi. Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk In zabavo. Trdo vezano K \ '30. Lesar, Perpetua ali afrikanski mučenci. K 1'30,
trdo vezano K 1'60. Parapat, Robinzon starši. Njegove vožnjo in čudovite dogodbe. K 1'30, trdo vezano K 1'50. Mavr, Mučenci. Starokrščanska povest KI 05. Sipnkiewicz-Miklavec, za kruhom. Povest K 40. Tomšič, Peter Rokodelčič. K --'50. Trošt, Pri stricu. Povest. K - 95. Trstenjak, V delu je rešitev. Poučna povest. K -'70.
Vonomir-Križan, Svltoslav, Povest. K '40. Zakrajšek, Oglenica ali hudobija in nedolžnost. Povest K —-70. Zupanč.č, Hubijola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. VViesemanu. K 1'30, vezano K 1'50
Razne povesti.
Vsak sešitek po 45 vinarjev: Črni bratje. — S prestola na morišče — Leban, 100 beril za otroke. — Feldmaršal grof Radecki. — Milko Poštenjakovič. — V«nček pravljic in pripovedk. — Pri Vrbovčevem Grogi. — Lažnjivi Kljukec. — Močni baron Kavbar. — Izdajalca domovine. — Tiun-Ling, kitajski morski razbojnik. — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar mehikanski. — Vstajenje, — Knez Črni Jurij. — Repoštev. — Pod turškim jarmom. Hildegarda. — Naselnikova hči. — Nikolaj Zrinjski. — Hirlanda. — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dob-rušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v Liliput. — Hubad pripovedke I. — Hubad pripovedke II. Narodne pripovedke za mladino II. — Car in tesar.
Vsak sešiick po 37 vinarjev: Božični darovi.
—	Erazem predjamski. — 60 malih povestij.
—	Sveta grofinja Oenovefa.
Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi Jaka I. - Šaljivi Jaka II. — Izanama, mala Japonka. Krištof Kolumb. Darinka mala Črno-gorka. Sita, mala Hindostanka. - Narodne pripovedke za mladino I.
Zgodovinske povesti in pripovedne zbirke.
Andrejčkov Jože — Pripovedni spisi — :
I.	Črtice iz življenja na kmetih. K - '40.
II.	Matevž Klander. — Spirltus familiaris.
—	Zgodovina motniškega polža. - Gre-gelj Koščenina. K - '40.
III.	Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. K — .40.
IV.	Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji.
—	Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. Dambeški zvon. K —-40.
V.	Žalost in veselje. K 1'05.
VI.	Nekpj iz ruske zgodovine. — VojniŠka republika zaporoških kozakov. K —'40.
VII.	Božja kazen. — Plaveč na Savlni. — Čudovita zmaga, K "40.
VIII.	Emanek, lovčev sin. — Berač. K — '40.
Benedek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K 2'20, vezano K 310.
Dimnik, Avstrijski junaki. S 17 podobami. K 1-60.
Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski junak ali
uplemenitba Teharčanov. K -'90. Kržič, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov
krščanstva. I. do'III. del po K -'70. Kržič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letnik 1894 do 1902, vezan po K 3*30
Kržič, Vrtec, letnik 1903 K 3'70.
, 1904 do 1905 po K 4'30. , Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Letnik I. do X. po 95 vin. Kržič, Angelček. Letnik XI. do XIII. po K 115.
Majar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortcsu in Pisaru, Trdo vezano K 2-20.
Mladinska knjižnica. Povesti:
I. Brlnar, Medvedji lov — Čukova gostiia.
Trdo vezano K —-90. II. Trošt, Na rakovo nogo. Trdo vezano K -'90.
Šmida Krištofa — spisi.
I. zvezek: Ljudcvit Hrastar. — Oolobček. Posl. P. Hugolin Saltner. '.Drugi natis.) mehko vezan 70, trdo 90 vin.
II.	Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) M;hko vezan 70, trdo 90 vin.
III.	Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 90 vin., trdo K 1-10.
IV.	Kanarček, Krcsnica, Kapelica v gozdu. Posl. P. Hug. Sattner. Mehko vezan 50, trdo 70 vin.
V.	Slavček. - Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 vin.
VI.	Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70 v., trdo 90 v.
VII.	Jagnje. — Starček z gore. P. Fl. Hrovat. Mehko vevan 80, trdo 1 K.
VIII.	Pirhi. - Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslov. P. Fl. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 vin.
IX.	Hmeljevo cvetje. Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
X.	Ludovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XI.	Najboljša dedščina. - Leseni križ. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 vin.
XII. Koza Jelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 70, trdo 90 vin
XIII.	Sveti večer. Posl. Fr.Salezlj. Mehko vezan 70 vin., trdo 90 vin.
XIV.	Povodenj. — Kartuzijanski samostan. — Posl. Fr. Salezij. Broš. 70 vin., vez. 90 v.
XV.	Pavlina. Poslovenil Fran Salezij. Mehko vezan 70 v., trdo 90 vin.
Spillmannove povesti:
I. zvezek : Ljubite svoje: sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji K —'45, vezano K —'65).
II.	Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K '45, vez. K '65.
III.	Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K '45, vezano K —'65.
IV.	Praški judek. Povest K —'45, vezano K '65.
V.	zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. 40 vin., trdo vez. 00 v., po pošti 5 v. več.
VI.	zvezek: Aiumugnm. sin indijskega kneza. Povest. 40 vin., trdo vez. 60 vin., po pošti 5 vin. več.
VII.	zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. Cena 00 vin., karton. 80 vin., po pošti 10 vin. več.
Spillniann, Žrtev spovsJne molčečnosti. Povest po resnični dogodbi. K 210. Stowe-Malavašič, Strijc Tomova koča ali življenje zamorcev v robnih državah svobodne severne Amerike. Ka.'t. K 1'50. Sfeknik, Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zgodovinski roman. K —'90.
Igrokazi.
Zbirka ljudskih iger. Vsak snopič K —-90. I. snopič (2. napis) Vsebina: 1. Pravica se je izkazala. Burka v d.eh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Zamujeni vlak. Šaloigra v petih prizorih. Samo moške uloge. 3. Lurška pastarica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. — II snopič. Vsebina: l.Ve-deževalka. Gluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2. Kmet-Herold. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Župan Sar-damski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. III. snopič. Vsebina: 1. Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge. 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo ienske uloge. — IV. snopič. Vsebina: I. Doktor Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni „prl zlati goski". Pred-pustna burka v 1 dejanju. Samo ženske uloge.
Za poštnino ni Ireba denarja posebej prilagati, ker je ista že pri vsaki knjigi uračunjena: pri večjih narcčilih povrnemo poštnino s tem, da dodamo kako primerno brošurico ali knjigo brezplačno. — Kdor torej ž<li naročiti eno ali več teh knjig naj pošlje denar po nakaznici na naslov: MKatoli6ka Bukvama" v Ljubljani, in zapiše na odrezek (kupon) katere knjige bi rad naročil. Če pa kdo ni vajen pošiljati denar po nakaznici, naj nam naznani naslove dotičnih knjig na dopisnici ali v pismu, nakar mu pošljemo vže izpolnjeno položnico, katero mora potem oddati z denarjem vred pri poštnem uradu. Tailoj po prejemu denarja dopošljutio zaželjene knjige.
,Katoliška Bukvama' v Ljubljani.
Bi
I
I
Dobrota za
zdrave in bolne
kakot* tudi važno hranilno si-iedsh/o za gospodinje je
Ceres jedilna mast
<3
I
SI
iz najfinejših kokos orehov.
1321 a 6- 6

Jzojemnn zovorovolnico"
o Dunajska cesta 19 v Ljubljani Vi Dunajska cesta 19
000000 v Medjatovi hiši v pritličju 000000
sprejema: I. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti pioviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	38 D 24—14
s
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
s
---
L. Luser-Jev oDliž zn turiste
najboljše in najgotovejše sredstvo proti kurjim očesom, trdi koži itd. 825 Olavna zaloga:
L. Scbwenk-a lekarna, Dunaj-Meldllng
Zahte-I n car • obiiž za turiste
vnjte Luaer-jev K 1-20
Dobiva se v vseh lekarnah. 20-14
»Slava Mariji11
ob tristoletnici Marijine druibe se še vedno aot» v „ K atol. bukvami" v Ljubljani po 40 v. izvod.
2
JOSIP POLAK
blvSi knjigovodja Fr. Čudna
Ljubljana, Sv. Petra cesta
poleg »HOTEL LLOVD".
I
TRGOVINA Špecerijskega blaga in špirita na debelo in drobno.
Založena popolnoma s svežim blagom 987 D	pod nizkimi cenami.	12—4
J
Eksport domačega brinjevca, hrušovca in jagodovca.
S
b. Sar ob on v Ljubljani
tik svetega Petra cerkve.
Trgovina h špecerijskim blagom, moko, žganjem indiiželnimi pridelki na drobno in debelo. Velika zaloga istrskega in laškega brinja, fig in sliv za žganjckuho. Ob času setve najboljša, zajamčeno zanesljivo kaljiva travna, žitna, deteljna in vrtna semena. Dobi se tudi ki aj no apno in redilni prašek za živino. Najnižje cene, poštena in točna postrežba. 479 26—li
vsake vrste se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago,
ker s« po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razrije v zelo hudo, težko ozdravljiv« r»no. Ze 40 lot se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, tnko imenovano praško domaČe mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. T® vzdrzuje rano čiste, obvaruje iste, olajšuje »notje ln bolečine, hladi in pospe&nje zaceljenje.
—— Razpošilja se vsak dan. —— 1 puflica 70 vin. Proti predplačilu K 8 16 se pošljejo 4 pušice, ali K 4*60 6 pušic poštnine prosto na vsako postajo
avrstro-egrske monarhije. Vsi deli embalaže Imajo zakonito deponovano varstveno znamko.
Glavna zalog«
B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „prl črnem orlu" Praga, Mali strana; ogel Nerudove ul. 203.
Preč. cerkvenim predstojnikom!
Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije, veže, kuhinje in hodnike krasne
IT mozaične plos£e"SS
I« cementa v raznih barvah (do 6) in okusnih vzorcih po K 3—6 loco Ljubljana za 1 m'. Imam tudi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkvi. — Krasni so pokopališki križi iz mitiranega marmorja.
Slav. cestnim odborom in podjetnikom priporočamo zalogo cementnih cevi (6, 10, 15, 20, 25, 30, 40 cm nt tr. svetlobe) po jako ugodnih cenah, mil)ne kamne, raznovrstne stopnjice, podboje, (bangerje), oklepe za okna itd.
Gg. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega strešno cementno opeko, korita za prašiče (od 6 K naprej), grobne okvirje in spomenike iz cem. marmorja, t centimeterske cevi (1 m po K V20) za napeljavo vode mesto drugih železnih in lesenih cevi pri vodovodih, podstavke za pred vodnjake in drugo cementno blago.
Andrej Zafc
cementarna na Peiati, poŠta Dol (Lusttal).
Ceniki io vzorci v naravi na zahtevo.
P
*
'E o
m k
P
k
Najceneje in najhitrejša vožnja U Ameriko Je s parnlhl ,Severno nemškega Lloyda"
IMork
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronprinz Wilhelm, Kaiser Vfilhelm der ■mi Grosse. mmmtm mmm Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. m— Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri	1912 12—11
Edvord TOVČIlMll, u Kolodvorskih ulicah it. 35. |
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju". Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila aočno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Fr. Čuden
( urar ln trgovec na drobno ln debelo r
■ 00 Ljubljani. 00
Edini zastopnik Švicarji skih tovarn „Union". > Najnižje cene.
\ Lepi novi ceniki na ' zahtevo tudi poštnine prosto. 997 7
Brandv de Brunes
(Bosanski sllvovec)
_ najfinejše, staro blago
razpošiljajo v pletenkah (31) po K 9, — franko po povzetju sadne destilacije lekarja K Fuhrich-a, Foča, Bosna. 1354 10-6
S
0 tff	Klauerjev	9
j % ;Triglav« %
•e«
fft je najbolj zdrav izmed
vseh likerjev.
*
Pravi in pristni Triglav
izdeluje edinole i. KLAUER, Ljubljana.
C
^ Ljubljana	IF^JJ-, Ljubljana
H Pred Škofijo 3 W OSllD Mm%9trU1H Pred Škofijo 3
^	priporoča
^ = svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen z=
kakor: črne domače, lucerne ln rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče ln bele pese, ln korenje za krmo. Baznih semen graha, vseh vrst trav: travnišnlee, mešane za suho ln mokro zemljo,'najboljša krma za živino ln konje, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč ln kmetijskih semen po nizkih cenah.
PoStnim potom izvrčujejo se naročila točno in solidno.	167 26—20
AVA J&A AVA ATA ATA AVA AVA jlfA AVA AVA AVA AVA AVA J&A AVA AVA M ATA ATA AVA AVA ATA ATA AVA AVA AVA ATA AVA AVA AVA ti

Izdajatelj ln odgovorni urednik: Or. Ignacij Žitnik.
Tiskala: .Katoliška Tiskarna*.