ST. 10 LETO XII.
GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV
ZDRUŽENIH PAPIRNIC LJUBLIANA
Papirnice Količevo
Cilji podjetja za leto 1974
VEVČE, OKTOBER — V Papirnici Vevče že nekaj časa sodeluje z nami dipl. ekonomist tov. Tone Ivanič, sodelavec za organizacijo poslovanja. S tem Zavodom smo sklenili pogodbo, da nam bodo pomagali pri organizaciji samoupravljanja po ustavnih dopolnilih in pomagali posodobiti obstoječo strokovno organizacijo. Tako je tov. Ivanič v zadnji številki »Naše delo« napisal članek Priprava planov za leto 1974. Po tem predlogu se seveda dosedanji način priprave plana v jedru spremeni. Iz enega podjetniškega plana, ki smo ga bili vajeni doslej, je nastala cela vrsta planov. Osrednji plan je vsekakor: Cilji podjetja za leto 1974. Po mrežnem planu mora biti najprej izdelan. Saj se ostali plani več ali manj vežejo nanj.
Predstavljamo cilje podjetja za leto 1974.
Podjetje ima v letu 1974 več ciljev. Nekatere izražamo z vrednostjo v številkah, druge pa le opišemo.
Naši cilji so:
1.	Finančna realizacija v prihodnjem letu bo morala doseči 350 milijonov dinarjev. V letošnjem letu ocenjujemo, da bo realizacija v višini 270 milijonov. Pri realizaciji v prihodnjem letu računamo, da bi morala TOZD tapete že realizirati najmanj 40 milijonov dinarjev.
2.	Za nadaljnji razvoj podjetja in ocenjujoč tržno situacijo na področju papirja, moramo doseči 28 mil. dinarjev dobička. Za leto 1973 ocenjujemo, da ga bomo dosegli 20 milijonov dinarjev.
3.	Amortizacije imamo v letu 1973 13,3 milijona dinarjev, prihodnje leto pa bomo imeli 16 milijonov dinarjev.
4.	Povprečni osebni dohodki so bili v našem podjetju v prvih devetih mesecih 2.326.— din. Mesečno izplačamo s prispevki vred okoli 3,5 mil. dinarjev. Za prihodnje leto ocenjujemo, da bodo povprečni osebni dohodki v višini 2.750.— do 2.800— dinarjev po zaposlenem.
5.	Sedaj imamo mesečno blizu 3,3 milijona fiksnih stroškoy. V prihodnjem letu bomo imeli ob povišanih OD, predvideni amortizaciji in z razširitvijo produkcije na tapete najmanj 4,2 milijona dinarjev fiksnih stroškov mesečno.
6.	V našem poslovanju imamo angažiranih slabih 140 milijonov din. To je vrednost vseh obratnih in osnovnih sredstev. Pri letni realizaciji, ki bo predvidoma 270 milijonov, znaša koeficient obračanja manj kot 2.
V prihodnjem letu bomo delali z nekaj povišanimi sredstvi, katerih vrednost bo 170 milijonov dinarjev. Na ta način bo koeficient nad 2, kar pomeni, da bomo morali skrbneje gospodariti z vloženimi sredstvi.
7.	Povprečna stopnja pokritja v letu 1973 znaša nad 30 Vd. To stopnjo moramo v prihodnjem letu najmanj zadržati, saj v naš proizvodni in prodajni program vključujemo tapete, kii po predvidevanju nosijo višjo stopnjo pokritja od navedene.
8.	Oskrba z nekaterimi repro-materiali bo tudi v letu 1974 zelo kritična. To so celuloza, premog, mazut in elektrika. Pri celulozi si moramo pomnožiti več perspektivnih dolgoročnih virov v Skandinaviji in sosednji Avstriji in seveda vse možne količine iz domačih virov. Pri vseh redukcijah električne energije se moramo obnašati čim bolj varčno in gospodarno. Kritična oskrba z nekaterimi materiali ne sme biti vzrok za slabo izkoriščanje vseh proizvodnih kapacitet podjetja.
9.	Izvoz papirja naj bi ostal na nivoju 1973. Ocenjujemo, da bo iizvoza papirja v višini 2,8 milijona dolarjev. Zaradi nekaterih uvoznih olajšav ne rabimo večje retencijske kvote deviz, kot smo jo rabili v letu 1973. Izvoz tapet bo nuja, ker bodo potrebna devizna odplačila in tudi produkcije tapet najbrž ne bo moč plasirati v celoti na domače tržišče. Zato predvidevamo, da bo izvod le-teh v višini 300.000 dolarjev.
10.	Moč podjetja je odvisna od angažiranosti strokovnih kadrov in drugih zaposlenih za cilje podjetja. Tu moramo napraviti določen napredek in spremembe v organizaciji samoupravnih organov in v organizaciji koordinacije v vseh nivojih odločanja. Vsak (koordinator) ravnalec je odgovoren za to, da analizira lastno delo in ga prilagodi tako, da bo pri sodelavcih zrasel interes za ustvarjalno delo in da bo uporabne predloge možno realizirati.
11.	Pri reorganizaciji in razširitvi samoupravljanja na TOZD v podjetju, bo nujno spremeniti organizacijo podjetja. Organizacija TOZD v podjetju terja večje organizacijske spremembe v vseh sektorjih in posebej v tehničnem sektorju. Nižji nivoji odločanja bodo zahtevali več podjetniških informacij, ker je to pogoj za pravilno in pravočasno odločanje v TOZD. Vodilni kadri, ravnalci v TOZD in skupnih službah se bodo morali prilagoditi, vodenju
s pomočjo ciljev. Reorganizacije bodo zahtevale več kadrovskih premikov in vsi delavci podjetja bodo morali pokazati še več smisla za sodelovanje in pomoč drug drugemu.
12.	Kvaliteta naših izdelkov je cenjena. To pozicijo moramo zadržati. Kupci imajo probleme z dobavnimi roki in premajhnimi količinami. Na tem področju moramo poiskati rešitve, da bo pri kupcih narasel naš ugled kot zelo solidnega dobavitelja. Kupec naj v naprej ve, kakšen obseg svojih potreb bo realiziral pri našem podjetju. Roke dobav moramo postaviti tako, da bo kupec blago dobil v točno dogovorjenem času.
13.	Eden od ciljev, ki ga moramo upoštevati na področju izkoristka delovnega časa na osnovnih strojih in kritičnih delovnih mestih, je ta, da bodo papirni stroji na razpolago za proizvodnjo 92 »/o, premazni stroj 73 % in druga ozka grla ne slabše izkoriščena kot v letu 1973.
14.	Na področju družbenega standarda zopet občutneje zaostajamo za potrebami zaposlenih in njihovih družin. Zato moramo okrepiti organizacijo in boljše izkoriščati lastna in združena sredstva, ki služijo za razširitev družbenega standarda.
Pozivamo vse člane kolektiva, da se skupno dogovorimo za temeljne cilje, ki jih bomo skušali doseči pri našem delu v letu 1974. Uspeh pri realizaciji ciljev plana 1974 bo odvisen predvsem od zavestnega sodelovanja vseh zaposlenih delavcev Papirnice Vevče. To pa je možno doseči le na ta način, da pri sestavljanju temeljnih ciljev vsi sodelujemo, vsak s svojim deležem. Po sprejetih planih bomo ob kvartalnih obračunih in tudi mesečnih kontrolirali vsak cilj posebej, kako jih uresničuj emo.
Albin Vengust
Možnost strokovnega izobraževanja za vse enaka — so pa pogoji
VEVČE, OKTOBER — S teorijami in prakso je že zdavnaj ugotovljeno dejstvo, da lahko vsaka delovna organizacija uspešno proizvaja in gospodari le s strokovno usposobljenimi kadri. Brez njih ne gre, četudi v njenih stavbah stojijo še tako novi moderni stroji. Narejenih, v šoli »pečenih« kadrov ni. V vsakem podjetju, morda še malo bolj v papirnicah, je treba dati ljudem napotke in možnosti zlasti za dopolnilno in funkcionalno strokovno izobraževanje. To urejamo s trenutnimi potrebami, manj pa s plani kadrov.
Upoštevali so tudi želje posameznikov, ki pa največkrat niso v neposredni zvezi s cilji in potrebami podjetja. Dogaja se npr. celo, da so ljudje prosili za povrnitev stroškov šolanja v šoferski šoli, z navedbo, da bo ta izobrazba koristila pridobitniku vozniškega dovoljenja. Prav gotovo. Toda le njemu. Mlalo pa je verjetno, da je taka kvalifikacija potrebna prii papirnem ali dodelavnem stroju. Prišlo je do zamere, ko taki vlogi pristojni organi niso mogli ugoditi.
Zanimive so želje posameznikov, katere je podjetje štipendi-
ralo za določeno stroko že v srednji šoli in kasneje podpiralo študij v isti stroki na višji ali visoki šoli. Taka podpora in tako štipendiranje je bilo prav gotovo v interesu potreb in ciljev podjetja. Taki sodelavci so po končanem študiju ali že med njim zasedli stroki analogna in primerna delovna mesta in delo tudi dobro opravljali. Naenkrat pa se premislijo in se vpišejo ali se nameravajo vpisati v šolo druge stroke, ki ne dopolnjuje znanja že opravljene. Zdi se, da je trenutno najbolj privlačna komercialna. Seveda spravi prošnja za povrnitev stroškov takega študija pri-stojne samoupravne organe največkrat v dileme ali ugoditi željam posameznikov, ali zasledovati zgolj cilje organizacije in potrebe podjetja. Seveda je mero-dajnejše in pravilneje drugo.
Držati se je pravnega akta podjetja — Pravilnika o strokovnem izpopolnjevanju in izobraževanju kadrov. Ta v 30. členu predvideva materialno podporo in delne olajšave pri delu tudi delavcem, ki se želijo strokovno izpopolnjevati mimo tekočih in perspektivnih potreb podjetja ter mimo programa izobraževanja, če
je takšno izobraževanje v skladu s splošnim dvigom ravni znanja v podjetju, vendar s pridržkom, da pri tem ne sme trpeti normalno delo na delovnih mestih in v podjetju sploh.
Zavedati se je treba, da je primarna naloga v izobraževalnem procesu strokovno izpopolnjeva-
vanje za tekoče in perspektivne potrebe podjetja, ne glede na to, da ta del pravilnika včasih zadene posameznika, ki naenkrat »spozna«, da mu dosedanja stroka »ne leži«. Uporaba sredstev v ta namen mora temeljiti le na načelih dobrega gospodarjenja.
R. S.
0 analitski oceni delovnih mest
VEVČE, OKTOBER — Tov. Tone Novak, vodja kadrovske službe in predsednik komisije, je na zadnji seji DS poročal, da je javna razprava o analitični oceni delovnih mest zaključena. Javna razprava je potekala po posameznih oddelkih. Ponekod so formirali posebne komisije, ki so pregledale celotno točkovanje. Pripombe, ki jih je prejela komisija za izdelavo analitične ocene, je potrebno v čim krajšem času preveriti in pripraviti dokončen predlog analitične ocene za delavski svet.
DS je po razpravi sprejel sklep, da odbor za delitev dohodka in OD ter člani komisije, ki je izdelala analitično oceno delovnih mest, skupaj s kadrovsko službo obravnavajo predložene pripombe. Do konca meseca oktobra mora biti pripravljeno dokončno gradivo analitične ocene z vsemi paralelnimi akti za delavski svet.
Vse dopolnitve analitične ocene delovnih mest naj se napravijo v skladu s sklepom 2. seje DS z dne
11.	6. 1973.
V razpravi je prevladovalo mišljenje, naj se posebna pozornost posveti popravkom norm.
Združene papirnice Ljubljana
GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU SEPTEMBRU 1973
Doseženo
	Plan	September 1973	0 T.-IX. 1973
Klasični papirji	100	97,6	106,4
Premazani papirji	100	103,1	109,4
Skupaj:	100	99,6	107,5
Lesovina	100	78,8	98,9
Izvoz ton	100	96,0	104,0
Izvoz ton v $	100	138,5	133,3
IZKORIŠČENJE ZMOGLJIVOSTI PAPIRNIH			TER
	PREMAZNEGA	STROJA	
	September 1973	0 I.-IX. 1973	0 1. 1972
I. PS	75,9	90,9	92,4
II. PS	90,6	91,7	90,2
III. PS	91,4	90,9	91,4
IV. PS	88,2	91,4	90,7
Skupaj:	86,5	91,2	91,2
Premazni stroj	69,0	65,3	52,1
Izmet klasičnih papirjev %	8,43	7,32	7,91
Izmet premazanih papirjev %	16,60	13,82	12,93
Proizvodnja papirja v mesecu septembru zaradi redukcij elekrične energije ter remonta I. papirnega stroja ni dosegla planirane višine. Razen tega je porasla tudi zaloga nedokončane proizvodnje. Od klasičnih vrst smo izdelali ca. 40 °/o offset papirjev, precej pa tudi bankposta, peresnolahkega ter tapetnega papirja. Zastoji na PS so znašali ca. lO^/o, kar je za ca. 4,5% več kot običajno, pa tudi izmeta smo ugotovili več za 1%.
Premazanih papirjev smo izdelali sicer nad planirano višino, vendar pa za ca. 100 ton manj od letošnjega mesečnega poprečja. Okoli 60% smo izdelali obojestransko premazanih papirjev. Tudi pri teh papirjih smo zabeležili nadpoprečno veliko izmeta — 3 % več.
Zaradi redukcij električne energije tudi proizvodnja lesovine ni dosegla predvidene višine.
Papirnica Količevo
GIBANJE REALIZIRANE PROIZVODNJE September 1973
Količinsko v %
Izdelek	IX/73	I-IX/73	IX/73	IX/73	I-IX/73
	DP IX/73	LP I-IX/73	OP IX/73	1X7.72	1-1X772
Papir	70,5	101,3	83,7	70,1	120.3
Karton	109,6	112,1	119,7	90,—	102,7
Lepenka	109,—	109,4	103,7	115,3	105,5
Skupaj	99,4	109,7	109,2	87,—	105,8
Proizv. les.	65,2	92,6	89,—	47,1	82,7
Vrednostno	v %				
Papir	103,2	119,—	75,1	94,5	119,2
Karton	106,4	113,5	115,2	100,9	105,2
Lepenka	115,7	113,6	115,4	121,4	105,2
Skupaj	106,9	114,4	103,4	101,4	107,6
		IZVOZ			
Količinsko	v %				
Papir	115.8	175,8	141,4	217,4	266,2
Karton	218,5	54,1	152,9	1.238,1	127,6
Lepenka	—	—	—	—	—
Skupaj	156,2	96,6	147,6	398,3	190,8
Vrednostno	v %				
Papir	126,1	163,3	165,3	238,7	316,3
Karton	185,8	47,7	160,3	2.430,3	121,4
Lepenka	—	—	—	—	—
Skupaj	152,5	89,3	162,6	463,8	204,5
ČASOVNO IZKORIŠČANJE ZMOGLJIVOSTI PROIZVODNIH
STROJEV
za september 1973
Stroj	Kol.	Prazniki		Remont		Zastoji		Izkor.	Proizv.
	čas ure	ure	°/o	ure	°/o	ure	°/o	str. °/o	na str. t
PSI	720	—	—	—	—	48	6,7	93,3	85,1
PS II	720	—	—	—	—	55	7.6	92,4	350,9
KSI	720	—	—	—	—	16	2,2	97,8	626,9
KS II	720	—	—	336	46,7	2	0,3	53,—	692,2
LS	720	—	—	—	—	58	8,—	92,—	214,3
Skupaj	720	—	—	67	9,3	36	5,—	85,7	1.969,4
Brusilnica	720	—	—	—	—	274	38,—	62,—	221,6
NETO PROIZVODNJA NA ZAPOSLENEGA
Poprečje v letu 1972 September 1973 Poprečje v letu 1973
Zaposleni	"/o
Proizv./zaposl.
696	100,—	100,—
682	98,—	82,9
685	98,4	105,9
Spremembe in dopolnitve statuta
VEVČE, OKTOBER — Četrti člen Temeljnih načel osnutka nove ustave SRS govori o delavskem razredu in vseh delovnih ljudeh kot nosilcih oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev.
Za zgraditev družbe kot svobodne skupnosti proizvajalcev razvijajo delavski razred in vsi delovni ljudje socialistično samoupravno demokracijo kot posebno obliko diktature proletariata, v kateri se uresničuje podružab-Ijanje politične oblasti. To pa zagotavljajo z uresničevanjem samoupravljanja, med drugim z uresničevanjem nadzorstva delavcev in drugih delovnih ljudi in družbenega nadzorstva sploh nad delom nosilcev samoupravnih, pravnih in drugih družbenih iunkcij v samoupravnih organizacijah in skupnostih.
V	zvezi s tem in na predlog 163. člena statuta podjetja je vevški delavski svet na svoji 5. redni seji 24. 9. 1973 sprejel spremembe in dopolnitve statuta »Združenih papirnic Ljubljana«. Te spremembe se tičejo samoupravne delavske kontrole in so vnesene v statut po 76. členu. Spremembe objavljamo v celoti:
76. a člen
V	delovni organizaciji deluje samoupravna delavska kontrola, ki opravlja nadzor nad izvajanjem splošnih aktov, uresničevanjem samoupravnih pravic delavcev, izvrševanjem sklepov organov samoupravljanja, kakor tudi nadzor nad uporabo sredstev in poslovanjem.
76. b člen
Organ, ki izvaja samoupravno delavsko kontrolo, je odbor delavske kontrole.
Odbor delavske kontrole ima sedem članov, od katerih jih mora biti najmanj pet iz neposredne proizvodnje.
Mandatna doba članov traja 2 leti.
Nihče ne more biti izvoljen za člana odbora dvakrat zapored.
76. c člen
Volitve članov odbora delavske kontrole so tajne. Sklep o razpisu volitev sprejme plenum osnovne organizacije sindikata.
Enotno kandidatno listo za člane odbora delavske kontrole predloži plenum osnovne organizacije sindikata zborom delavcev. Kandidatno listo delavci na zborih potrjujejo in dopolnjujejo.
76. č člen
V	odbor delavske kontrole so lahko izvoljeni delavci, ki so po svojih moralnih in političnih kvalitetah neoporečni.
Član odbora delavske kontrole ne more biti delavec:
—	ki je dolžan po svoji funkciji skrbeti za izvrševanje sklepov organov samoupravljanja,
—• ki ima posebne pravice in odgovornosti (vodilno delovno mesto),
—	ki lahko sklepa posle in razpolaga z materialnimi in finančnimi sredstvi, zlasti, če je podpisnik delovne organizacije, registriran na sodišču ali pri SDK,
—■ ki je član delavskega sveta ali kolektivnega izvršilnega organa.
76. d člen
Članu odbora delavske kontrole preneha njegova funkcija pred potekom mandatne dobe:
—	če preneha biti član delovne skupnosti,
■—■ če je odpoklican,
—	če poda ostavko,
—	če zasede delovno mesto s funkcijo, navedeno v 76. č členu, ali če je izvoljen v organ samoupravljanja.
V	navedenih primerih se izvršijo volitve novega člana.
76. e člen
Član odbora delavske kontrole je lahko odpoklican v naslednjih primerih:
—	če dalj kot dva meseca ne prisostvuje sestankom odbora,
—	če zlorablja svoj položaj člana odbora, tako da ovira normalno delo v delovni organizaciji oziroma v odboru,
—	če se obnaša v delovni organizaciji na način, ki ni primeren članu delovne skupnosti, a še posebno ne članom odbora,
—	če odkloni izvrševanje svojih nalog člana odbora,
—	če odbor namenoma zavaja v napačna stališča in odločitve,
—	če brez odobritve odbora iznaša v javnost tajne podatke, ugotovljene pri izvrševanju svoje kontrolne naloge.
76. f člen
Odbor delavske kontrole suspendira svojega člana, če je bil proti njemu uveden postopek zaradi suma kaznivega dejanja zoper premoženje ali ljudstvo in državo, zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti, ali če je bil proti njemu sprožen postopek za odpoklic.
Odbor delavske kontrole suspendira svojega člana tudi v primeru, če predlaga njegov odpoklic.
76. g člen
Član odbora delavske kontrole je odpoklican v postopku, kakor je bil izvoljen.
Ostavko člana odbora in predlog odbora za odpoklic člana sprejme odbor z večino vseh članov.
76. h člen
Odbor delavske kontrole sme zahtevati od vsakega delavca in
od vsakega organa podatke, ki so potrebni za izvrševanje njegovih nalog.
Odbor poroča o svojih ugotovitvah delavskemu svetu in zboru delavcev.
Glede na svoje ugotovitve je odbor upravičen predlagati postopke in ukrepe za uveljavitev odgovornosti organov in posameznih delavcev.
Pri svojem delu odbor lahko uporablja znanje strokovnjaka in o nepravilnostih v delovni organizaciji tudi neposredno obvešča organe, pristojne za nadzor.
76. i člen
Vsako naklepno oviranje članov odbora delavske kontrole pri izvrševanju njihove funkcije ali kakršnikoli neupravičeni ukrepi proti njim od strani vodstvenih delavcev so nedopustni in se jih mora obravnavati kot zlorabo položaja.
76. j člen
Podrobnejše določbe o organizaciji, delu, nalogah, pravicah in odgovornostih odbora delavske kontrole, katerega predlog sprejme odbor, potrdi pa ga delavski svet.
Predhodna določba:
Izvolitev članov odbora samoupravne delavske kontrole se izvrši v 15 dneh od uveljavitve teh sprememb in dopolnitev statuta.
Te spremembe in dopolnitve statuta so bile razglašene dne 26. 9. 1973 in so začele veljati dne
3.	10. 1973.
Kakšni so in bodo dopusti
VEVČE, OKTOBER — Na podlagi 164. člena statua podjetja je delavski svet »Zruženih papirnic Ljubljana« Vevče na svoji 5. redni seji dne 24. IX. 1973 sprejel naslednje
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA O DELOVNIH RAZMERJIH ZDRUŽENIH PAPIRNIC LJUBLJANA
1.	V 65. členu se v 2. in 5. odstavku spremenijo besede »11 mesecev v 6 mesecev«.
2.	V 67. členu se 1. odstavek spremeni tako, da se glasi: »Letni dopust posameznega delavca traja najmanj 18 delovnih dni in največ 30 delovnih dni«.
3.	odstavek pa se spremeni tako, da se glasi:
»Pri odmeri letnega dopusta v razponu iz prvega odstavka se upoštevajo naslednje osnove in merila:
1.	DELOVNA DOBA:
do	5	let delovne	dobe	18	delovnih	dni	ali	126	ur
nad 5—10	let delovne	dobe	19	delovnih	dni	ali	133	ur
nad 10—15	let delovne	dobe	20	delovnih	dni	ali	140	ur
nad 15—20	let delovne	dobe	22	delovnih	dni	ali	154	ur
nad 20'—25	let delovne	dobe	24	delovnih	dni	ali	168	ur
nad 25—30	let delovne	dobe	26	delovnih	dni	ali	182	ur
nad 30	let delovne	dobe	28	delovnih	dni	ali	196	ur
Delovna doba dosežena do 3. 12. tekočega leta.
2.	STROKOVNOST DELOVNEGA MESTA:
Sistematizacijska skupina:
IV. in V.	—	2	del.	dneva ali 14 ur
IV. in VII.	—	3	del.	dnevi ali 24 ur
VIII.	—	4	del.	dnevi ali 20 ur
3.	DELO V IZMENAH:
3. in 4. izmena z nočnim delom — 3 del. dnevi ali 7 ur dvoizmensko delo brez noč. dela •— 1 del. dan ali 7 ur
4.	TEŽJI DELOVNI IN ZDRAVSTVENI POGOJI NA DELOVNEM MESTU:
a)	Težina dela:
zavij alka, prebiralka-števka, črtalka, delilka, dovažalka, pregle-dovalka, pripravljalec polnil in lepil I in II, embalažni mizar 1 del. dan ali 7 ur,
zavijač bal, pomočnik zavijača bal, čistilec lesa, brusilec lesa I in II, referent za razpored izmenskega dela 2 del. dneva ali 14 ur.
b)	Zdravstveni pogoji:
izdelovalec CMC, tiskar 2 del. dneva ali 14 ur.
c)	Najtežja dela:
nakladalec papirja, razkladalec surovin, pomočnik kurjača 3 del. dni ali 21 ur.
5.	MATERE:
z 1 otrokom do 1 leta ah 2 otrokoma do 7 let 3 del. dni ali 21 ur, s 3 otroki do 7 let 5 del. dni ali 35 ur.
6.	INVALIDI:
nad 60 % 4 del. dni ali 28 ur, od 30 do 60 % 2 del. dneva ali 14 ur. 2., 4. in 5. odstavek 67. člena ostanejo nespremenjeni.
Te spremembe in dopolnitve so bile razglašene dne 8. 10. 1973 in so začele veljati dne 15. 10. 1973.
Ustanavljanje TOZD v Papirnici Vevče
VEVČE, OKTOBER — V šesti številki »Naše delo« smo zapisali, da v našem podjetju govorimo o eni možnih variant, po kateri bi imeli devet TOZD ali morda bolj po domače povedano devet obratov. Nadaljnja razprava na komisiji za uveljavljanje ustavnih dopolnil in tudi v drugih organizacijah podjetja je pokazala, d ni možno usposobiti vse predlagane obrate za samostojno ekonomsko življenje. Še enkrat poglejmo predlog devetih TOZD:
SKICA 2 TEMELJNA ORGANIZACIJA PODJETJA-OZD ZDRUŽENE PAPIRNICE VEVČE
ORGANIZ. ANAL. SLUŽBA
FINANCE
PODJETJE - OZD DIREKTOR
PROGRAMSKI
CENTER
TOZD-OBRAT PREMAZAN! PAPR
TOZD-OBRAT PAPIRJA
RAZVOJ
INVESTICIJE
PRAVNA SLUŽBA TAJNIŠTVO
KADROVANJE
KOMERCIALA
TOZD-OBRAT TAPET .
TOZD-OBRAT ENERGETIKA
TOZD-OBRAT VZDRŽEVANJE
TOZD-OBRAT DRUŽB. STANDARD
1.	TOZD — proizvodnja papirja
2.	TOZD —• proizvodnja premaznih papirjev
3.	TOZD —proizvodnja tapet
4.	TOZD — brusilnica
5.	TOZD —- strojna in ročna dodelava papirja
6.	TOZD — vzdrževanje
7.	TOZD — energetika
8.	TOZD —• skupne službe
9.	TOZD —■ družbeni standard.
Novi predlog je malo drugačen.
Po novem predlogu bi imeli šest TOZD in skupne službe. Zato poglejmo katere TOZD oziroma obrate predlagamo:
1.	TOZD — obrat papirja
2.	TOZD — obrat premaznih papirjev
3.	TOZD — obrat tapet
4.	TOZD —• obrat vzdrževanje
5.	TOZD —• obrat energetika
6.	Skupne službe
7.	TOZD — obrat družbeni standard.
Po tem predlogu imamo tri pro-izvodne obrate, ki so zaključene organizacije s tržnimi izdelki. Dalje imamo dve organizaciji za potrebe vzdrževanja strojev in napajanja celotne tovarne z električno in toplotno energijo. Skupne službe so dejansko združitev specializiranih delavcev iz področja komerciale, financ, kadrovanja, analiz in investiranja za potrebe proizvodnih TOZD ■— obratov. Obrat družbeni standard menda ne rabi nobenega pojasnila, da gre za našo restavracijo, počitniška domova, stanovanjsko enoto in kopališče.
Zakaj sedaj nov predlog? Pri pisanju elaborata o upravičenosti ustanavljanja TOZD ali obratov smo ugotovili, da bi zelo težko sestavili obračun za strojno in ročno dodelavo. No, obračun bi že nekako sestavili. Toda, kdo bi verjel, da so postavljeni ceniki pravilni. Preveč dela bi si nakopali na glavo, ko bi sestavljali umetne cenike obračune med papirnimi stroji in dodelavnimi stroji. Nove tehtnice in obilo nepotrebnega dela bi morali postaviti med papirnimi stroji na eni strani in gladilnimi stroji ter rezalniki na drugi strani. Že tako bomo imeli hude težave, ko bomo obračunavali storitve strojne dodelave za potrebe obrata premazanih papirjev.
Ne docela enak je položaj pri brusilnici. Obračun bi napravili na osnovi tržnih cen. Toda po kate-
rih? Po onih, ki jih priznava Zvezni zavod za cene! Slabo bi prišli skozi delavci iz brusilnice. Tudi združitev vsega lesnega gospodarstva: žago in delavnico za palete ne bi prida popravilo položaj brusilnice. Vse je staro: žaga, brusilniški in drugi lesni stroji. Nikdar nismo kaj prida skrbeli zanje. Potrebe po lesovini zelo nihajo. Kadar manjka elektrike, je brusilnica prva na udaru redukcije. Palete delajo vse več v specializiranih tovarnah. Tam so mnogo cenejše. Mi smo strokovnjaki za papir in oplemenitenje papirja. Vedno bo mačehovski odnos do lesovine in predvsem do žage in do delavnice za palete. Vedno je škoda denarja za novo moderno žago. Za modernizacijo lesne predelave. Tu ni prave bodočnosti. Ti obrati smejo biti le tako veliki, kolikršna je potreba v lastni papirnici. Zato ne morejo nikdar biti tako veliki, da bi bili rentabilni. Palete so stranski proizvod velikih žag ali tovarn za stavbno pohištvo, ki na ta način rentabilno izkoriščajo lesne ostanke.
V prvotnem predlogu smo imeli TOZD — skupne službe. Sedaj predlagamo le skupne službe brez naziva TOZD. Zakaj to? V skupnih službah so združeni strokovni delavci za določena dela, ki so jih TOZD — obrati združili zaradi večje učinkovitosti in produktivnosti dela. Da bo ta opredelitev točnejša in lažja, poskusimo grafično ponazoriti združitev specializiranih del.
Na skici 1. sta prikazani le dve delovni funkciji, ki ju TOZD — obrati združujejo v skupnih službah. Takih delovnih funkcij, ki se jih splača združevati na enem mestu je še zelo veliko. Na primer v kadrovanju je smotrno združiti celo vrsto kadrovskih funkcij na enem mestu, ker živimo in delamo v enem samem kraju —■ na Vevčah. Če bi imeli razdrobljene obrate po raznih krajih, bi večino kadrovskih funkcij ne združevali. Vsak kraj ima svojo kadrovsko problematiko in zašli bi v velike spore, če bi hoteli v takem primeru voditi vse kadrovske funkcije centralno iz enega mesta. Na podoben način moremo pojasniti ne samo združevanje komercialnih, finančnih, organizacijskih in vseh drugih, ampak tudi združevanje vseh energetskih funkcij in vseh vzdrževalnih del. Tudi obrat ener-
getika in obrat vzdrževanje ne bi bila centralno organizirana, če bi bili proizvodni obrati v raznih krajih daleč vsaksebi. Obrata vzdrževanje in energetika sta v nekem smislu dvoživki. Po eni strani sta proizvodni enoti; saj dajeta proizvode v obliki popravila strojev in naprav, proizvajata elektriko in paro. Vendar le v toliki količini, kolikor jih rabijo proizvodni obrati papirja, premazanih papirjev in tapet. Po drugi strani sta obe enoti podrejeni proizvodnim enotam, ker smeta izdelati svojih produktov le toliko, kolikor jih rabijo tržni proizvajalci in nič več. To načelo velja tudi za velikost skupnih služb. Po tem načelu so vse take službe, ki so organizirane za skupne potrebe, podrejene onim, ki so jih organizirali. To načelo nazorno pojasnjuje skica 2. Temeljna organizacija podjetja — OZD Združene papirnice Vevče.
Organigram podjetja je bistveno spremenjen glede na dosedanjo organizacijo podjetja. Poglejmo, katere so značilnosti predlagane organizacije. Vsak bralec bo opazil najprej, da ni več tehničnega sektorja. Dalje, da bo direktor podjetja preveč osrednja osebnost in najbrž prehudo založen z delom in koordinacijo. Kar 13 raznih organizacij
ima direktno vezanih na svoje delovno mesto'.
Pri oblikovanju predlagane organizacije so nas vodila naslednja temeljna načela:
1.	Več podjetniških informacij nižjim nivojem koordinacije in odločanja;
2.	Decentralizirano usmerjeno planiranje;
3.	Vodenje s pomočjo ciljev.
Navedena načela so osnove sodobne organizacijske teorije. Ta teorija pa ni v ničemer v nasprotju z našimi samoupravnimi cilji. V našem samoupravljanju iščemo enakopravno sodelovanje v ciljih podjetja in družbene skupnosti prav vseh zaposlenih. Pa ne samo v delu in delovnih obvezah ampak tudi v vseh vrstah delitve in v razvoju podjetja, ter razvoju ožjih krajevnih skupnosti in družbene skupnosti kot celote.
Cilju pod točko 1. moremo zadostiti samo na ta način, da proizvajalcem materialnih dobrin — papir, premazni papir, tapete, elektrika, para in popravilo strojev — dajo skupne službe kvalitetne in pravilne informacije o prodaji in nabavi, o finančnih vprašanjih, o kadrovskih zadevah itd. Vsaka skupna služba dela za proizvajalce specializirano na onih področjih, za katere je postavljena. Skupne strokovne službe bodo morale s svojim delom in znanjem omogočiti TOZD — obratom proizvodnje sprejemanje takih odločitev, na podlagi katerih bodo te enote in podjetje kot celota uspešno poslovali ter hitro reagirali na spremembe trga.
O teh zadevah so bili doslej proizvajalci informirani, kolikor so bili, prek vodje tehničnega sektorja. Ta zveza se v novi organizaciji more bistveno skrajšati oziroma celo odpraviti, da se omogoči proizvajalcem direkten stik s skupnimi službami oziroma z vsemi, ki delajo za podjetje kot celoto.
Ta cilj pa ne bo tako lahko doseči. Takoj moramo realizirati načelo, da vse dosedanje službe tehničnega sektorja dodelimo onim organizacijam, za katere pretežno delajo. Tako je predlog, da se konstrukcija vključi monolitno v organizacijo vzdrževanja; saj konstrukcija dela za njih 80 %> in več vseh konstrukterskih del. Sedanji razvoj in centralni laboratorij se priključi proizvodnim enotam, ker dela izključno za njih. V bodoče bi vsak TOZD — obrat proizvodnje imel svoj razvojni laboratorij, kar je pravzaprav že danes, le da je organizacijsko v tehničnem sektorju. Tako organiziran razvojni laborato-
rij v okviru proizvodnih TOZD bi predvsem skrbel za tekoči razvoj izdelkov in tehnologije na obstoječih strojih in napravah. Za širši razvoj bi se povezoval z novo organiziranim razvojem v skupni službi im seveda direktno z Inštitutom za celulozo in papir v Ljubljani. Skupna služba, razvoj in investicije, bi izdelovala analize razvoja podjetja kot celote in skrbela za uspešno vodene investicije.
Obratna tehnična kontrola bi se razdelila na dva dela. Večji del bi postal kot samostojni oddelek komerciale. Osnovna naloga oddelka kontrole izdelkov bi bila kontrola izdelkov, ki odhajajo na tržišče. Dočim bi obratna tehnična kontrola spadala v ustrezne TOZD — obrate, morda v razvojne oziroma obratne laboratorije.
V pripravi je predlog, da se pri vsaki osnovni proizvodni TOZD —■ obratu organizira Strokovni svet. Strokovni svet bi vodil vodja proizvodne TOZD — obrata. V takem strokovnem svetu bi poleg vodje določene proizvodne enote bili še določeni delavci iz komerciale, financ, programskega centra, organizacijsko analitskega oddelka in po potrebi še drugi. Strokovni svet bi se sestajal tedensko in štirinajstdnevno. Vsakokrat bi proučili vso problematiko, ki se nanaša na poslovanje določene TOZD — obrata, to je:
komercialno z ozirom na situacijo na tržišču. Referent nabave osvetli položaj surovin, ravno tako pove o vseh spremembah cen. Referent prodaje poda poročilo o gibanju prodaje in o pogojih na prodajnem trgu;
stroškovni knjigovodja poroča o gibanju stroškov zadevne TOZD v danem obdobju;
referent iz programskega centra pojasni proizvodni program in kaj vse je potrebno za izvedbo programa. Govor je tudi o potrebnih spremembah programa;
analitik poroča o planu in o morebitnih spremembah plana in normativov;
vodja TOZD — obrata vodi sejo in poroča o proizvodnji in problemih proizvodnje. Na podlagi informacij, ki jih dobi od prisotnih, lahko vodja sklepa o uspešnosti TOZD —• obrata v preteklem obdobju oziroma o vzrokih uspehov in neuspehov. Na podlagi dobljenih informacij lahko poroča o delu na zboru delavcev svoje TOZD — obrata.
Sestava strokovnega sveta je zelo pomembna. Morda bi bilo prav, da ima strokovni svet stalne in nestalne člane. Stalno bi bili tile členi: vodja TOZD — obrata, ustrezni prodajni vodja, (Nadaljevanje na 4. strani)
SKICA 1. ZDRUŽEVANJE DELOVNIH FUNKCIJ
TOZD
OBRAT
PAPIRJA
TOZD
OBRAT
PREMAZANI
PAPIRJI
TOZD
OBRAT
TAPET
KOMERCIALA j FINANCE j KADROVANJE j INVESTICIJE
Ustanavljanje TOZD v Papirnici Vevče
(Nadaljevanje s 3. strani) stroškovni knjigovodja, referent programskega centra in nabavni referent. Nestalni člani bi pa bili naslednji: vodja razvojnega oddelka TOZD — obrata, referent iz oddelka kontrole izdelkov, analitik, referent iz vzdrževanja in referent iz energetike. Po potrebi bi bili klicani na sejo še iz vseh drugih skupnih služb glede na dnevni red seje strokovnega sveta. Tudi zasedba iz zadevne TOZD — obrata bi se lahko po potrebi razširila na delegate TOZD, ki so člani podjetniškega delavskega sveta.
Strokovni svet bi bil odgovoren za svoje delo zboru delavcev TOZD — obrata.
Strokovni svet naj bi bil odgovoren za reševanje tekoče problematike, ki je vezana na poslovanje posameznih enot TOZD — obrata. Npr. polna zaposlitev in skrbno izkoriščanje proizvodnih kapacitet, oskrba s surovinami, organizacija dela, uvajanje tehnoloških izboljšav, problemi kvalitete in podobno. Odgovoren bi bil tudi za načrtovanje in programiranje svoje TOZD — obrata. Odgovoren za finančne rezultate, izvrševanje planov, ki omogočajo realizacijo podjetniških ciljev in odgovoren za vsesplošni napredek TOZD — obrata, pri čemer se poslužuje vseh strokovnih služb podjetja.
Z dosedaj opisanim delom strokovnih svetov je moč ugotoviti, da bomo s tako organizacijo zadostili drugi in tretji točki moderne organizacije. To je uveljavljanje decentraliziranega usmerjenega planiranja in vodenja TOZD — obratov in podjetja s pomočjo ciljev.
O delu in odločitvah strokovnih svetov morajo biti natančno in podrobno seznanjeni vsi delavci TOZD —- obratov. Tako podrobno seznanjeni, da bo slednji delavec vedel za svoje cilje. Sodeloval pri oblikovanju ciljev in postal zavestni upravljalec v TOZD — obratu in na ta način tudi ustvarjalec ter upravljalec celotnega podjetja.
S tem je verjetno tudi dilema o preveč osrednji in močni vlogi direktorja povsem odstranjena. Tudi direktor bo vodja strokovnega sveta OZD — podjetja. Sedanji izvršilni odbor se bo preoblikoval v strokovni svet s podobnimi funkcijami, kot so bile opisane za strokovne svete TOZD — obrate. Sestav podjetniškega strokovnega sveta bo seveda precej spremenjen glede na spremembe v organizaciji OZD — podjetja. Na podoben način, kot je direktor poročevalec na delavskem svetu in odgovoren za izvrševanje sklepov DS, tako bo tudi vodja TOZD obrata poročevalec zboru delavcev in izvrševalec vseh sklepov zbora.
Na skici 3. je prikazana shema samoupravne organizacije Združene papirnice Vevče.
Na prvi pogled ni videti nobene prave spremembe. Vse je centralizirano. Toda prava beseda bo: vse je združeno'. Vevški kolektiv, bolj kot katerikoli v naši občini ali v vseh petih ljubljanskih občinah, je vezan na svojo okolico, na vevško krajevno skupnost in še na bližnjo poljsko in sestrsko krajevno skupnost. Zato bodo razni odbori in komisije organizirane na nivoju OZD —■ podjetja. Najbrž se nam bi vsi smejali, ko bi prišli na dan s predlogom, da bo vsaka TOZD imela svoj odbor za družbeni standard, vsaka TOZD imela svoj odbor za delitev dohodka in OD ali odbor za kadrovska vprašanja itd. Seveda popolnoma razumljivo pa je, da v slednjem odboru ali važnejši komisiji mora s svojim delegatom biti zastopana slednja TOZD — obrat.
Predloženi shemi 2. in 3. izražata enotnost podjetja v samoupravnem in strokovnem smislu skozi združevanje dela proizvajalcev raznih izdelkov s specializiranimi strokovnimi službami, organiziranimi za potrebe celotnega podjetja. S predlagano organizacijo smo želeli uresničiti tale cilj: slednja TOZD — obrat mora biti kompleten organizem, spo-
soben polnega življenja. Prav tako tudi podjetje, ki naj ima še to lastnost, da so v podjetju vsi delavci med seboj solidarni za primere udarcev tržne stihije in vsak trenutek se po potrebi združevati v okviru panoge papirne industrije Slovenije in tudi širših področij.
Samo človek je osnovna celica, vse drugo so organizacijske forme po zahtevi oblastnikov ali pa po dogovoru svobodnih ljudi za večjo učinkovitost dela. Mi iščemo in ustvariti moramo svobodne ljudi v združenem delu. Predlagane organizacijske forme naj bodo zopet korak bližje človeku — svobodnemu ustvarjalcu.
Albin Vengust
Gradnja prizidka h količevski kalorični centrali
Sklepi samoupravnih organov
KOLIČEVO, OKTOBRA — Na 39. seji je delavski svet razpravljal o poslovanju podjetja v I. polletju 1973. Ugotovljeno je bilo, da je bil celotni dohodek v tem obdobju večji kot v enakem obdobju leta 1972. Tudi proizvodnja se je v tem času v primeri z lanskim istim obdobjem povečala, namreč količinsko za 7,3 %>, ugotovimo pa, da je realizirana proizvodnja nekoliko nižja in sicer zato, ker je bila prodajna cena za tono izdelka v prvem polletju 1973 v povprečju nekoliko nižja kot v istem obdobju leta 1972.
Na predlog OMO je bila imenovana komisija za izdelavo osnutka novega pravilnika o delitvi OD. Naloga te komisije je, da v sodelovanju s strokovnimi službami podjetja pripravi osnutek pravilnika o nagrajevanju vključno z vsemi spremembami, ki jih prinaša rekonstrukcija podjetja. Komisija naj hkrati obravnava tudi vse prošnje in predloge v zvezi z nagrajevanjem, ki doslej niso bili rešeni.
Skica 3. Shema samoupravne organizacije združene Papirnice Vevče
Za novo ustanovljena mesta v obratu družbene prehrane je DS imenoval število točk kot osnovo za obračun OD.
DS je spremenil G8. člen pravilnika o nagrajevanju vajencev, seveda tako, da je te nagrade povečal, prav tako pa se po sklepu DS poveča tudi osnova za izračun štipendij.
Člani DS se niso mogli zediniti glede minimalnega letnega dopusta, ki je bil sedaj 14 dni — delovnih, po novemn zakonu pa 18 delovnih dni. DS je namreč mnenja, naj bi se povečala le osnova, kriteriji pa naj bi se upoštevali posebej. Enotni so si bili, da za pojasnilo zaprosijo Sekretariat za delo, ki je pristojen, da daje taka pojasnila.
Razveljavi se sklep šestega zasedanja DS z dne 5. 2. 1970, ki je članom kolektiva dovoljeval, da so smeli hoditi na malico v gostišče Nedo in v gostilno Fronc.
DS je odobril odpis nekaterih osnovnih sredstev.
V Poslovni odbor podjetja je imenoval dva nova člana in sicer Janeza Pleška in pa Marka Bevka.
DS je določil izplačilni dan vsakega 8. v mesecu.
Sprejet je bil tudi sklep po katerem DS odobrava tov. Janezu Cerarju enoletno šolanje na Politični šoli pri CKZKS. Za čas šolanja pa ima naslednje pravice:
— prejema OD, kot da je na delu v delovni organizaciji, teče mu delovna doba in vse druge pravice v tej zvezi, povrnejo se mu prevozni stroški, povrnejo se mu stroški učnih pripomočkov (knjige, literature), po končanem šolanju pa ima zagotovljeno najmanj tako delovno mesto, kot ga je imel pred odhodom na šolanje,
Na 40. seji sta tov. direktor in tehnični direktor podala obširno poročilo o rekonstrukciji KS II. Poudarjeno je bilo, da program rekonstrukcije kartonskega stroja iFl faza obsega tehnologijo kartona na KS II, dodelavo, skladišče gotovega blaga, delovne pogoje ter garderobe in sanitarije in fekalne ter odpadne vode. Rekonstrukcija tehnoloških naprav se izvede za pripravo snovi in to centralno za tehnološke naprave KS II, KS I, PS II in to za pripravo beljene celuloze, nebeljene celuloze, papirnih odpadkov boljše vrste, papirnih odpadkov za KS I, PS II in papirnih odpadkov za KS II (termična stopnja). Tehnološke naprave za izdelavo kartona se rekonstruirajo v oddelku za mletje in enstipanje beljene celuloze in nebeljene celuloze ter papirnih odpadkov. Rekonstrukcija KS II je tudi v smislu boljšega glajenja kartona in to z dvema gladilnikoma — 3-valjčni in 5-valjčni. Rekonstrukcija ima cilj povečati 50 °/o proizvodnje kartona na dan boljše kvalitete osnovnega kartona in boljše kvalitete premaznega kartona. Bistvo te rekonstrukcije
pa je več in bolje proizvajati, seveda pa tudi ceneje.
Na predlog komisije za odpis osnovnih sredstev je DS potrdil odpise prodanih sredstev (elektromotorjev).
Delavski svet je končno potrdil pogodbo o ustanovitvi skupnosti predelovalcev in prometa sekundarnih surovin industrije papirja in pa sprejel dopolnitev Pravilnika o upravljanju zunanjetrgovinske dejavnosti.
Poslovni odbor je mesečno sprejemal operativne plane, sprejemal sklepe o izplačilu OD iz dobička, ter potrjeval izvršene nadure po posameznih mesecih.
Odbor za medsebojne odnose je obravnaval tekoča kadrovska vprašanja, poleg tega pa tudi odobril dotacije za klimatsko zdravljenje nekaterim našim delavcem. OMO je obravnaval tudi priporočilo Zdravstvenega doma Domžale, naj bi zdravniku dr. Goršku plačali polovico stroškov za podiplomski študij. Na seji so sklenili, da se dr. Goršku povrnejo stroški podiplomskega študija v višini 15.000 dinarjev.
Z Zdravstvenim domom bomo v tej zvezi sklenili pogodbo.
OMO je obravnaval tudi spremembe samoupravnega sporazuma. Formulacija le-tega je pripravljena in bo v kratkem na dnevnem redu delavskega sveta.
Na tej seji so obravnavali tudi možnost nakupa počitniškega doma v Savudriji. Člani odbora so se strinjali, naj bi tak dom naše podjetje kupilo.
gm
Potrditev družbenega dogovora
VEVČE, OKTOBER — DS je
potrdil družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike na območju ljubljanskih občin. Dogovor je predhodno obravnaval odbor za kadrovska vprašanja in izobraževanja in ga soglasno potrdil. O vsebini dogovora smo na kratko pisali že v prejšnji številki Našega dela.
Nove cene odobrene
VEVČE, OKTOBER — Pred kratkim so bile odobrene nove cene nekaterim našim papirjem. Zal pa kljub temu, da se je situacija precej izboljšala, s prodajo po višjih cenah še vedno ne moremo pokrivati podražitev, ki so nastopile v mesecu avgustu pri surovinah in drugih materialih, potrebnih za nemoteno in kvalitetno proizvodnjo. Sem spadajo zlasti celuloza, hlodovina, celulozni les, deske za embalažo, premog itd.
Globalna ocena gospodarskih gibanj v letu 1973
KOLIČEVO, OKTOBER — Zavod SRS za planiranje je nadziral gibanje gospodarstva v Sloveniji in ker so podatki interesantni, objavljamo del analize.
Pri tem lahko osnovne značilnosti gospodarskega razvoja v prvih osmih mesecih letošnjega leta strnemo v naslednje ugotovitve :
1.	Dinamika industrijske proizvodnje v Sloveniji je po razmeroma visoki rasti v prvih mesecih letošnjega leta začela upadati. Predvidevamo, da se njena dinamika tudi v naslednjih mesecih ne bo bistveno izboljšala, zato pričakujemo v letošnjem letu le okoli 6 do 7 'Vo porast industrijske proizvodnje, kar je pod predvidevanji. Tudi v merilu Jugoslavije se v letošnjem letu kažejo podobne tendence v dinamiki industrijske proizvodnje kot v Sloveniji in bo v letošnjem letu predvidoma le za okoli 6,6 l0/o večja od lanskega leta, kar je tudi pod predvidevanji;
2.	Obseg kmetijske proizvodnje bo letos v Sloveniji v primerjavi z lanskim letom višji za okoli 13'%>, vendar je ponudba kmetijskih proizvodov še vedno manjša od povpraševanja. Imamo stalno pomanjkanje mesa ter nekaterih vrst sadja in zelenjave. V zveznem merilu pa so v letošnjem letu razmere v kmetijski proizvodnji nekoliko manj ugodne. Glede na zasejane površine, stanje posevkov in glede na proizvodnjo v živinoreji bomo letos dosegli predvidoma okoli 2 °/o porast kmetijske proizvodnje. Pri tem pa bo še nadalje potreben uvoz sladkorja, živinske krme in mesa;
3.	Gradbena dejavnost je tako v Sloveniji kot tudi v Jugoslaviji v veliki meri preusmerila svoje kapacitete v stanovanjsko gradnjo, ceste in delo v inozemstvu. Pri tem se ocenjuje, da bo v letošnjem letu gradbena proizvodnja v Sloveniji večja za okoli S0/«, v celotni državi pa za okoli 4 °/o;
4.	Na področju storitev je tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji močno porastel obseg inozemskega turizma, ki prek svoje finančne realizacije postaja čedalje pomembnejši vir ustvarjanja deviznih sredstev. Na področju prometa je prevoz potnikov v stagnaciji, prevoz blaga pa nekoliko narašča;
5.	Stopnja rasti zaposlenosti je v letošnjem letu precej visoka in se giblje v Sloveniji znatno nad predvidevanji (v prvih osmih mesecih letos se je v družbenem sektorju zaposlilo za 3,5 l0/o več delavcev kot v istem obdobju lani), kar kaže na ekstenzivnost v zaposlovanju. V merilu Jugoslavije se sicer rast zaposlenih giblje v predvidenih okvirih (v osmih mesecih je bilo za 3,2 ®/o več zaposlenih v družbenem sektorju kot v istem obdobju lani), vendar pa zaradi zmanjševanja rasti proizvodnje tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji to vpliva na nizko rast produktivnosti dela, ki znatno zaostaja za predvidevanji;
6.	Na področju zunanjetrgovinske menjave so v letošnjem letu doseženi pomembni rezultati tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji. Stopnja rasti izvoza blaga je v Sloveniji v prvih osmih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani precej visoka (23,6 “/o in pričakujemo, da bo ostala na visoki ravni do konca leta, tako da je letos izvoz blaga najmočnejši faktor v rasti proizvodnje. Ocenjujemo, da odpade na izvoz skoraj polovica pričakovanega porasta industrijske proizvodnje. Stopnja rasti uvoza blaga pa je glede na nizko lanskoletno osnovo enkrat višja od rasti izvoza (47,9 Vo) in ugodno deluje na uravnovešenje blagovno-denarnih razmerij ter na boljšo oskrbljenost trga.
Podobna so gibanja tudi v Jugoslaviji, kjer je v prvih osmih mesecih letošnjega leta izvoz blaga porastel za 21,5 °/o uvoz pa za 37,9°/o glede na isto obdobje lani;
7.	Tekoča likvidnost gospodarstva je bistveno izboljšana. Sredstva delovnih organizacij na žiro računih so v prvih osmih mesecih letos v Sloveniji za prek 10'0 °/o, v zveznem merilu pa za prek 80 Vo višja kot v istem obdobju lanskega leta, upada število blokiranih žiro računov, zmanjšuje se število organizacij združenega dela v prisilni poravnavi in število organizacij v stečaju. Rednejše izvajanje tekočih obveznosti in večja finančna disciplina sta v veliki meri rezultat ukrepov ekonomske politike. Njihovo izvajanje je bilo omogočeno sicer s prilivom denarja gospodarstvu oziroma s povečanjem denarne mase za prek 40 Vo, vendar pa se je hkrati obseg medsebojnega zadolževanja znatno zmanjšal. Pri tem pa delovne organizacije rešujejo probleme likvidnosti tudi z večjim najemanjem bančnih kreditov;
8.	Z ukrepi ekonomske politike so bile že v začetku leta omejene vse oblike porabe, posebno še osebni dohodki zaposlenih. V drugem polletju osebni dohodki močneje rastejo zaradi odmrznitve osebnih dohodkov v delu gospodarstva in v negospodarskih dejavnostih ter zaradi sprememb v samoupravnih sporazumih (valorizacija kalkulativnih osebnih dohodkov, spremembe faktorjev stimulacije itd.). Realni osebni dohodki, ki so bili v prvem polletju znatno nižji kot v istem obdobju lanskega leta, so v začetku drugega polletja ponovno porasli. Ocenjujemo, da bodo realni osebni dohodki na zaposlenega v letošnjem letu za 2—3Vo pod ravnijo, doseženo v letu 1972, s tem da bodo v drugem polletju za 4—5Vo višji kot v istem obdobju lanskega leta. Dosedanja gibanja in prva ocena razvoja realnih osebnih dohodkov na zaposlenega do konca leta kažejo tudi v merilu celotne Jugoslavije podobno dinamiko.
9.	Naraščanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov prebivalstva, skupaj z velikim porastom potrošniških posojil sredi leta ter ob povečanem prilivu nakazil zdomcev vpliva na to, da bodo letos v Sloveniji razpoložljiva sredstva za osebno potrošnjo v globalu večja od lani nominalno za okoli 26 %>, realno pa za okoli 4—5 %>. Pričakuje se, da se bo povečalo povpraševanje po potrošnih dobrinah trajnejše rabe, kar bo vplivalo na poživitev proizvodnje. To pa se bo lahko uresničilo le ob spremembi obnašanja trgovine na območju celotnega jugoslovanskega trga, ki je do sedaj zaradi zamrznjenih marž omejevala nabave domačih proizvodov in poslabševala asorti-man ob istočasnem velikem povečevanju zalog gotovih izdelkov v industriji;
10.	Splošna in skupna poraba se v Sloveniji v letošnjem letu giblje v okvirih, predvidenih z družbenim dogovorom, pri čemer
bo prišlo do določenih prekoračitev zaradi usklajevanja osebnih dohodkov z gibanji v gospodarstvu. Dotok sredstev je iznad predvidenih okvirov, vendar bodo po izvršenih proračunih in z drugimi že predvidenimi in dodatnimi ukrepi dosežena drugačna razmerja v sredstvih za splošno in skupno porabo;
11.	Stopnja rasti nominalnih investicij v osnovna sredstva je v prvih osmih mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lani zelo nizka (v Sloveniji 8,3 %, v merilu celotne Jugoslavije pa 5,3%). Realni obseg investicij v osnovna sredstva pada, pri čemer pa je potrebno upoštevati, da so se izvršili prav v tem obdobju občutni premiki v korist večanja lastnih obratnih sredstev. Vendar pa bi nadaljevanje sedanjih tendenc nizke rasti investicij lahko z določenim časovnim odlogom vplivalo na zmanjšanje splošne gospodarske rasti;
12.	Dosežena je večja globalna usklajenost blagovnih in denarnih razmerij, vendar pa je na to vplivala le deloma izboljšana ponudba, predvsem z visokim uvozom, v večji meri pa relativno zmanjševanje rasti povpraševanja tako na področju investicij, kot tudi na področju osebne, splošne in skupne porabe. Pri tem pa še vedno zaostaja reševanje nekaterih bistvenih strukturnih problemov (pomanjkanje električne energije, nekaterih prehrambenih proizvodov, nekaterih vrst investicijskih proizvodov itd.), ki pa v veliki meri povzročajo tudi razvrednotenje globalnih učinkov;
13.	Inflatorne tendence iz preteklega leta se nadaljujejo v pospešenem obsegu. Rast cen na drobno in cen življenjskih potrebščin je bila sicer v poletnih mesecih tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji zaradi sezonskih vplivov nekoliko počasnejša, toda še nadalje so aktivna številna žarišča inflacije, pa tudi letošnja monetarna ekspanzija (povečanje denarne mase prek 40®/») bo vplivalo na nadaljnje povečevanje cen. Pri tem je potrebno upoštevati tudi visoke poraste cen v svetu in njihov vpliv na gibanja na našem tržišču. Menimo, da bodo prekoračeni okviri za rast cen v letu 1973 predvideni z medrepubliškim dogovorom o izvajanju politike cen;
14.	Finančni rezultati poslovanja gospodarstva v prvem polletju so na videz ugodni saj je celotni dohodek v SR Sloveniji porasel za 26 ®/o (v SFR Jugoslaviji pa za 22 °/o). Ker so proizvodni stroški naraščali še hitreje, je doseženi bruto dohodek porasel v Sloveniji le za 21 % (v SFRJ za 17 %). Zaradi hitrejše rasti pogodbenih obveznosti, neto osebnih dohodkov in ostalih osebnih prejemkov ter zaradi povečanja stanovanjskega prispevka so amortizacija in ostanek dohodka
za sklade porasli v Sloveniji za 17% (v SFRJ pa za 13%).
Zelo važna je tudi ugotovitev, kakšno je uresničevanje osnovnih ciljev razvaja v letu 1973.
Ob upoštevanju izhodišč srednjeročnega plana, zveznih razvojnih ciljev za leto 1973 ter tekočih razvojnih problemov, so bili v Resoluciji o družbeno ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1973 postavljeni naslednji osnovni razvojni cilji:
—	krepitev socialističnih samoupravnih odnosov in materialne osnove samoupravljanja:
Tako v gospodarstvu kot v družbenih dejavnostih se uveljavljajo novi družbenoekonomski odnosi n,a podlagi prve in druge faze ustavnih sprememb ob vedno večji vlogi samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja krepitvi integracijskih procesov, pri čemer pa nekatera področja nekoliko zaostajajo (povezovanje proizvodnje in trgovine, reševanje infrastrukturnih problemov na samoupravnih osnovah, izvajanje stanovanjske politike). Zaostajamo v rešitvah bistvenih elementov gospodarskega sistema, posebno na področju razširjene reprodukcije, trga in cen, financiranja družbenopolitičnih skupnosti, ter sistema davkov in prispevkov, sistema planiranja itd.
—	odločna usmeritev k politiki stabilizacije, bistvenemu izboljšanju ponudbe ter obvladovanju povpraševanja in vsestranskemu varčevanju in učinkovitosti na vseh področjih:
Ponudba se ob zadovoljivi rasti proizvodnje ter pospešenemu uvozu in pa omejevanju posameznih vrst notranje porabe globalno usklajuje s povpraševanjem, vendar pa strukturne neusklajenosti niso odpravljene. Rast cen in še posebej življenjskih stroškov občutno presega predvidevanja. Prav tako se le počasi zmanjšujejo večja nesorazmerja na področju cen.
Rast osebnih dohodkov ter skupne in splošne porabe opazno zaostaja za nominalno rastjo družbenega proizvoda.
—	s krepitvijo akumulacijske sposobnosti bistveno izboljšati likvidnost organizacij združenega dela ter uresničevati investicijsko politiko, predvideno s srednjeročnim planom:
Likvidnost gospodarstva se izboljšuje, predvsem z večanjem trajnih obratnih sredstev konverzijo bančnih kreditov, kar krepi tudi njegovo poslovno samostojnost in sposobnost. Realna rast investicij v letošnjem letu znatno zaostaja za predvidevanji sred-
njeročnega plana, obenem pa se prepočasi spreminja tudi struktura investicij, posebno zaostaja izgradnja pomembnejših infrastrukturnih objektov.
—• uresničevanje socialne politike:
Pri odpravljanju neupravičenih socialnih razlik je bil dosežen določen napredek — povečani so bili najnižji osebni dohodki, združeno je bilo zdravstveno zavarovanje delavcev in kmetov ter uvedeno starostno zavarovanje kmetov ipd. — vendar izvajanje te akcije slabi v letošnjem letu zaradi pomanjkanja sredstev ter visokega porasta življenskih stroškov. Uspešno se odvija zakonodajna dejavnost ter oblikovanje in sprejemanje predvidenih družbenih dogovorov na področju zdravstvenega in socialnega varstva ter varstva vojaških invalidov in borcev NOV.
—■ izpolnjevanje	prednostnih
nalog v razvoju izobraževanja:
Akcija za obnovo in povečanje zmogljivosti v srednjih strokovnih šolah in dijaških domovih je sicer v teku, vendar pa na njen potek vplivajo ukrepi o omejitvi splošne in skupne porabe ter velika obremenjenost temeljnih izobraževalnih skupnosti z odplačilom anuitet. Ko bo sprejet zakon o interesnih skupnostih na področju vzgoje in izobraževanja, ki je v pripravi, bo dana na tem področju pravna osnova za formiranje interesnih skupnosti, ki bodo nosilec sporazumevanja o financiranju in investicijah v srednjem strokovnem šolstvu in v dijaških domovih.
Kratek pregled dosedanjega uresničevanja zastavljenih ciljev razvoja za leto 1973 kaže, da smo sicer dosegli uspehe na posameznih področjih, da pa družbene in razvojne cilje v letošnjem letu le deloma uresničujemo. Občutneje zaostajamo pri izpopolnjevanju gospodarskega sistema kot osnove družbenoekonomskih odnosov, v doseganju zaželjene stopnje rasti gospodarstva, pri uresničevanju stabilizacije, posebno še pri obvladovanju rasti cen, pri krepitvi materialne osnove gospodarstva ter izvajanju začrtane investicijske politike, posebno na področju gospodarske infrastrukture.
Vse to pomeni, da morajo vsi samoupravni nosilci odgovorno uresničevati skupne cilje, še posebno pa odgovorni družbeni dejavniki. Zavzeti se moramo za hitrejše in dosledno izvajanje sprejetih nalog na vseh področjih in ravneh družbenega življenja in tako ustvariti potrebne pogoje za uresničitev družbenega plana razvoja za leto 1975.
M. D.
IZ DRUGIH TOVARN
Kredit za graditev nove tovarne v Maglaju
Posvet pred razložitvijo novega parnega kotla na Količevem
VEVČE, OKTOBER — Konec meseca septembra so se mudili v Maglaju namestnik zveznega sekretarja za gospodarstvo tovariš Nikola Filipovič, finska delegacija v jugoslovansko-finski mešani komisiji za gospodarstvo z generalnim sekretarjem finskega ministrstva za trgovino in industrijo. Pogovarjali so se o možni izgradnji tovarne polceluloze, flu-ting papirja in kartonaže v Maglaju in Zavsdovičih.
V	Beogradu je bil podpisan protokol, s katerim se predvideva znatno povečanje blagovne izmenjave s Finsko1. Kot poroča Tanjug, so finski pristojni organi odobrili kredit v višini 20 milijonov dolarjev (okoli 34 milijard starih dinarjev) za »razširjenje industrije papirja v Maglaju in Zavidovičih« tj. za izgradnjo tovarne polceluloze, fluting papirja in embalaže.
V	Maglaju naj bi stal obrat celuloze in papirja, v Zavidovičih pa obrat kartonske embalaže. Organizacijsko bi bilo to eno podjetje. Kot surovina pa bodo slu-
žili v glavnem listavci. Predvidevajo letno porabo lesa v višini 180.000 prm. Letna proizvodnja bo znašala 64.000 ton, za kar bo potrebno zaposliti ca. 450 ljudi.
Definitivnega odgovora, koliko bo nova investicija stala, še nimajo, predvidevajo pa vsoto okoli 65 milijard starih din. Vsa ta sredstva bodo zbrali iz inozemskega kredita pri gospodarski in Jugobanki in iz lastnih fondov.
S. R.
(Iz lista »Natron«)
Za 5 odstotkov višji osebni dohodki
VEVČE, OKTOBER — Na 5.
redni seji delavskega sveta so sklenili povečati cenike za ugotavljanje osebnih dohodkov za 5 % od 1. IX. 1973 dalje. To povečanje je za kolektiv razveseljivo, vendar je očitno le v mesecih, ko je proizvodni uspeh dober.
Drugi in tretji sestanek OZK na Vevčah
VEVČE, OKTOBER — Na drugem sestanku je bil predlagan in sprejet naslednji dnevni red:
1.	Podpora čilskemu ljudstvu
2.	Razprava o novosprejetih
3.	Informacija o položaju v podjetju
4.	Razno
Soglasno in odločno so obsodili fašistični udar v Čilu, ki ruši demokratično pot v socializem ne samo v tej državi, ampak v vsem svobodoljubnem svetu in ki obenem negira sklepe uspešno končane konference neuvrščenih v Alžiru.
prej, pa zaradi odsotnosti ni bila realizirana.
Tovariš Vengust je na sestanku podal poročilo o (trenutno zelo kritični elektroenergetski situaciji v republiki. Zaradi specifičnosti našega proizvodnega procesa, izgub, ki so nastale ob izpadih elektrike, ne moremo nadoknaditi. Sprejet je bil predlog, naj delavski svet, če se bo to stanje nadaljevalo, pooblasti direktorja, da ob večjem pomanjkanju električne energije prestavi začetek dela za upravne službe iz šeste na kasneje in ga ustrezno podaljša. Ponovno je bilo poudarjeno, naj vsi zaposleni varčujejo z elektriko, kjer se le da. Izguba se pri osebnih dohodkih ne bo poznala, ker smo v letošnjem letu dosegli že lepe poslovne rezultate.
Investicija za tapetni oddelek se je nekoliko zavlekla, vendar ne po naši krivdi. Vzrok temu je bilo neurejeno poslovanje med Nemčijo in Jugoslavijo, kasneje pa stavka delavcev v Nemčiji in v tovarni dobavitelja opreme. Rok poskusnega zagona je določen v začetku prihodnjega meseca.
Dela za novo toplarno potekajo po planu, če izvzamemo nekaj težav pri dobavi dokumentacije in podatkov, ki jih morajo dobavitelji opreme dostaviti inženiringu.
Dipl. ing. Danilo Skerbinek
Na predlog članov je bilo poslano protestno pismo tudi v zvezi z dogodki na Koroškem, kjer so mračne sile razstrelile komaj postavljen spomenik slovenskim partizanom. Dogodki, ki se odvijajo v naši neposredni bližini in ki kalijo dobre sosedske odnose, so vsekakor zelo zaskrbljujoči.
Oba protesta so v pismeni obliki posredovali CK ZKS.
Kadrovska komisija OZK je predlagala za sprejem v ZK tri nove člane in sicer: dipl. ing. Danila Škerbineka, Janeza Trtnika, Lojzeta Smrekarja. Po krajši razpravi je OZK predlagane kandidate potrdila. Sprejem v organizacijo pa bo na prvem naslednjem sestanku. Pridružil se jim bo tudi tov. Bojan Trtnik, ki je željo za vstop izrazil že
opremo. Stroj bi predvidoma stal ob stavbi premaznega oddelka.
Tretji sestanek OZK
Dnevni red je obsegal eno točko in sicer sprejem novih članov ZK. Sprejeti so bili: dipl. ing. Danilo Skerbinek, Janez Trtnik, Lojze Smrekar in Bojan Trtnik. O liku člana ZK je kandidatom spregovoril tov. Lednik. Oznanil je njihove dolžnosti v zvezi z moralnimi in političnimi kvalitetami, aktivnostjo pri samoupravljanju in krepitvi družbenih odnosov. Članska izkaznice so novo-sprejeti člani ZK sprejeli z odobravanjem vseh navzočih.
J. S.
Lojze Smrekar
Aktivnost komunistov - dolžnost in potreba
VEVČE, OKTOBER — Na 3.
sestanku OZK Papirnice Vevče so novim članom, poleg članske izkaznice, izročili tudi obsežno knjižno delo udeleženca NOB, publicista, feltonista in pisca literarnih reportaž Ladislava Kiau-ta: »Na bojni črti XVIII. divizije.«
V nadaljevanju sestanka je član OZK tov. Janez Lednik vsem prisotnim v nekaj besedah orisal nekatere pomembne moralnopolitične lastnosti člana ZK: tovarištvo, poštenost, odkritost, prizadevnost na delovnem mestu, borbenost pri uveljavljanju zakonitosti naše družbe, odnos do religije. Delovanje komunista pa temelji izključno na principu in temelju demokratičnega centralizma.
Komunisti analiziramo, ugotavljamo, vodimo dialog, toda osnovna naša usmeritev je politična in idejna akcija. Temeljno načelo, v glavnem že uveljavljeno v praksi delovanja našega političnega in samoupravnega sistema je predvsem načelo dialoga znotraj druž-
benopolitičnih in samoupravnih skupnosti. Naša osnovna metoda je prepričevanje in politična akcija. Sicer pa ostaja osnovna naloga komunista, da ideološko in politično deluje med ljudmi, svoja mnenja, izmenjuje z drugimi komunisti ter se tako usposablja za izvršitev konkretnih nalog. Komunist se je dolžan splošno politično in strokovno izobraževati oz. izpopolnjevati, sicer se v ničemer ne bo ločil od drugih poštenih in za socializem predanih občanov. In ne nazadnje je trenutno osnovna dolžnost komunistov, da aktivno spremljajo razprave o ustavnih dopolnilih in priprave za VII. kongres ZKS in X. kongres ZKJ.
To je le nekaj osnovnih misli, ki jih je poudaril v svojem prispevku tov. Lednik.
Na sestanku je bila razdeljena med prisotne tudi brošura »STATUTARNI SKLEP O ORGANIZIRANOSTI OZK V OBČINI Ljubljana Moste-Polje.« Na več kot 36 straneh žepnega formata so v 56 členih napisane:
I.	temeljne določbe (kdo tvori OZK v občini, sodelovanje)
II.	organiziranost ZK v občini Ljubljana-Moste-Polje (o aktivih OZK v TOZD, krajevnih skupnostih, občinskih konferencah, sekretarji komiteja, častno razsodišče, revizijska komisija)
III.	Volitve občinske konference Ljubljana-Moste-Polje (o kandidatih, volitvah, evidentiranju kandidatov).
IV.	Javnost dela ZK v občini (posredovanje sklepov, obveščanje).
V.	Poslovnik in drugi akti izdani na podlagi STATUTARNEGA SKLEPA (sklic in vodenje sej konference, poslovniki komisij).
VI.	Finančno in materialno poslovanje (članarine).
VII.	Končna določba.
S tem statutarnim sklepom so tako urejene vse oblike organiziranja, notranja razmerja in delovanja članov ZK v občini.
M. J.
Janez Trtnik
Pri investiciji za V. papirni stroj je dokončno določeno, naj ne bi kupili rabljenega, kakor smo do zdaj razmišljali, ampak novega, s kompletno novo pripadajočo
Kam s transportnim oddelkom in konstrukcijo
VEVČE, OKTOBER — V transportnem oddelku in konstrukciji bo verjetno prišlo do organizacijskih sprememb. Reorganizacijo pripravi j a organizacij skoanalitski oddelek.
Ugotovljeno je, da bi se služba v transportnem oddelku morala bolj zanimati za tok materiala skozi podjetje. Po izdelani analizi so prišli do spoznanja, da se za tok materiala le delno zanimajo. Transportni oddelek spada sedaj v proizvodnjo in tako nima dobre
Do konca leta 1975 - ukiniti nočno delo žensk
povezave z deli, ki bi jih moral opravljati. Po informacijah in študiju je analitska služba mnenja, da bi se moralo vodstvo transportnega oddelka preseliti v komercialni sektor. Prevzelo naj bi tudi skladišča, ki sedaj spadajo direktno ali pod prodajni ali nabavni oddelek.
Analiziran je bil tudi oddelek konstrukcije. Ugotovili so, da ta oddelek opravlja storitve skoraj izključno za oddelek vzdrževanja. Zato je podan predlog, naj bi konstrukcijski biro spadal v oddelek vzdrževanja.
O obeh predlogih bodo razpravljali še samoupravni organi.
VEVČE, OKTOBER
Kljub
Bojan Trtnik
prizadevanjem, da bi nočno delo žensk čimprej odpravili, narava dela v naši zvrsti industrije to le počasi dopušča. Razna kontrolna dela, pa tudi dela pri manjših proizvodnih strojih so dolga leta opravljale tudi žene. V tej zvezi z zakonskim predpisom in priporočili raznih organizacij pa je DS podjetja na redni' seji DS dne 24. IX. 1973 sklenil, da se nočno delo žensk do konca leta 1975 popolnoma ukine.
Ze letos in drugo leto bo nekaj delavk, ki delajo sedaj v treh oziroma v štirih izmenah premeščeno, oziroma prekvalificirano v oddelek za izdelavo tapet, ostale pa potem v ročno dodelavo papirja.
Kjerkoli je malo prostorčka, pritisnejo Vevčani svoj »hlevček za avto«. Tudi nenačrtno.
Kulturni dom, trgovina, kegljišče...
Eden od zadnjih — malo zapoznelih — tovorov pošiljk strojev za izdelovanje tapet
Pljučnica nekdaj in
VEVČE, OKTOBER — Proizvodnja tapet na Vevčah postaja stvarnost. Pa ne samo to, vložena sredstva in hiter razvoj novih tehnik tiska in vedno večja zahtevnost potrošnika nas silijo, da že sedaj mislimo vsaj za 5 let naprej. Proizvodni prostori so temu primerno prirejeni, tako da je možno brez kakršnihkoli vlaganj v stavbo takojšnje povečanje kapacitet za 100 “/o. Profesionalen pristop k novi proizvodnji in dolgoročni program dajejo garancijo za uspeh.
Nova proizvodnja bo zahtevala znatno večjo dinamiko v poslovnem življenju. Tudi okus in kulturni nivo vsakega člana kolektiva se bo moral temu primerno oblikovati. Vevče bodo z novo pridobitvijo dobile še večji renome, postale bodo še bolj znane, ne samo tiskarnam, ampak tudi malim potrošnikom. Na tem majhnem prostoru okoli tovarne se bo zbiralo vedno več ljudi. Pred tovarniškim poslopjem se bodo ustavljali ljudje, ki naj bi si pridobili znanje s področja proizvodnje in polaganja tapet. Tu mislim predvsem na polagalce tapet, prodajalce, šolske ekskurzije itd. Tem ljudem bo treba pokazati tudi nekaj izven tovarne. Danes jih razen v restavracijo nimamo kam peljati.
Število zaposlenih bo z novimi pridobitvami kot so proizvodnja tapet, nova kotlarna in predvideni V. PS, nujno rastlo. Že danes so seje delavskih svetov in sestanki družbeno političnih organizacij zaradi utesnjenosti prostorov vse prej kot prijetni. Za slavnostne konference, simpozije, predavanja pa primernega prostora nimamo. Tudi družabno življenje iz leta v leto stagnira. Ljudje se vse bolj držijo doma, četudi gre za zabave kot so praznovanje Novega leta, zabave ob državnih praznikih, proslavljanje obletnic itd. Časi, ko so se ljudje zabavali samo po gostilnah, so mimo. Še daleč pa ni res, da si današnji človek ne želi zabave in zbližan j. Le oblika se je spreme-nila. Ljudje, ki so si ustvarili svoj krog prijateljev, ne želijo sklepanja novih znanstev po gostilnah. S porastom standarda so začeli s hišnimi zabavami, ki pa danes iz razumljivih razlogov tudi niso več zadnja moda. Koristno bi bilo poživiti obliko zabav, ki so jih organizirala že včasih gasilska, športna, kulturna in druga društva. V zahodnih državah ni danes nič nenavadnega takšna oblika zbiranja denarja. Seveda pa je treba takšne zabave, pa četudi je to pustna prireditev, spraviti na določen kulturni nivo.
S tem, ko naj bi postale Vevče zbirališče najrazličnejših poslovnih ljudi, polagalcev tapet, prodajalcev, tiskarjev, šolskih ekskurzij itd., postaja ugoden moment za postavitev lastne trgovine za prodajo papirja in tapet.
Kegljaški šport dobiva z uvedbo avtomatskih kegljišč vedno večji razmah. Če bomo želeli navezati stike s papimičarji in proizvajalci tapet v zamejstvu, kjer so zelo veliki ljubitelji tega športa, potem bo treba popestriti tudi to dejavnost. Nujna bo torej postavitev avtomatskega kegljišča na Vevčah.
Iz vseh teh razmišljanj je razvidno, da potrebujejo Vevče kulturni dom z dvorano, kegljiščem, trgovino. Vsekakor to ni majhna investicija, je pa nujno potrebna. Seveda so še druge, vendar verjetno ne dosti cenejše rešitve.
V vevškem kinu je še ob dobrem filmu težko vzdržati, kaj šele sedeti ob belem dnevu in poslušati predavanje. V svetu praktično ne poznajo več v manjših krajih kino dvoran v takem smislu kot smo jih vajeni mi. Vsi vemo, da število obiskovalcev kino predstav upada in kino dvorane postajajo prazne in seveda nedonosne. Danes naj bi bile dvorane prirejene tako, da dvakrat na teden vrtijo kino predstave, ostale dni v tednu pa služijo ti prostori za sestanke, seminarje, simpozije im zabave. Le tako je lahko dvorana dobro izkoriščena.
Tudi vivško kino dvorano je možno z določenimi predelavami spremeniti v prijeten, predvsem pa koristen prostor. Prostoru je
Pomoč
nogometnemu klubu Sloviji
VEVČE, OKTOBER — Menda ni amaterskega športnega društva, ki ne bi bil v denarnih težavah. Tudi NK Slavij a ni izvzet. Klub je prevzel nove naloge. V nogometnem športu bo vzgajal pioniirske ekipe osnovnih šol Polje in Zadvor, od koder bo morda ob pravilni skrbi za mladi rod pozneje pridobival svoj naraščaj. Seveda bo treba pionirje primerno opremiti. Pa tudi za redno delo potrebuje klub nujno pomoč. V ta namen je DS Vevče namenil klubu znesek v višini treh starih milijonov kot enkratni prispevek k izboljšanju dela in organizaciji kluba.
Dopoldne pred vevško tovarno
treba dati dnevno svetlobo in opremiti z zavesami, premičnimi stenami, fiksirane stole pa zamenjati s prestavljivimi, za bivanje ob mizah.
Na koncu naj omenim, da je dvorana, ob novi proizvodnji tapet, nujna!
Moje pisanje ni predlog za komisijo za tehnične izboljšave, ker vsi vemo, da je bilo tovrstnih predlogov in razgovorov že veliko. Prav gotovo je želja nas vseh, da se v tej smeri nekaj premakne in pričakujem, s čemer se strinja verjetno tudi uredništvo »Našega dela«, da je to primerna tema za širšo razpravo. B. I.
VEVČE, OKTOBER — Danes, zahvaljujoč uporabi številnih antibiotikov, pljučnica ne predstavlja več tako tragičnega obolenja kot npr. pred 40 leti. Kljub temu pa ostane vsaka pljučnica še vedno resno obolenje. Tipične bolezenske spremembe v pljučih oslabijo celotno telo, sama pljučnica pa lahko preide v kronično obliko.
Prej so v glavnem povzročali pljučnico bacili pneumokoki, ki pa so zelo občutljivi na antibiotike.
Danes povzročajo pljučnico bacili, ki jih imenujemo stafilokoki in streptokoki, bakterije, ki jih najdemo v ustih, v nosu ali grlu vsakega človeka. Pljučnico pa povzročajo tudi virusi in rikecije.
Običajno se človek, preden zboli za pljučnico, močno prehladi. Vsak prehlad pa znatno oslabi organizem. Zato tudi najdemo najčešče število pljučnic ob hladnem zimskem času. Bolj podvrženi pljučnici so skrajneži v modi — posebno tisti, ki so v pozni jeseni, pozimi in zgodnji spomladi lahko in površno oblečeni, brez pokrivala na glavi in tople obutve.
Pljučnica izbira med slabo utrjenimi ljudmi, tistimi, ki se izogibajo fizičnih del, nadalje pri ljudeh, ki se malo gibljejo na svežem zraku, pa tudi pri oslabelih ljudeh, zaradi kroničnih obolenj.
Posebno pogosto so prehlajeni kronični alkoholiki. To pa ni slučaj, saj pogosto prespijo noč na goli zemlji ali celo v snegu. Organizem takih ljudi je seveda močno oslabljen že zaradi alkohola. Pogosto je tudi opaziti te-
žak in dolgotrajen potek pljučnice pri kroničnem alkoholiku, ki često preide v pljučni absces.
Alkohol se izloča iz telesa tudi prek pljuč z izdihom, tam deluje dražeče in strupeno in zniža obrambne sile človeka. Tudi že navaden katar pri kroničnih alkoholikih pogosto preide v pljučnico.
Že zdavnaj so opazovali, da se pojavi več pljučnic ob epidemijah gripe. Pri takoimenovani gripozni pljučnici niso prizadete samo sapnik ove veje in vejice, in pljučno tkivo, temveč tudi živci in ožilje pljuč, kar hudo poškoduje strukturo pljuč. Tako obolenje poteka težko, izpljunek pa je običajno krvav.
Pri pljučnici ob času gripe pa ne gre vedno za virusno obolenje. Oslabljeni organizem 2—3 dni po tem, ko se že zdi, da je ozdravel, kar naenkrat zboli za bakterialno pljučnico. Danes lahko povzroči virusno pljučnico okoli 100 raznih virusov.
Posebno vrsto pljučnice s svojstvenim potekom predstavlja or-nitoza. To pljučnico lahko nalezemo od golobov in raznih vrst ptic. Povzročitelj je posebna vrsta mikroorganizmov — rikecija. Tovrstno pljučnico najdemo pri gojiteljih ptic, hraniteljih golobov itd.
V današnjem času je stara klasična pljučnica prava redkost. Celo redko opazimo visoko telesno temperaturo, bolečin v prsih pa skoraj ni. Bolnik predvsem kašlja, je prizadet in se poti. Potek in izhod obolenja pa je odvisen predvsem od tega, kateri mikroorganizem je povzročil pljučnico. Ker je obolenje resno, zdravnik često bolnika hospitalizira v bolnici. Natančen pregled, laboratorijski in rentgenski izvidi pomagajo zdravniku ugotoviti karakter, mesto in obseg pljučnice. Potek zdravljenja je sedaj odvisen od načrtnega zdravniškega zdravljenja. Pri vsem tem podpremo funkcijo srca.
Kaj lahko pripomore k zdravljenju sam bolnik?
Predvsem se je dolžan držati posteljnega režima. Važno je često prezračevati sobo. Če si zaželi bolnik počitka, mu je lažje ležati z visokim zglavjem. Pri telesni temperaturi 37,5 do 37,2 °C bolnik lahko še normalno diha in lahko že vdih in izdih koristno poglobi. Po 3—7 dneh od začetka obolenja zdravnik običajno že dovoli hoditi bolniku po sobi, vendar še ne sme na prosto, ker je to nevarno.
Režim pitja tekočin — izključno čajev, limonad ali drugih brezalkoholnih pijač, določi zdravnik. Srčnim bolnikom, starejšim oslabelim ljudem, ledvičnim bolnikom ni priporočljivo piti dosti tekočine, ker se ta lahko v telesu zadrži in dodatno obremeni srce. Bolnik naj se hrani z lahko prebavljivo hrano, po malem in večkrat.
Strogo je prepovedano kajenje. Tobačni dim povzroča krč sapni-
ke vih vejic in poslabša izmenjavo kisika in ogljikovega dvokisa v pljučih.
Zdravila sme jemati bolnik le tista, ki jih je predpisal zdravnik. Zelo nevarno je, kadar se bolnik zdravi sam po svoje. Našli smo npr. kmetico na vasi, ki si je težko pljučnico zdravila s samo hermeliko. Očitno je bolnico zavedla reklama.
Antibiotiki danes zelo hitro in uspešno pomagajo. Temperatura se normalizira že po 2—3 dneh. Seveda proces zdravljenja še ni končan. Zdravljenje naprej pa traja še kar 3—4 tedne, včasih celo več časa. Antibiotiki ubijejo mikrobe ali pa zmanjšajo njihovo aktivnost. Zato danes bolnik lažje preboleva pljučnico kot je bilo to nekoč, posebno še, če se drži posteljnega režima. V primeru nediscipliniranosti in drugih težav pa lahko pljučnica preide v kronično obliko. Proces traja leta in leta. Okvare na pljučih so nepopravljive.
Po ozdravitvi je priporočljiva kontrola pljuč vsaj še pol leta.
Bolniku, ki je prebolel pljučnico, je priporočljiva telovadba, kopanje in nekaj časa lahko fizično delo. Pljuča se potem izdatno prezračujejo, izboljša se krvni obtok in kar je najvažnejše, dvigne se ponovno telesna odpornost.
dr. B. Mi.
V
Se ena nova knjiga v naši knjižnici
SALON KITTY (Peter Norden)
Peter Norden piše knjige iz strasti, gnan z zanesljivim občutkom za presenetljive dogodke našega časa. Med takšne dogodke sodi tudi Salon Kitty, najbolj sprijena iznajdba esesovskega režima. Heydrich jo je označil za »državno tajnost« in zadolžil z njo Walterja Schnellenberga, takrat 29-letnega častihlepnega karierista tretjega raj ha in SS.
V salonu Kitty, berlinski javni hiši, je bilo vgrajenih 120 mikrofonov, s katerimi je nemška varnostna služba prisluškovala številnim visokim osebnostim partije, države, oboroženih sil in diplomacije. Naloga agentk, ki so delale v njem kot prostitutke, je bila izvabljati iz njih izjave o njihovih zaupnih nalogah in njihovo osebno mnenje o državnem vodstvu in političnem položaju. Vsem pogovorom so brez vednosti agentk hkrati prisluškovali v gigantski prisluškovalni centrali in jih snemali na plošče. Tako je varnostna služba agentke in njihove žrtve neprenehoma nadzorovala.
Kadar se poslovijo od dela
Šport za vsakogar
Teorija športne rekreacije
VEVČE, OKTOBER — Občutki tistih, ki gredo v pokoj so prav različni. Upokojenci so največkrat od dela utrujeni. Tudi leta jih bremenijo. Zato radi pričakajo dan, ko jim ni treba več misliti na delovni čas in ko cel dan porabijo za tisto, kar sami želijo. To je včasih razvedrilo, včasih počitek, velikokrat pa tudi delo doma, če so le pri moči. Kot povedo v razgovorih, se pri nekaterih načrti šele začno, kot da bi do dneva upokojitve še ničesar ne storili. Vseeno pa je bilo slovo od delovnih tovarišev pri naših štirih novih upokojencih malce težko. Posebno pri tistih, ki so delali v večjih delovnih skupinah.
Angelca Prusnik
Angelca Prusnik je bila med nami stalno od leta 1961, prej pa že od leta 1947, Ob solidnem delu kot zavijalka papirja so šle skozi njene roke tone in tone papirja. Ta pohvala in zahvala pa ne bi bila popolna, če ne bi pridružili tudi njeno delo med NOB. Kot borka-aktivistka je na lastni koži občutila tegobe časa. Niso ji prizanesli mučitelji na Urhu, še manj pa uničevalci naprednih ljudi v koncentracijskih taboriščih Nemčije. Kljub vsemu pre-stanemu je ostala njena vedrina pri delu in v družbi.
Marija Cajhen pravi, da se je kar rada znebila krp, sesalcev in čistilnih sredstev. Od marca leta 1948 je vseskozi skrbela za čistočo v različnih oddelkih tovarne, nazadnje v upravni zgradbi. Zato ji je počitek v lepo urejenem stanovanju res potreben, tako za zdravje, kot tudi za dobro počutje.
Edo Alič
Edo Alič se je po prejšnjih zaposlitvah pri nas in Komunali Polje za stalno zaposlil v Papirnici marca 1962. V začetku kot mazalec in kasneje kot sušilec papirja pri papirnem stroju, je od julija 1968 vodil II. papirni stroj. Čeprav star komaj 42 let, odhaja v pokoj s pravicami borca NOV. Še ne 13 let star, je stopil v partizanske vrste. Posledice trpljenja še skoraj otroka niso iz-
ostale, tako da mu je počitek res potreben.
Matija Prepeluh
Matija Prepeluh —• odhaja v pokoj v 55. letu starosti. Še ne polnoleten je delal pri različnih gradbenih podjetjih v okolici Ljubljane. Na Vevčah se je redno zaposlil januarja 1946. Njegova domena je bila priprava papirne snovi. Tu je nad 10 let delal kot vodja. Zapori in internacija ga niso strli. Po kapitulaciji Italije je stopil v vrsto borcev vse do osvoboditve.
Privatno ga poznamo kot navdušenega gobarja. Seveda pa vedno pogleda okoli sebe, ko gre v gozd, da ne bi izdal svojih gobarskih terenov. Gobe najde tudi takrat, ko jih ni.
Vsem štirim novim upokojencem želimo, da bi jih še dolgo srečevali, obenem pa se jim s tega mesta zahvalimo za dolgoletno sodelovanje in za vsak prispevek k napredku podjetja.
Potrebna so načela oblik dela
VEVČE, OKTOBER — Že ob
izvolitvi odborov in komisij delavskega sveta je predsednik ing. Dušan Kogej dal priporočilo, naj odbori in komisije izdelajo načela, po katerih bodo usmerjali svoje delo. Ne moremo namreč govoriti o odstopanju od načel, če le-teh nikjer ni napisanih, četudi je čutiti včasih dvojnost sklepov pri približno enakih zadevah. Sklepe o takih načelih pričakujejo na eni izmed bližnjih sej DS.
VEVČE, OKTOBER — Beseda »rekreacija« je latinskega izvora in pomeni aktivni počitek, s katerim si človek obnavlja pri delu porabljeno psihofizično energijo ter sprosti porušeno ravnotežje v svoji naravi. Natančnejša opredelitev rekreacije je bila izvedena šele v XX. stoletju in se je razvijala v več smeri. Deliti so jo začeli po vrsti aktivnosti na: športno, kulturnoprosvetno, druž-beno-zabavno rekreacijo; po obliki udejstvovanja na: individualno, usmerjeno in organizirano rekreacijo1; po formalnih družbenih strukturah na: družinsko, rekreacijo v šolah, v delovnih organizacijah, v komunah itd.; po socialni strukturi na: komercialno, privatno, javno, prostovoljno; glede na čas: rekreacijo v odmorih med delovnim časom, dnevno rekreacijo, rekreacijo v času tedenskega oddiha, rekreacijo na letnem dopustu in glede na starost, spol in treniranost. Zaradi tako močno razvejane klasifikacije je točna definicija rekreacije skoraj nemogoča, v glavnem pa je »rekreacija tista svobodna in organizirana aktivnost, ki fizično, psihično in socialno bogati, sprošča in obnavlja človeka ter ga pomaga oblikovati v vsestransko razvito osebnost«. Človek lahko z mnogimi aktivnostmi sprošča prenapete mišice ali prerazdraže-ne živce, oblikuje aparat za gibanje, izostruje čutne sposobnosti, bogati socialne, moralne, intelektualne, estetske vrednote, obnavlja izgubljeno telesno in duševno energijo, kar kaže, da so sprostitev, obnova in oblikovanje elementi, ki rekreaciji določajo vsebino. Aktivnosti pa so sredstva, s katerimi dosegamo vrednote želene vsebine.
Po vrsti aktivnosti pa je nastalo vprašanje rekreacije in športa. Oba pojma sta etimološko opredeljena podobno, vendar pa gre pri obeh le za razvedrilo, kratkočasje in aktivni počitek. Pri športu je dodano še bistvo »tekmovanje in športni rezultati«, pri rekreaciji pa »igra v obliki športa in ekspresivnost«.
V dobi znanstveno-tehnološke revolucije je postal človekov položaj v proizvodnji tak, da obremenjuje predvsem njegov živčni sistem, medtem ko so njegove mišice skorajda neaktivne. To vodi v postopno propadanje, če se posameznik ne rekreira med prostim časom. Gibalna aktivnost je prisotna v vsaki športno-rekreativni dejavnosti in je temeljni razlog, da so ljudje, delovne or-
ganizacije in širše družbene skupnosti v vse večji meri zainteresirane za športno rekreacijo.
Športna rekreacija postaja vse bolj pomemben regulator med pridobljeno in oddano energijo, ker usposablja človekov organizem za ekonomične j še delovanje organskih funkcij, s čimer ohranja, oziroma pridobiva energijo ali pa porabi tisti del energije, ki pri delu ali drugih aktivnostih ni bila izrabljena; dnevno razmerje med pridobljeno in oddano energijo je za normalno in uspešno življenje človeka izrednega pomena. Človek, ki porabi več energije, kot jo je s hrano zaužil, oslabi in obnemore; če pa je je porabil manj, se redi in izpostavlja nevarnosti, da zboli.
Urejanje razmerja med pridobljeno in oddano energijo je le ena od osnovnih funkcij rekreacije. Druga osnovna funkcija je zadovoljitev osebnih interesov. Rekreacija pri tem ustvarja ravnotežje med dnevno monotonijo, ki nastaja zaradi ponavljanja vedno enakih dejanj, enakih misli in reakcij in pravo svobodo, to je svobodo gibanja, misli, reakcij.
Današnji človek je manipuliran v delovnem in prostem času. V delu in prostem času pa mora človek ostati človek. Rekreacija torej ni in ne more biti izolirana vrednota človeške eksistence, ampak povezana z vsemi dejavnostmi človeka, predvsem z delom.
Pri končnem cilju rekreacije nam ne gre samo zato*, da z rekreacijo dosežemo večjo produktivnost in da zdravimo posamezniku ter družbi škodljive pojave, ampak tudi zato, da bi bil človek pri delu in življenjskem okolju takrat, ko ne dela, srečen, da bi bil z moralnimi, telesnimi in duševnimi sposobnostmi vreden in aktiven član družbe.
Biološke naloge rekreacije se nanašajo na vpliv, ki ga imajo športno-rekreacijske aktivnosti na organizem človeka. Osnovne naloge s tega področja so:
da s primernim gibanjem omogočimo mlademu organizmu rast in pravilen razvoj;
da s športnimi) rekreacijskimi aktivnostmi v vseh starostnih stopnjah omogočimo pravilno in med seboj skladno delovanje notranjih organov, pravilno držo telesa, s čemer preprečujemo možnost telesnih deformacij;
da s športnimi rekreacijskimi aktivnostmi utrjujemo organizem proti bolezni, prilagajamo orga-
nizem na temperaturne spremembe;
da sproščamo prenapete mišice, preaktivne živce ali vsaj blažimo ritem in tempo življenja, ki izčrpuje, preutruja organizem;
da ohranjamo in 'boljšamo vitalnost in razpoloženje v globoko starost;
da s športno rekreacijskimi aktivnostmi ohranjamo in boljšamo delovno sposobnost s tem, da uravnavamo odnos med enostranskim gibanjem pri delu z vsestranskim gibanjem pri rekreaciji ter da uravnavamo odnos med izrabo fizične in pisihične energije.
Psihološke naloge se nanašajo na vpliv, ki ga imajo aktivnosti na duševnost človeka, na miselne stike z ljudmi. Osnovne naloge so:
da sprožimo pozitivne čustvene vrednote, občutek zadovoljstva, veselosti, sreče;
da omogočimo boljši stik z zunanjim svetom, da bi ga bolje in popolneje doživljali ter tako dvigali kvaliteto stika z ljudmi ter prisvajali družbene in zlasti moralne norme;
da blažimo pojave samoljubja, nezvestobe, domišljavosti, pretirane skromnosti, hazarda, kriminala, omamljanja z mamili, delo-mrzništva in drugih napak, ki kvarijo miselno zdravje človeka;
da razvijamo zdrav duh tekmovalnosti, kritičnosti, simpatijo do ljudi, prirode in družbe ter voljo za ustvarjalno delo;
da omogočimo izražanje svojih resničnih sposobnosti.
Sociološke naloge rekreacije se nanašajo na vpliv, ki ga ima aktivnost na povezanost med ljudmi raznih družbenih in delovnih položajev ali socialnih enot: da izpolnimo ljudem prosti čas; da organiziramo prirodno okolje primerno za rekreiranje;
da ustvarjamo možnost zdravega uveljavljanja med prijatelji in znanci;
da ustvarjamo čut kolektivnosti, tovarištva, pripadnosti kolektivu, narodu in državni skupnosti;
da ustvarjamo pogoje in možnost za izpopolnjevanje v družbenem sodelovanju;
da pomagamo družini s tem, da jo združimo v istem uživanju in doživljanju.
Pedagoške naloge rekreacije se nanašajo na metodiko rekreira-nja, organizacijske oblike rekreacije in izobraževanje strokovnega kadra:
da na najbolj racionalen način naučimo' ljudi rekreacijske aktivnosti, potrebnega gibanja, pravil in socialnega obnašanja pri rekreiranju;
da sprožimo pozitivne elemente grupnih norm, pospešimo proces socializacije v rekreacijskih skupinah, kategorijah in v širši družbi.
Eno osnovnih načel rekreiranja je svobodna izbira rekreacijskih aktivnosti. Vsako vsiljevanje pri izbiri rekreacijske aktivnosti ima prav nasprotni učinek. V naših razmerah so dani vsi pogoji, da se načelo demokratičnosti v rekreaciji razvije do najvišje oblike. Pri nas ima neposredni proizvajalec pravico odločanja pri delitvi družbenega dohodka, ki ga ustvarja s svojim delom. To pa je materialna baza za vsestranski razvoj osebnosti in demokratizacijo družbenega okolja, ki daje določene pogoje tudi v razvoju rekreacije v naši družbi.
Alojz Smrekar
Dopisujte v ,Naše delo'
Obisk pri naših okrevancih
VEVČE, OKTOBER — Odpravili smo se na pot z namenom, da se osebno prepričamo, kako se naši delavci počutijo na okrevanju v Partizanskem domu na Vodiški planini. Ne bom vam jih predstavljal, saj jih boste spoznali na sliki. Trdim lahko, da so nas bili zelo veseli. Zatrjevali so nam, da so vsestransko zadovoljni), da je hrana odlična in obilna, saj še nihče izmed njih ni nikdar pomislil na dodatek. Pritožili so se le na vreme. Pokazali so nam sobo s skupnimi ležišči. Zelo prijetna. Ko zagledaš toliko postelj v eni sami sobi, se pomladiš, kajti takoj se spomniš na mlada leta, ko si služil vojaški rok. Tudi tu, kot pri vojakih, se zvečer vrstijo šale, sledijo resnične in neresnične zgodbe, razne telovadne vaje in akrobacije izven programa in zdravniških nasvetov, preden vsi zaspijo. Do kosila so nas povabili še na sprehod po prelepi in pestri okolici. Sli smo tudi na vrh, kjer je postavljen kamen, ki označuje mesto, kjer je bila 29. VII. 1941 ustanovljena in kjer je prisegla zvestobo Osvobodilni fronti Jelovška četa.
Vračali smo se, in ko smo bili že blizu doma, smo zagledali malega dečka, 'ki je z zvončkljanjem s kravjim zvoncem in trikratnim tekom okoli doma, naznanjal okrevancem, da je pripravljeno kosilo. »To se dogaja vsak dan,« so nam povedali. Tudi mi smo bili zelo zadovoljni z vsem, kar smo slišali in videli.
K. P.
Vevški papirničarji na vrhu našega očaka
Izlet na Triglav
VEVČE, SEPTEMBER — Triglav je postal Meka za Slovence. Zadnja leta kar tekmujejo, kdo bo organiziral bolj domiseln ali množičen izlet na naš najvišji vrh. Naše planinsko društvo se je odločilo za tridnevni izlet v smeri:	Rudno polje—Triglav—
Sedmera jezera—Bohinj.
Do Rudnega polja nas je Matija z našim avtobusom pripeljal v nedeljo 19. VIII. 1973 ob osmi uri zjutraj. V prvi etapi do Vodnikovega doma na Velem polju smo imeli kar precej težav, ker vsi nismo imeli kondicije. V tolažbo nam je bila misel, da nismo edini. Debelo pa sem pogledal, ko smo prehiteli dve ženski, ki sta že krepko prekoračili Abrahama, a sta kljub letom in nahrbtniku ob živahnem klepetu premagovali pot. Moj nahrbtnik je bil nabito poln, posebno težo pa mu je dajalo 6 steklenic piva, ki sem jih vzel s seboj za vsak primer. Pri Vodnikovem domu smo se okrepčali, nahrbtnik pa sem olajšal še za steklenico piva in malo žganja, kar pa me je zadnjih nekaj sto metrov do Planike pod Triglavom primoralo, da sem počival vsakih 50 metrov. V Planiki smo se pripravili za prenočitev in opazovali kolono, ki se je vila po grebenu od Malega Triglava do vrha. Čeprav smo bili utrujeni, smo se še isti dan odpravili na vrh. Vzpon na vrh se mi ni zdel težak, saj smo šli na pot brez nahrbtnikov, katere je v koči čuvala Ada. Na vrhu smo se nekajkrat ovekovečili, za-
jeli svežega zraka z naše naj-višje točke, nato pa smo pustili prostor drugim in se odpravili nazaj proti koči. Tisti, ki smo bili prvič na Triglavu, smo morali dati za liter vina, s katerim smo zvečer močili grla, izsušena od petja, ki pa je bilo seveda — na višini. V ponedeljek, drugi dan izleta, smo se odpravili proti Doliču. Kot običajno so nekateri tekli naprej, ostali pa smo jim sledili počasi, a sigurno pod vodstvom izkušenega Daneta. Na Doliču smo pili bolj malo, saj so vse, s štampiljko vred, odnesli prejšnji dan, ko je bila tam otvoritev nove koče. Potem pa je prišel naj lepši del poti skozi dolino Sedmerih jezer. Dane, Pleško in jaz smo šli zadnji, da bi lahko pomagali, če bi slučajno kdo omagal. Vsa jezera so čudovita, najlepše pa je Ledvično, ob katerem smo dolgo časa sedeli in občudovali njegovo lepoto. Do zadnjega prenočišča — koča pri Triglavskih jezerih — je bila kratka pot, a mi trije smo porabili skoraj sedem ur. V tej etapi sem olajšal nahrbtnik za zadnjo steklenico piva. Stari planinci so me na startu zbadali, ker sem nosil toliko piva. Jaz pa pravim: »Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje.« V domovih okrog Triglava namreč ni bilo piva že nekaj dni. Od koče pri Triglavskih jezerih, kjer smo zadnjič prespali, smo se v torek zjutraj odpravili na zadnjo etapo — do slapa Savice. Na tej poti smo videli še sedmo jezero, imenovano Črno in
na koncu slap Savice. Zadnja postaja pa je bila ob Bohinjskem jezeru, kjer smo nekateri zaplavali.
Tako se je končala pot tridnevnega izleta, ki je bil prijeten in nam bo še dolgo ostal v spominu. Upam, da bo pohod na Triglav postal vsakoletna tradicija vevških papirničarjev.
Franc Košir
REŠITEV SATOVNIC — DVOJČIC
1. psovka — karate, 2. vrtnar — anonsa, 3. Nirmal — Nestor, 4. manual —■ trenje, 5. ujetje —- Nobile, 6. daktil — Petrol, 7. traper — raster, 8. plakat — Trogir, 9. klavir — gejzir, 10. vejica —• zelena, 11. elipsa — klopot, 12. presta — pretop, 13. stator — tripol, 14. trinog — priliv, 15. nacist — lantan.
SORTIRANJE — TOPOLOVI-NA
Med tistimi, ki so nam poslali pravilno rešitev »satov-nic«, so bili izžrebani naslednji reševalci, ki prejmejo:
10 din Bojkovič Ljudmila 10 din Moškrič Milka 10 din Kogej Cirila 30 din Zidar Cenka 60 din Dimnik Maksa
— Daj, da sama uganem kdo si! Tone ali Stane. Si mogoče ti, Frido? Potem si pa ti, Janez!
Gasilci Združenih papirnic Ljubljana-Vevče prvaki ObGZ Ljubljana,
Moste
VEVČE, OKTOBER — V počastitev »Požamo-varsnostnega tedna«, ki je trajal od 23. 9. do 30. 9. 73, je Občinska gasilska zveza Ljubljana Moste-Polje organizirala na Vevčah »pregled« društev, včlanjenih v ObGZ Ljubljana, Moste-Polje. Tega pregleda oziroma tekmovanja se je 30. 9. 1973 udeležilo: 8 gasilskih desetin — prostovoljnih gasilskih organizacij, 7 gasilskih desetin — industrijskih gasilskih organizacij, 1 gasilska desetina — ženske.
REZULTATI -
-Polje
Med desetinami industrijskih gasilskih društev je ponovno tokrat najbolj prepričljivo zmagala gasilska desetina gasilcev naše tovarne.
Vevški gasilci so bili v vseh treh disciplinah tj. trodelnem napadu, polaganju cevovoda na 105 metrov in vezanju vozlov najboljši. Nihče od industrijskih gasilskih desetin letos ni dosegel tako malo negativnih točk kot Vev-čani.
INDUSTRIJA
1.	Vevče	152,5 negativnih točk	
2.	Kolinska tovarna	183,5 negativnih točk	
3.	Saturnus Lj.	190	negativnih točk
4.	TEOL Lj.	191	negativnih točk
5.	Saturnus Zalog	203	negativnih točk
6.	SAP Lj.	279	negativnih točk
7.	Izolirka Lj.	332,2 negativnih točk	
	REZULTATI — PROSTOVOLJCI		
1.	Sostro	174,4 negativnih točk	
2.	Bizovik	174,5 negativnih točk	
3.	Zg. Kašelj	178,7 negativnih točk	
4.	Slape — Polje	188	negativnih točk
5.	Zadobrova — Sneberje	205	negativnih točk
G.	Lipoglav	216	negativnih točk
7.	Vinje	239	negativnih točk
8.	Šmartno	347	negativnih točk
Tekmovalna desetina, ki je dosegla tako odličen rezultat, zasluži vse priznanje. Zavedati se moramo, da so člani desetine so-razmeroma starejši od ostalih industrijskih gasilskih desetin. Kljub temu, da desetina ni imela tokrat kakšnih posebnih priprav, je dosegla enega najboljših svojih rezultatov.
Tekmovalni desetini, ki je za svoj uspeh prejela diplomo in ličen pokal od Občinske gasilske
zveze, se za njen uspeh zahvaljuje in ji iskreno čestita Upravni odbor gasilskega društva ter vodstvo tovarne.
V. J.
Dopisujte v »Naše delo«
Gasilske vaje ob IV. PS
Hokejisti Slavije pred novo tekmovalno sezono
VEVČE, OKTOBER — Zvezna hokejska liga prične letos z državnim prvenstvom 20. oktobra in se zaključi 2. 3. 1974.
»Večji« hokejski kolektivi so bili spomladi pobudniki za sklic izredne konference jugoslovanske hokejske zveze, ki je bila junija 1973. Želja teh klubov je bila, da se prva zvezna liga razdeli na dva dela, v katerem naj bi v »A« skupini sodelovala moštva Jesenic, Olimpije, Medveščaka in Partizana iz Beograda. V drugi skupini pa Slavija, Crvena zvezda, Celje in prvak II. lige Spar-tak iz Subotice.
I.	kolo	sobota	20.	10\	73
II.	kolo	sobota	27.	10.	73
III.	kolo	sreda	31.	10.	73
IV.	kolo	sobota	3.	11.	73
v.	kolo	sreda	7.	11.	73
VI.	kolo	sobota	10.	11.	73
VII.	kolo	sobota	17.	11.	73
VIII.	kolo	sobota	24.	11.	73
IX.	kolo	sobota	1.	12.	73
X.	kolo	sobota	8.	12.	73
XI.	kolo	sobota	15.	12.	73
XII.	kolo	sobota	22.	12.	73
XIII.	kolo	sobota	19. 1.		74
XIV.	kolo	sobota	26. 1.		74
Ligaška moštva Srbije ter Celje in Slavija pa so se na sklepe izredne konference pritožila. Zaradi neregularnega štetja glasov na konferenci smo s svojo pritožbo uspeli — sklepi konference so bili preklicani, zato bo v tekmovalni sezoni 1973/74 prva zvezna hokejska liga enotna, tj. 8-članska.
Drsališče v Zalogu kljub obljubam še ne bo dokončno usposobljeno, zato bo moralo ligaško moštvo to sezono odigrati vse tekme v Hali Tivoli, Ljubljana.
Razpored tekem v prvem delu državnega prvenstva je za Slavijo naslednji:
v Ljubljani v Beogradu v Zagrebu v Beogradu v Ljubljani v Subotici v Ljubljani v Ljubljani na Jesenicah v Ljubljani v Ljubljani v Ljubljani v Ljubljani v Celju
Slavija : Jesenice Partizan : Slavija Medveščak : Slavija Cr. zvezda : Slavija Slavija : Olimpija Spartak : Slavija Slavija : Celje Slavija : Medveščak Jesenice : Slavija Slavija : Partizan Olimpija : Slavija Slavija : Cr. zvezda Slavija : Spartak Celje : Slavija
Finalni del državnega prvenstva, v katerem se teh 8 ligaških moštev razdeli v dve skupini, se prične 2. 2. 1974 in zaključi 2. 3. 1974. V prvi skupini finalnega dela bodo tekmovale prve štiri uvrščene ekipe iz prvega dela državnega prvenstva, v drugi skupini pa ekipe od 5. do 8. mesta.
Edini cilj vevških hokejistov je, da si že v prvem delu državnega prvenstva (glej koledar) priborijo 4. mesto. Tak cilj je bil postavljen že preteklo sezono,
vendar pa nam je poraz v Beogradu proti Crveni zvezdi tako postavljen cilj v končnem uspehu prinesel le 5. mesto.
Z vsemi silami bomo poskušali v letošnji tekmovalni sezoni napake popraviti in ljubiteljem »SLAVIJE« pripraviti več veselja kot lansko sezono.
Ekipo »SLAVIJE« bo tudi letošnjo sezono treniral veteran Milan Boškovič, ki si je preteklo leto nabral dovolj bogatih izkušenj. Trener ima na razpolago
trenutno 3 vratarje in 17 igralcev. Ekipo je za leto dni zapustil naš prvi vratar Domine Lomov-šek, ki služi v Zagrebu vojaški rok. Tehnično vodstvo pa računa do pričetka sezone še na eno ali dve okrepitvi.
Več o delu kluba in začetku sezone pa bomo objavili v novembrski številki Našega dela.
V. J.
Dopisujte
v
Naše delo
Doma pa si rekel, da greš v halo Tivoli! Zdaj ti bom že pokazala Tvoj Tivoli!
(Opomba: Ras bo treba dograditi drsališče v Zalogu!)
Z lanskoletne tekme med Slavijo in Medveščakom
Slovenski pregovori
Ako te jedro mika, zgrizi lupmo!
Bolje s pametnim jokati, kakor z bedakom peti!
Boljši je pijanec kakor skopuh.
Ce hoče dekle pošteno živeti, ne sme nič dati, še manj pa vzeti. Denar in žene —■ vladarji zemlje!
Domače perilo naj se doma pere.
Drevo pade, kamor visi.
En Kranjec velja za sto Zidov.
Gluh je kot zid.
Grdo je bežati, pa koristno.
Gre skozi les, ne vidi dreves.
Ima glavo na pravem toporišču.
Iz neumne dupline neumen veter piha.
Jamrovcu vzemi in bahaču daj.
Je tako neumen, da v vodi stoji, pa si v roke pljuje.
Kadar denar poide, pamet pride.
Kadar je hruška zrela, ji ni treba vetra.
Je tako neroden, da se ob lastno senco spotika.
Odvzemanje črk
Besedam, ki so na levi vpisane v lik, vzemite vedno po eno črko in z anagramiranjem poiščite novo besedo'. Odvzete črke vpišite v I. debeleje obrobljeni navpični stolpec.
1. tovorni avtomobil, 2. skrni-na, udnica, trganje po udih, 3. večji kraji ob Dravi med Mariborom in Dravogradom, dolgo časa imenovan Marenberg, 4. pogorje v Belgiji, ki sega na zahodu v Francijo, na vzhodu pa v Nemčijo, 5. stara ženska, ptičja samica v gnezdu, 6. ime Levstikovega Krpana, 7. priprava za lov listja po jezovih in sadja po bregovih, 8. prikaz vsebine v začetku ali na koncu knjige, npr. v slo-
varju, 9. čez čer peneča se voda, tudi pomladna setev, 10. glavno mesto Albanije, 11. očesna mrežnica, 12. gora v Julijcih, 13. svetišče boginje umetnosti in modrosti v starih Atenah, visoka šola, 14. premočan tisk, tudi znamka koles.
Ponovite prejšnji postopek in na novo odvzete črke vpišite v II. debeleje obrobljeno navpično kolono.
1. svetniška podoba, 2. revček, človek s hudimi težavami, 3. ime jugoslovanskega gledališkega in filmskega igralca in režiserja Bašiča, 4. zemeljsko podnožišče, 5. pristojbina, 6. velika azijska reka v zahodni Kitajski, 7. krmilo pri
avtomobilu, 8. avstralski medvedek, 9. prečnik na jamboru, 10. tuje žensko ime (filmska igralka Ekberg) 11. italijanski nogometni klub iz Milana, 12. obrtnik lesne stroke, 13. glavno mesto Grčije, 14. risana zgodba s kratkim besedilom.
Odvzete črke v obeh navpičnih stolpcih dajo dve besedi, ki pomenita obnovo, prenovitev, spre-menitev starega stanja v sodobno. Delo, ki ga poimenujeta oba pojma, izvajajo v okviru svojega srednjeročnega načrta tudi tovarne slovenske papirne industrije z namenom, da bi povečale in kvalitetno izboljšale svojo proizvodnjo.	S. S.
KADROVSKA SLUŽBA POROČA .
Papirnica Vevče
Poročili so se:
Žapušek Andrej z Marinko Sagmei-ster
Janežič Milko z Mileno Hribar Zalar Anton z Danico Lipovec Brajer Tomaž z Ladko Koman
Čestitamo!
Rodili so se:
Dukariču Matiji, sin Martin
Čestitamo!
Prišli :
Jager Janja, dovažalka Jančar Andrej, pleskar Levičnik Ivan, vnašalec
Cajhen Karol, I. pom. PS Krizmanovič Mate, I. pom. dodel. str. v prem. odd.
Trailovič Ljubiša, razkladalec surovin
Truič Borivoje, vnašalec Bugarič Slobodan, pospr. izmeta Odlazek Marija, zavijalka Cindel Zlatko, pospravljalec izmeta Černe Janez, I. pom. dod. str. v prem. odd.
Smerajec Stanislav, paznik
Odšli:
Zajc Justina, lastna odpoved Devedžič Safija, lastna odpoved Topčagič Hasiv, odšel v JLA Trailovič Ljubiša, odšel na lastno željo v poskusni dobi Gaschi Murtez, sporazumno Maneva Olga, odšla na lastno željo v poskusni dobi
Stojič Dragoljub, samovoljno zapustil delo
Džukič Smiljka, samovoljno zapustila delo
—liaSEDM)—
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna »-Toneta Tomšiča-« v Ljubljani.
Po mnenju Republškega sekre-tarata za prosveto in kulturo št. 421-1/73 z dne 9. 1. 1973 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.