St. 33 Maribor, dne 27. junija 1907 Tečaj XLI. / List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru g pošiljanjem na dom za cclo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, sa druge iavenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — list se dopošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi Bt&nejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi Be ne vračajo. — Upravništvo Koroška cesta štev. 6, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutny. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Dr. Ploj. Slovenska kmečka zveza je imelfa jtine 24., t. m. sejo, pri kateri se je v nenavzočnosti državnihi poslancev sklenilo soglasno: „Slovenska kmečka zveza obsoja najodločnejše korak dr. Ploja, da se je proti soglasnemu sklepu Slovenske kmečke zveze ločil od drugih poslancev Slovenske kmečke zveze, mu izreka nezaupnico, ter ga poziva, da odloži mandat, ki ga je sprejel od Slovenske kmečke zveze. Ostalim poslancem: Pišeku, Roškiarju, dr. Korošcu in dr. Benkoviču pa izreka za njih postopanje popolno zaupanje. Dvorni svetnik dr. Ploj. (Iz peresa spednješt jesgkega slovenskega razumnika.) Plojevo postopanje nasproti Kmečki zvezi obudilo je pri vseh pošteno mislečih najhujše ogorčenje. Koliko samozaitajevanja je bi(lo t rep a, da ga je ta stranka sploh kandidirala, koliko napora in žrtev, da je ž njim pri volitvi prodrla! Kako strastno so ga napadali Stajerčevci na eni in pristaši Narodne stranke na drugi strani! In kako težavno je bilo braniti ga proti tem napadom! A vkljub temu mu je Kmečka zveza zvesta ostala, misleč, da ji bo tudi Ploj zvestobo z zvestobo povrnil. In kako hudo jo je prevaral g. dvorni svetnik! Se prej ko se je boj začel, zapustil je zastavo, na katero je bil prisegel, ubežal je k nasprotnikom, in sicer k tistim nasprotnikom, ki so ga v volilnem boju najbolj blatili in sramotili. G. dvornemu svetniku, ki že nima dolgo časa nobenega stika več s slovenskim narodom, ker med njim ne živi, moramo povedati, kaj si mislijo o njegovem postopanju Slovenci, katerim političnoV poštenje ni prazna fraza. Najbednejši tviničar, naj-ubožnejši slovenski dninar ga obsojfa ra4i tega dejanja. Kam pridemo, če se ne smemo več zanašati na besedo dozorelih mož? Kaj bi si mislila Narodna stranka, ko bi jeden njenih poslance*' zapustil Jlh-žnoslovanski klub ter se pridružil Slovenskemn klubu? Mi Slovenci smo hvala Bogu še tako nepokvarjeni, da nam je Plojevo dejanje v dno srca zoprno in da ga ne bomo nikdar več zagovarjali, kar smo žali Bog storili, deloma z ozirom na njegove zmožnosti, deloma pa, ker smo mislili, da ima druge nazore o politični poštenosti. Vsa čast mu, ko bi bil mandat, ki mu ga je Kmečka zveza priborila, odložil in se voliti dal kot samostojen kandijclat ali kot kandidat Narodne stranke. Saj se je baje res izrazil, da bi ne (bil nikdar od Kmečke zveze manldata sprejel, ko bi bil o razmerah dobro podučen. Sedaj pa stojimo pred dejstvom, da se je dal dr. Ploj od Kmečke zveze voliti, da je pa to Zvezo sramotno zapustil ter se pridružil njenim nasprotnikom. S človekom, ki je zmožen takega dejanja, smo obračunali. In sedaj hočemo še javnosti razodeti, da Kmečke zveze ni zadel tiako silen udarec s Plojevim izstopom. Ploj je igral že pri obravnavi volilne re-reforme glede Koroške jako dvomljivo ulogo in „Slovenec" nbs bo o tem še natančneje poučil. Ce je bil Ploj ud kake slovenske deputacije na Dunaju, meše-taril je vedno za vlado in nam na tak način več škodoval, kot koristil. Sploh čutil sei je tudi kot poslanec slovenskega naroda bolj dvornega svetnika. Ploj je uvedel tudi sistem, da so se v zajflnjem času slovenski poslanci tako malokiaj javno v zbornici potegovali) za najpriprostejše pravice slovenskega naroda. Vse je hotel le doseči za kulisami, deloma na Dunaju, deloma v Gradcu, in konečno smo že res tako daleč prišli, da bi bilo komaj, ko bi se bila v zadevi imenovanja sodnijskih slug depatacijf-peljala v Gradec in na Dunaj. In :*aj ano^nja številUa. ima, „TSTas Dom« kot prilogo- sko prepričanje slovenskega ljudstva. Z veseljem se je vzelo na znanje, da je „Češki katoliško-narodni klub" sklenil najožjo zvezo z našim klubom. Določili so se posamezni poročevalci za posamezna, vprašanja: za narodno, socialnopolitiško, kmečko in delavsko vprašanje. Sklenila se je interpelacija zavoljo sklepa industrijske zvezeproti delavcem v državnih podjetjih, glede, odprtja srbske meje in se je po poročilu posl. Povšeta določil kmečki program. Sklenilo se je odločno nastopati za zvišanje proračunske postavke za podpore kmetijstvu, zahtevati, da se melioracijski zaklad podvoji, potegovati se za starostno zavarovanje tudi za kmeta in obrtnika, za razdolžitev kmečkih posestev, za spremembo davčnega zakona, vojnega zakona v korist kmetom, odpravo zadnje vojaške vaje, za podržavljenje železnic in rudokopov, za podržav-ljenje notarijata in za povzdigo planin. Že v prihodnji seji državnega zbora bo „Slovenski klub" stavil primerne predloge. * * * Dne 25. t. m. si je zbornica volila predsednika. Lahko bi bil predsednik Slovan, toda Cehi so z nerodno roko celo zadevo zavozili. Predsednikom zbornice je bil izvoljen krščanski socialeo dr. Weiss-kirchner, prvim podpredsednikom konzervativni Ceh dr. Začek, drugim podpredsednikom krščanski Poljak dr. Starzinsky. Volili so se tudi zapisnikarji,, in je izmed Slovencev vol jem dr. Benkovič, član Slovenskega kluba. Dr. Weisskirchner je že s spretno roko vodil nadalje to sejo, v kateri se je sprejela nujnim potom ustanovitev nekaterih odsekov in so se prebrali vsi predlogi in interpelacije. Ko je bila proglašena izvolitev Starzinskega, naredili so Rusini velik šum. Rusini stoje s Poljaki primerno ¡v istem sovraštvu, kakor mi Slovenci z Nemci. * * * Da so se naši poslanci pripravljali na delo v državni zbornici in da^ so res tudi zavzeti za svoje volilce, pokazala je takoj prva seja pod novim predsednikom. Naši poslanci iz Štajerske in Kranjske so vložili vse polno interpelacij in predlogov, v katerih se potegujejo za koristi in pravice svojih! volilcev. In to še je le začetek dela! Dr. B e n k o v i» č je predlagal podporo za prebivalce Sv. Ruperta nad Laškim. Dr. B e n k o v i č je predlagal podporo zaradi plazov na Bizeljskem. Dr. Korošec je predlagal podporo za prebivalce sodnih okrajev Šmarje in Rogatec, kjer so bile nekatere občine po trikrat oškodovane. Dr. Korošec je interpeliral, zakaj se je prepovedal shod na Dunaju za slovanska vseučilišča. P i š e k je stavil predlog za državno podporo občinam v bistriškem in konjiškem okraju, ki so bile po toči in nalivih poškodovane. P i š e k je stavil predlog za podporo pogorel-cev v Mihovcih in Dragonji vesL R o š ki a t« je predlagal podporo občinam v gornjeradgoasiiem in ljutomerskem okra;,u, ki so trpele vsled povodnji. R o š k a r je interpeliral za železnico Purkla, Sv. Lenart, Ptuj. Poslanca Demšar in Roškar zahtevata v interpelaciji, da ostanejo meje za tujo živino zaprte. Poslanca P o v š e in R o § k a r stja stavila preldlog za vazdolženje kmečkih posestev. Poslanci dr. S u š t e r š i Č, Jaklič, Roškar so stavili predlog, naj se odpravi notariat. Poslancii dr. S u š t e r š i č, dr. Krek, dr. ' Korošec so predlagali, naj se odpravijo vsi paragrafi društvenega zakona, s katerimi se omejuje delovanje političnih društev. Poslanec P o v š e predlaga pomnožitev kmetijskega za,klada za poljedelsko ministrstvo na naj-manje vsaj 10 milijonov letnih kron, ki se naj porabijo za zboljšanje zemljišč, osuševanje travnikov, na- .To naj zadostuje! Tiskalo se je pa v Mariboru mnogo slovenskih knjig, katere so vse romale med slovensko ljudstvo; še več pa je živelo v mestu pisateljev, katere smemo vštevati vedno s svoje vrste. Podrobno nam tega ni mogoče opisovati, zakaj slovenska bibliografija hrani na stotine takih knjig vsakovrstne vsebine. Slovensko politično društvo in Posojilnica. Predno končam, omenim le še iz novejše dobe dve važni društvi. L. 1882. se je ustanovilo „Slovensko politično društvo." Glaser je v svoji „Zgodovini slovenskega slovstva" kratko napisal o njem ta le stavek: „Društvo je ohranilo složnost med štajerskimi SloVenci." Ta sta vek je tako značilen, da sem ga navedel, ker' smo ravno sedaj v dobi, v kateri že, spoznamo, da je bila zares sloga pri nas, dokler je razširjalo svoj delokrog po celem Štajerskem mariborsko politično društvo in pod njim pa mariborski rodoljufbil, ki so se zbirali v čitalnici. Navedem izmed teh le dr. Serneca, Preloga, notarja Rapoca, dr. Dominkuša, dr. Jože Vošbjaka, pozneje dr. Ulago, dr. Gregoreca, prof. Šumana in Janka. Pajka. Iz Maribora se je razširil prvi' slovenski kmečki program, v Mariboru in Halozah se je porodila ideja taborov, ki so nekaj izrednega v zgodovini političnega boja štajerskih Slovencev; iz M&riboria se je poseglo tudi v prve volitjve, pri katerih se je izvo-jevala posest, katero še zdaj varujemo. makanje travnikov, za zboljšanje planin, za plazove i. t. d. Poslanec dr. Ž i t n i k je, stavil predlog, da se sklene državni zakon, po katerem dobijo dežele pravico, ustanoviti zoper ogenj zavarovalnice. Dr. S u š t e r g, i Č je vložilj predlog, da se ustanovi slovensko vseučilišče. Dr. Krek stavi dva predloga, v katerih zahteva državno pomoč za volilce na. Kranjskem. Predlog za poškodovance v Halozah so podpisali tudi naši poslanci dr. Benkovifc* dr. Korošec, Pišek in Roškar. * * Mesta zborničnih podpredsednikov se bodo še pomnožila, ker ima sedanje predsedstvo preobilo dela. Hiša je velika, šteje 516 poslancev. Z ozirom na to je sklenil Slovenski klub, da zahteva jedno mesto v pred-sedništvu tudi za Jugoslovane, ako se število podpredsednikov pomnoži. * * * V četrtek dne 27. je zopet seja. Vlada bo prišla z nekaterimi predlogi pred zbornico. Vložila bo gotovo tudi začasni proračun. Zbornica bo delovala približno do dne 25. julija, potem pa nastopijo do sredine oktobra počitnice. Politični ogled. — V gosposko zbornico, ki je imela 17. t. m. svojo prvo sejo, je bilo imenovano 44 novih članov, med temi prvi Slovenec, odkar obstoji gosposka zbornica, deželni glavar kranjski Oton pl. Detela. Izmed drugih znatnejših novih udov imenujemo: baron Schvvegel, deželni odbornik kranjski, gališki namestnik grof Andrej Potočki, bivši predsednik poslanske zbornice grof Vetter, poljedelski minister groi Auers-perg, ministrski predsednik baron Beck, minister za notranje zadeve Bienerth, dr. Grabmayer, rektor praškega vseučilišča dr. Hlava, naučni minister Mar-chet, bivši poljski minister dr. Pietak. — Poslanci mest in dežele. Iz kmečkih okrajev je v zbornici 319 poslancev, iz mestnih pa 197. Seveda je med tem velikim številom „kmečkih" poslancev mnogo kmečkih ie po imenu in spadajo po svojem mišljenja drugam. Vendar vzemimo število kakršno je! Po posameznih deželah se dele poslanci tako: dežela mesta skupaj Češko 76 54 130 Moravsko 29 20 49 Šlezija 9 6 15 Galicija 72 34 106 Bubovina 10 4 14 Kranjsko 11 1 12 Dalmacija 11 — 11 Dolnja Avstrija 21 43 64 Gornja Avstrija 16 6 22 Štaj ersko 19 11 30 Solnograško 4 3 7 Koroško 9 1 10 Tirolsko 18 7 25 Predarlsko 3 1 4 Trst — 5 5 Gorica, Gradiška 5 1 6 Istra 6 — 6 Seveda moramo pripomniti, da kar je na kmetih izvoljenih socialnih demokratov, bodo vsi vedno glasovali proti kmetom. Tudi liberalci niso zanesljivi, ker se jih je že veliko pridružilo mestnim poslancem. — Novi državnozborski poslanci po svojem stanu. V novem državnem zboru je 110 kmečkih posestnikov, 42 javnih uradnikov,, 146 časnikarjev, 48 zasebnih uradnikov, 45 duhovnikov, 43 profesorjev, 22 veleposestnikov (v stari zbornici 102), 21 obrtnikov, 10 učiteljev, 8 zdravnikov, 7 tovarnarjev in 7 de- Istodobno s političnim društvom se je osnovala Posojilnica, ki je iz gospodarskega stališča velikega pomena. Posojilnico imamo zahvaliti v Mariboru za lepi Narodni dom, ki bi vsaj moral biti zavetišče vseli Slovencev — mariborskih in okoliških. Konec: Dnševna sila mariborskega Slovenstva v primeri z duševnimi proizvodi nemških someščanov. Slavna gospoda! Lahko bodete pač uvidli sami, da se ne moremo spuščati v pojave Slovenstva v. Mariboru v novejši dobi. Poglejmo le vse dobe preteklega stoletja in primerjajmo, kar so podali in še podiajajo Slovenci mariborski na slovstvenem polju s tem, kar zamorejo nuditi mariborski Nemci svoji javnosti; izvzamemo vse, kar imajo, to je „Marburger Zeitung" in pa novejša prikazen „Streiflichter", in končali smo. Vsakdo, ki bode sodil našo dobo, mora uvaževati to primero in pomisliti, da trde naši nasprotniki, da sestoji Slovenstvo v mestu le iz nekaj uradnikov, hlapcev in jet-ničarjev. Ce to uvažamo, lahko priznamo z mirno vestjo že zdaj, da^ smo napredovali v marsikaterih rečeh, dočim je zopet drugod stagnacija, kar se pa dogodi često in povsod; upamo, da tudi tu nastopi novo življenje. To so naši upi in v tej nadi pripuščamo radi sodbo potomcem v prepričanju, da tudi ti ie bodo metali kamenja za nami, temveč popravljali, kar smo j mi zamudili. K temu naprednemu in popolnjevalnemu delu jim že sedaj želimo mnogo sreče in pa mnogo uspeha. | lavcpv, 3 inženirji, 1 umirovljen general in 1! lekarnar. ' — Za Slovenski klub. Odbor „Katoliškega po- litičnega društva za Kranjsko" je imel minoli teden sejo, v kateri se je sklenilo: Katoliško politično društvo za Kranjsko odobrava značajno in odločno postopanje poslacev „Slovenske ljudske stranlqe", ki so ustanovili v državnem zboru „Slovenski klub" z jasnim verskim, narodnim, gospodarskim in kulturnim programom ter odločno zahteva, da poslanci „Slovenske ljudske stranke" na tej poti vztrajajo z ¡vso odločnostjo. — Na občnem zboru „Sloge", političnega društva za Goriško, se je sklenila dne 20. t. m. sledeča rezolucija: „Občni zbor „Sloge" z zadoščenjem odobrava korak svojih obeh poslancev v državnem zboru, ki sta vstopila v en klub s poslanci Slovenske ljudske stranke in štajerske Kmečke zveze ter zahteva, da tudi posihmal postopata složna in edina med seboj, složna in edina tudi s poslanci Slovenske ljudske siranke in Kmečke zveze ter neustrašeno stojita za kat. nar. programom Sloge, na katerem sta bila izvoljena. Isti zbor izražai tudi posebno veselje nad skupnostjo slovenskih in čeških kat. nar. poslancev." — Agrarna (Kmečka) zveza. Kmečki poslanci vseh strank ustanove kmalu svobodno agrarno zvezo, ki bo zlasti proti liberalcem in soc. demokratom branila kmečke koristi. Cuje se, da pripravljajo soc. demokrati kmalu predlog, naj se balkanske meje odpro tamošnji živini, da bi zopet ob majhni carine krog 12 K na pitanega vola preplavili naš trg in potisnili ceno navzdol. Temu se agrarni poslanci soglasno upro. — Ogrsko, v ogrski državni zbornici divja sedaj huda obštrukcija. Na dnevnem redu je uprava državnih železnic. Ogrski poslanci so hoteli imeti, da je uradni jezik na vseh progah madžarski. Temu so se pa odločno uprli Hrvati, ki pravijo, da mora biti na progah, ki tečejo skozi Hrvatsko, uradni jezik hrvaški. Seveda je malo upanja, da bi to dosegli, ker so v manjšini. Začeli so z dolgotrajnimi govori zavlačevati obravnavo o tej točki. Kako se bo zadeva končala, se danes še ne ve. — Nova trozveza med Anglijo, Francijo in Španijo je sklenjena ter ima namen, da si te države vzajemno jamčijo svojo dosedanjo posest na atlanskem oceanu in na Sredozemskem morju. — Bulgarija. Bolgarski knez Ferdinand se nameni zopet oženiti. Obiskal je te dni romunski dvor, da prosi za roko Beatriee Saško-Koburške, mlajše sestre rumunske pre-stolonaslednice. — V sredo 19. t. m. se je začela v Zofiji obravnava proti morilcu bulgarskega ministrskega predsednika. Ker ga ni hotel noben odvetnik prostovoljno zastopati, morali so enega določiti. — V Rusiji ni prišlo po razpustitvi dume do nikakih posebnih nemirov. Sicer se dogajajo še tu in tam kake ra-buke, toda to že sedaj na Ruskem ni nič posebnega. Zadnje dni se je uprlo nekaj mornarjev, toda ta upor so kmalo udušili. — Upor francoskih vinogradnikov. Vsled surovega , nastopa vlade, ki je hotela z vojaškr silo potlačiti za svoje pravice se boreče kmete, prišlo je do hudih spopadov med kmeti in vojaki. Celo nekateri vojaki so se uprli, in so potegnili s kmeti. Med tem je državni zbor sprejel postavo proti ponarejanju vina. Marcelin Albert, vodja vinogradnikov, se je peljal k ministrskemu predsedniku Clemenceau, ki mu je obljubil, da izpusti ujete upornike, da bo storil kolikor mogoče za vinogradnike in da odpokliče vojake. Zato pa mu mora obljubiti, da naredi popoln mir. Ko se je Marcelin Albert vrnil domu, je poročal na zborovanju vinogradnikov o tem. Sklenili so nadaljevati mirni upor, ker so obljube« ministrskega predsednika zelo nejasne, dokler se njihovim zahtevam popolnoma ne ugodi. — Revolucija na Portugalskem. Iz glavnega mesta Lisabone prihaja poročilo, da je Portugalska tik pred splošnim ljudskim uporom proti kralju in ministrskemu predsedniku. Le vojaška sila in najstrožje policijske odredbe preprečujejo še splošni ustanek. Kljub temu se vrše vsak dan krvavi boji med ljudskimi množicami in vojaki po deželi in tudi v Lisaboni. Razne novice. * Cesar je podaril prostovoljnim požarnim hrambam v iselnici ob Dravi 100 K, v Moškajncih 150 K in v So-pincih 150 K. * Odbor družbe duhovnikov ima| svojo sejo v četrtek dne 4. julija ob treh popoldne, h kateri se s tem ,gg. odborniki vljudno vabijo. * S šole. Petrazredna ljudska šola v St. Petru pri Radgoni so rai-širi v šestrazredno. Za šo\skega vodja v Skomrah je imenovan učitelj Jožef Troha od Sv. Benedikta v Slov. gor., in v Sele-Vrhe učitelj Ignac Kaffou iz Hrastnika. Stalna je postala učiteljica Gizela Burgarell pri Sv. Duhu v LočJah. Prestavljeni so: nadučitelj Frid. Lang iz Vojnika v Kai-nacli, nadučitelj Jož. Sernec iz Laškega v trg Voj-nik. — * V jugoslovanskem klubu sedijo Hrvati, Srbi, slovenski liberalci in uskok Ploj. Med slovenskimi lifceralnS^ni poslanci je vodilna oseba župjyi Hribar, hud in odkrit sovražnik kmečkih teženj. Celjska liberalna stranka pa želi, naj se naši! kmečki poslanci tudi zberejo okoli Hribarja. Ne, ne, naši kmečki poslanci nimajo tam nič iskati, kjer je Hribar, ampak naj ostanejo v Slovenskem klubu, ki je pravi kmečki slovenski klub in v katerem se bo za kmeta tudi kaj storilo. * Duhovske vesti. Za mestnega župnika v Slov. Bistrici je imenovan č. g. Franc Bohak, stolni kaplan v Mariboru, in za mestnega župnika v Slovenjgradca č. g. Alojzij Čižek, mestni katehet v Mariboru. Inštalacija bo 1. julija. * Obrambno društvo za duhovnike lavantinske škofije si je izvolilo sledeči odbor: K. Hribovšek, predsednik; J. Fleck, njegov namestnik; M. Matek, tajnik; R. Janežič, blagajnik; dr I. Mlakar, dr. Fr. Kruljc, A. Grušovnik, dr. M. Slavič in A. Stergar, odborniki. * Spremembe pri okrajnih glavarstvih. Dne 28. t m. pride v Celje novo imenovani okrajni glavar baron Miiller. Dosedanji vodja okrajnega glavarstva celjskega pl. Prahl odide kot okrajni glavar v Ptuj. * Iz finančne Službe. Kcmisar finančne straže Franc Pristolič je imenovan za cadkomisarja. * Stoletnica dr. Josipa Muršca. Sto let je preteklo odkar se je v Bišu v Slovenskih goricah narodil Josip Muršec. Na rojstno hišo se mu bo letos vzidala spominska plošča. Dr. Josip Muršec je 1. 1848. vodil graško „Slovenijo" in z njo vse politično življenje štajerskih Slovencev. Dr. Josip Muršec je prvi spisal slovensko slovnico v slovenskem jeziku in stem omogočil reden pouk slovenskega jezika v šolah. Dr. Josip Muršec je bil mil pobratim in ves čas vdan prijatelj pesniku Stanku Vrazu. Pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah bode meseca avgusta slavnost. Ptuj, Sv. Lenart, Ljutomer itd. morajo sodelovati. Ob spominu na ča-stitega moža preteklosti smo si vsi edini. * Orožne vaje pri domobranskih polkih št. 3, 5, 26 in 27 bodo od 14. avgusta do 10. septembra. * Nemški šulferajn na delu. Na Sladki gori pri Cmureku bode nemški šulferajn še tekom letošnjega leta prezidal staro šolsko poslopje. V to šolo sta všolani občini Sladka gora iz Cmureske ter dobra polovica občine Selnica ob Muri iz šentiljske župnije. Tudi iz šentjakobske župnije pošiljajo nekteri stariši svojo deco v to nemško šolo. Okrajni šolski svet cmureški, posebno pa še dr. Krautgasser in nad-učitelj Bandhauer so omenjene občine hoteli takorekoč prisiliti, da bi te povečale na svoje stroške šolsko poslopje. A katoliški Sladkogorčani ter vrlo slovenski Selničani so se dobro branili in nočejo nič pomagati nemškemu šul-ferajnu. In sedaj bode šulferajn sam zidal nepotrebno novo šolo in je v to svrho določil 20.000 K. Naša slovenska deca pa se bode še dalje potujčevala. Povedano naj bo, da obiskuje to šolo 70% slovenskih otrok. Opozarjam naše rodoljube, posebno pa „Družbo sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani, da bi tukaj kje v bližini te šole bila nujna potreba, ustanoviti slovensko šolo ! Rojaki, rodoljubi slovenski, tukaj je nevarnost velika: Na pomoč nam, da ne utonemo mi in naša deča v morju — nemčurstva! Sila je! * Narodni svet je prekoračil s sklepom, v kak klub naj stopijo štajerski poslanci, očividno svoj delokrog, ker se je s tem dotakinil taktikei posameznih strank. V pravilih Narodnega sveta pa je izrecno povedano, da so take politične zadeve, ki se dotikajo taktike slovenskih strank, načelno izključene. Samo z ozirom na to so tudi naši pristaši izjavljali, da jim je število zaupnikov iz posameznih strank vseeno. Narodni svet so torej razbili liberalci pod zagonetnim vodstvom dr. Hrašovca ter prisilili našo stranko, da odpokliče svoje zaupnike iz (Narodnega sveta. V istini sta obadva zastopnika Kmečke zveze tudi že iz-stopilla iz tega. strankarskega „narodnega" sveta. Zdaj laihko Narodni svet tira svojo strankarsko politiko neovirano naprej, kajti on ne zastopa več naroda, ampak samo liberalno stranko iin njene skrite prijatelje. * Dunajski nemški listi prinašajo vest, da se v poslaniških krogih splošno obsoja neodkrit način Plo-jevega nastopanja. Izvoliti se da od Kmečke stranke, potem pa gre z liberalci in Hrvati skupaj! * Ali ni to komedija? V potu svojega hinavskega obraza se trudijo liberalci dokazati slovenski javnosti', da narodna stvar nujno zahteva, naj gredo slovenski poslanci na Dunaju skupaj z liberalci roko v roki, naj pozabijo na stranke v domovini! „Narodna" stvar na Dunaju torej zahteva skupen nastop, a doma pa ne? Ali ni za narod, za slovensko stvar mnogo večja škoda, da bije ljudstvo med seboj srditi boj, pri kojem itaa dobiček le Nemec? Tn kdo je zanesel ta bratomorni boj na Štajersko? Kdo je razrušil slogo? Ves narod kaže na celjske liberalce, na celjsko Narodno stranko! Doma ugonabljajo liberalci naše ljudstvo z divjim bojem, in tukaj nič ne trpi narodna stvar, le na Dunaju zahteva „narodna" stvar, da bi naši poslanci s svojim delom pomagali tudi Robleku in Ježovniku. Celjski liberalci ne vedo, Ida zna tudi ljudstvo misliti, in da obsoja njihovo politiko in posebno še njihovo hinavščino. Doma je liberalcem dovolj narodno, da se koljemo med seboj, na Dunaju pa bi naj izvoljeni poslanci) Kmečke zveze iz same ljubezni objemali liberalne poslance! Ali bi to ne bila komedija? * Krajepisni odsek Matice Slovenske se obrača do vseh ¡rospodov, ki so prevzeli nabiranje kraje-pisnih imen po slovenskih občinah, z vljudno prošnjo, naj blagovolijo kmfrlu poslati dotičjie zbirke Matici. , * Farizejstvo. Nihče se ne čudi, da zavzema „Domovina" vedno bolj z vidnim tekom svojo posebno „ovin-karsko" metodo in najsi je to v politiki ali pa pri „klerikalnem vprašanju" vobče.* Saj postaja duševno sorodstvo med njo in pa „Omladino" nekam sladko ginljivega značaja. To potrja vsak dan — ton „Domovine", neglede na „izvlečke" iz „Oml.". — Tako je prinesla 68. štev. „Domovine" z dne 14. junija 1907. zanimiv posnetek iz „Oml." skladišča pod naslovom: „Nekaj, česar mi nimamo" kot odgovor na notico v 7. štev. „Zore", glasila kat.-narodnega dijaštva. Seveda je pisec pristavil precejšen del svoje —• iznajdljivosti, za kar so mu vsi „črni" jako hvaležni, kar je redka lastnost. — Najprej komentacija, da „stega kleri-kalizem tudi že na Štajerskem svoje dolge prste po dijaštvu in to z velikim vspehom". Nas zelo, zelo veseli, če je le res! Dalje pravi pisec: „Ako se pri nas zanima kakšen svobodomiselni človek (ki je seveda lahko pristen liberalec s častitljivo sivo brado ali pa radikalno-liberalni študent. Op. ur.) za dijaka, kriče takoj vsi kateheti, da mu hoče vero vzeti, dasi mu nikoli ne brani čitati katoliških listov in knjig". Grdo, Črnuško, prav klerikaluo-hudobno početje to, če kateheti kriče nad „nedolžnim" zanimanjem „svobodomiselnega človeka" za dijaka, posebno ker so še toliko netaktni, da povsod vohajo, kako hoče „blagodušen svobodomiseln človek" vzeti dijakom vero, ko mu vendar nikoli niti na um ne pride, da bi sploh skušal izpodnesti versko mišljenje dijaka! Nasprotno, sili ga in priporoča mu, da bere tudi katoliške knjige in liste! Kako dobri, vestni, plemeniti „svobodomiselni človek" in kako ničvredna stvar — ti kateheti, ki ne priporočajo občevanja „s svobodomiselnim človekom". Izdajalsko narodno delo! Proč ž njimi! — Čemu se pač boje ti klerikalni naduteži za „vero" ? Odgovor: „Ker dobro vedo, da se ne gre za vero, temveč za to, da si vzgoje slepe politične privržence" (Grozno! Pomislimo: saj jih lahko oderejo na meh te „slepe politične privržence", ki ne vidijo nič, ne slišijo nič, ne čutijo nič! Op. ur.). Nasprotno seveda radikalni liberalizem noče takih „slepih političnih privržencev", ker sicer bi ne imel kdo pisariti takih duhovitosti v liste a la „Domovina". Jasno kot beli dan za vsakogar, ki ni „slep političen privrženec"! — Saj radikalno-liberalni vzgojitelji gledajo vedno in povsod z matematično natančnostjo, da si vzgoje neslepih političnih privržencev, ti se celo neznansko trudijo, da bi v mladem fanta ublažili budeče se strasti, da bi ga izomi-kali, da bi mu vlili spoštovanje pred ženstvom (kake razmere vladajo tu med dijaštvom in kako mišljenje!) — da, utrjajo mu samo moderno svetovno liberalno-radikalno nazi-ranje, vzgojujejo si radikalno-liberalnega agitatorja'! Kako pogubno mora vplivati na moralo mladega človeka, ako mu ubije v glavo radikalno-liberalni vzgojitelj (znano nam je več slučajev), da je vsejedno, kakšen je človek v moralnem oziru, samo da propagira „radikalno-liberalna" načela! In proti takim pohujševalcem mladine naj bi se ne upirali stariši, ki imajo le količkaj pameti, razsodnosti in — ljubezni do svojih sinov? Naj nam gg. radik.-liberalni vzgojitelji sami povedo, je-li to prav ali ne? Ali nimamo liberalstvo za to, da se ne blaži ljudstvu duh in srce? Mu-tatis mutandis po duhu in besedah „Domovininega" pisca. Čitateljem prepuščamo, da si ogledajo dopis v „Domovini" in „Oml." pa naj si ustvarijo sami svojo neslepo sodbo, ali so ali niso potrebne kongregacije na srednjih šolah. Mi pravimo, da so, mogoče da bi nam pritrdil tudi duhoviti „Domovinin" farizejec, ko bi se le malo ozrl v najbližje obližje. Mogoče bi zapazil tako nekaj kot „dijaški ateistiški klub". Saj se poznamo. Sancta simplicitas v podobi klerikalnega zelota. * Svarilo pred agentom. Po deželi hodi neki agent, kateri nagovarja ljudi na ta način, da prevzame naročila za neko tvrdko z Dunaja ter ponuja slamoreznice, šivalne stroje ter razne predmete za kolesarje. Zahteva povsod polovico naprej. Kdor naroči pri njem, navadno mora večno čakati na naročeno blago. * Pridobninske izjave za dobo 1908-1909. V svrho odmere pridobnine za priredbeno| leto 1908— 1909 mora vložiti vsak davčni zavezanec (tudi za vsa že sedaj z pridobninoobdačena podjetja) pridobninsko izjavo o okolnostih, merodajnih za odmero, na uradnih obrazcih v dobi od 1. jujlija do 1. avgusta 1907 in sicer pri okrajnem glavarstvu ali pri davčnem uradu, v kojih okrožju se izvršuje davku podvrženo podjetje. Predpisani obrazci, kakor tudi navodila za spi-sovauje pridobninskih izjav se dobe na zahtevanje pri davčnih ublastih in davčnih uradih brezplačno. Izjave morajo biti resnične. Saj je v prvi vrsti v korist davčnih zavezancev, če izpolnijo vse točke napovedi kolikor možno natančno. Napovedi se smejo oddati pismeno ali ustmeno na zapisnik. Ustmene izjave naj se c.ddujo zavoljo poznejšega pritiska strank prej ko mogoče. Napovedbe se morajo nanašati na poprečni stan obrtnih razmer, za dobo od 1. julija 1906 do 30. junija 1907, če pa se podjetje ali obrt ni še vršilo celo leto, na poprečni stan med to krajšo dobo obstanka; davčni zavezanec mora v tem slučaju ob enem izjaviti, ali in kake premembe v obrtnem obsegu se nameravajo ali se bodo gotovo izvršile v bližnjem nastopnem letu. O več podjetjih enega in istega obrta v istem političnem okrajn se vloži skupna izjava, v kateri pa se izkažejo razmere vsakega posameznega podjetja. Za v prihodnje novo nastale obrte in opravila ali novo odprta obratovališča je pridobnijnske izjave (ne da bi se s tem skrajševala v par. 64. zakona z dne 25. oktobra 1896 ustanovljena dolžnost njihove naznanitve pri obrtni oblasti, kakor tudi pri davčnil oblasti) podati na individualni poziv davčnega oblastva v roku vsaj osmih dni j, kateri se določi v tem pozivu. Glede krošnjarskih in obhodnih obrtov se morajo pridobninske izjave oddati pred vročitvijo od politične oblasti! izdanega ali popolnje-nega dokumenta (krošnjarske ktnjižice, krošnjarske prehodnice, licence itd.) pri pristojni davčni oblasti. Ako se izjava v predpisanem roku ne poda, so pravni posledki določeni v par. 42. omenjene postave. Kdor v pridobninski izjavi kaj neresničnega pove ali kaj zamolči, se kaznuje. * Tržne vesti. Iz zadnjega avstrijskega poročila posnemamo, da se je položaj jako zboljšal in da lahko pričakujemo dobro srednjo letino. Pšenica in rž jako dobro stojita, ker je bilo vreme zelo ugodno, posebno jarma dobro uspeva Oves in ječmen kažeta tudi dobro. Vinska trta bo obrodila neznatno na Štajerskem, dobro na Kranjskem in Primorskem, jako dobro v Dalmaciji. Sadje pa povsod jako slabo kaže, veliko je kriv razen mrčes, ki je škodoval posebno cvetju. Hmelj je vsled neugodnega vremena precej zaostal, lan se je dobro razvil Košnja je jako dobra. Ogrsko uradno poročilo se glasi neugodneje. Tudi to poročilo omenja znatno škodo na raznih pridelkih, ki jo je povzročil mrčes. Kakor kaže, je to leto jako ugodno za mrčes in golazen. Ogrsko poročilo je ostalo brez vpliva, ker cenitve odgovarjajo pričakovanju, pač pa je avstrijsko poročilo pritisnilo cene. Da ta vpliv ne bo trajen, se razume samo ob sebi. Avstrijski pridelek ne pokrije domače zahteve. Ako je naša letina dobra, pride z začetkom lastni pridelek v promet in vvoz ogrskega blaga je s prva majhen. Ta slučaj pride letos našim poljedelcem jako prav, ker bodo za svoj pridelek vtaknili dober skupiček v žep. Moka dela preglavico mlinom. Kupčija je trdovratna in noie nič vedeti in slišati o visokih cenah. Kupčija je jako počasna, odpoklici nezadostni, zaloge so se znatno pomnožile, bolj v belih vrstah, temne vrste gredo primeroma dobro iz rok. — Hmelj. Novi rastlini niso ugodne noči, katere so prehladne. Vobče pa se rastlina dobro razvija, akoravno je jako zaostala za drugimi leti. Promet lanskega blaga je skromen, akoravno bi se lastniki radi znebili blaga. Zadnji čas so cene žitu zelo pale, vendar pri tem niso kupčije trpele. Pšenica je padla zadnji teden približno za 5 h, rž za 10 h, koruza za 15 h; le ovsu se je cena zvišala za približno 15 h, ječmen ima pa isto ceno. * O žetvi pravi uradno poročilo avstrijskega poljedelskega ministrstva, da bo letos srednja. Žito in pšenica kažeta vsled ugodnega vremena v zadnjem času prav dobro, isto tudi oves. O koruzi in krompirju se glase poročila iz vseh krajev države ugodno. Zaostala sta pesa in hmelj. Vinogradi kažejo po Sp. Avstrijskem in Štajerskem srednje dobro, zelo dobro pa po Kranjskem, Tirolskem in Primorskem. Sadja pa bo letos povsod malo. Toži se o velikih množinah raznega mrčesa. Mariborski okraj. m Velika svečanost dne 7. julija v Mariboru v prid družbe sv. Cirila in Metodi bode presegala vse slične veselice, Opozarjamo na obširni vspored na lepakih, kateri se ravnokar razpošiljajo. Zanimali bodo zlasti slavno občinstvo otroci otroškega vrtca mariborskega, katerih nastopi s petjem in igro na odru blizu 40. Upamo gotovo, da bodo vsi rodo ljubi tako požrtvovalno , dopošiljali prispevke, kakor so to storili doslej, radi tega jih še jaivnim potom prosimo, da se odzovejo prej ko slej pismenim prošnjam naših častitih dam, ki vodijo z neumorno delavnostjo težavno delo. m Dne 7. julija morlamo vsi v Maribor! Priprave za veselico so velikanske; prijavili so svoj obisk pristni medvedi severnega tečaja in, zakleti princi in princesinje iz devete dežele. Gostijo hočejo imeti v Mariboru kmečki svatje iz vasi Mišikišek. Igrala bode slovenjbistriška godba, katero bode pridno podpiral tamburaški zbor Hasan-Begovič. m Keglanje na dobitke v prid družbe bode od 1. do 7. julija vsak večer od 7. ure naprej. Dobitki so štirje; prvi znaša 30 kron. Vabimo spretne keg-lavce, da prihajajo pridno na kegljišče. Vsakemu je sreča mila! Sprejem na celjski gimnaziji. Na o. kr. samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredih v Celju se vpisujejo učenci za prihodnje šolsko leto v I. razred 6. julija ob 10. uri in 16. septembra od 8.—10. ure. Sprejemni izpiti se začnejo 6. julija ob 11. uri dop. Učenci, kateri hočejo biti sprejeti v I. razred, morajo biti spremljani od svojih starižev ali njih namestnikov in s seboj prinesti krstni list in pa šolska naznanila. m Neprevidna mati. Dninarica Jul. Doki v Pobrežju pri Mariboru je 19. t. m. odšla v mesto in zaprla v sobo svoja dva otroka, stara tri in štiri leta. Vsled isker iz peči so se vnela pred njo ležeča drva. Na krik otrokov je s sekiro odprla neka žena diiri in rešila nezavestna otroka iz sobe, ki je bila polna dima. m Kal. slov. izobraž. društvo v Studencih pn Mariboru priredi dne 14. julija izlet v Št. Peter pod Mariborom, kjer priredi na vrtu g. Muršeca veliko ljudsko veselico. Zanimivi spored objavimo prihodnjič! m Sv. Duh pri Lučanah. Dne 14. t. m. je bil •tukaj komisijon za vodovod. Lepši razgled, kakor je od Sv. Duha, se bode našel malokje. Zategadelj prihaja tudi veliko izletnikov na ta krasen hrib. Vsak hriboluzec je vesel, ako najde na hribu požiVek dobre vode. To se je dosedaj pogrešalo. Peščica tukajš-nih posestnikov sklenila je torej, napeljati vodovod. Ker bo vodovod mnogo stal, trka se po tem potu na srca prijateljev prirode, da nam priskočijo na pomoč. Dobirovoljni darovi naj se pošijej/o g. Alojziju Maj-cenu, nadučitelju tukaj. Vsak tudi najmanjši dar se bode v časopisih naznanil. m Sv. Ilj v Slov. gor. Tukajšno pokopališče bode povečano. V to svrho se je določila njiva g. župnika, ki leži zraven starega pokopališča. Potrebno obzidje in ograjo bodo že tekom tega meseca dokončali, število prebivalstva naše župnije zelo raste, zato je stari mirodvor postal premajhen. m Spod. Poljskava. V ponedeljek 1. jnlija bode v Spod. Poljskavi živinski sejem. m Slivnica pri Hariborn. Važno prireditev vam, slivn Ski možje, nudi bralno dmutvo dne 80. junija po vetrnicah z ozirom na p o d-u i e n govor droforenesa predsednik», vaiega državnega poslanca Fr. Piše k. Možje, vaš dan, pridite! Ptujski okraj. j ip Nezaupnica dr. Ploju. Iz St. Lovrenca na Dr. polju so poslali Plojevi volfflci1 sledeče pismo: > Veleblagorodni g. poslapec, dr. Ploj, dvorni svetnik na Dunaju. Gotovo so Vam še v spominu naši okin-éani vozovi, zunanji znaki našega navdušenja, s ka- ; terim smo prišli na Vaš volilni shod v Cirkbvce 9. maja t. 1. Da odkrito povemo,, veljalo je naše navdu- \ šenje kandidatu Kmečke zveze, na katero stavimo • veliko zaupanje, ne pa Vaši.osebi, ki so jo liberalci toliko blatili po neštetih, še zdiaj se med nami naha jajočih letakih, po javjiih govorih n. pr. na liberalnem sestanku v Ptuju in drugod. Ko smo torej izvedeli iz časnikov, da ste zapustili vrsto značajjiih zastopnikov Kmečke zveze in šli v družbo liberalcev ter s tem tudi nam pripravili od nasprotne' stranke grd zasmeh, lotilo se nas je opravičeno ogorčenje, da Vam izrekamo s tem svojo nezaupnico in zahtevamo, da odložite mandat. Sv. Lovrenc na Dr&v. polju, pošta Ptuj, dne 23. junija 1907. Franc Napast, župan. Sledijo podpisi 61 Plojevih; volilcev. p Umrl je v Podljubelju na Koroškem priden dijak g. France Arnnš iz Dorna ve pri Ptnju. Pogreb je bil veličasten, nesli so ga pevci delavskega društva, ob strani pa spremljali tovariši dijaki. Farmani so skoraj posuli krsto s krasnimi venci. Rajnki je brat č. g. Janko Arnuša, za katerim je prišel na Koroško. Daleč od doma si našel počitek, bratska koroška žemljica naj ti ho lahka! p Orinož. V soboto dne 29. junija, t. 1. se poslovi od nas g. Vekoslav Ašič, vinorejski inštruktor zaá ormoški in ljutomerski okraj. Dve in pol leta je neumorno deloval, teoretično ter praktično učil naše vinogradnike, da so po trtni uši pokončane gorice obnovili pod strokovnjaškim njegovim nadzorstvom. Vsak posamezni mu bode hvaležen za njegov trud in si je g. Ašič lahko svest, da ga bodemo ohranili' v dobrem spominu. Deloval je povsem nesebično in ker je bil zmiraj zaveden Sloveaec, zadelo ga je, kakor mnogo drugih, zasledovanje od strani ormoških nem-škutarjev. Ko je v januarju t. 1. priredilo ormoško vinorejsko in kletarsko društvo prvi vinski sejem v Ormoži in je g. Ašič veliko k temu pripomogel, da je ta prvi vinski sejem tako izborno vspel, so sklenili ormoški nemškutarji, katerim ta vinski sejem ni bil po volji, ker so ga vprizori/la slovenska društva, da odstranijo g. Ašiča iz Ormoža. Začeli so gonjo proti njemu po nemških časnikih! in slbvni deželni odbor je res dvem ali trem ormoškim nemškutarjem na ljubo g. Ašiča prestavil v Šmarje, ondotnega inštruktorja g. Stumbergerja pa v Ormož. Cez 60 občin ter društev je vložilo peticije na deželni odbor, da bi nam pustil g. Ašiča, a ta se na to ni oziral. G. Stumbergerja, ki, se čuti za Nemca, je deželni odbor pustil v Smarji na njegovo prošnjo ter n& prošnjo tamošnjega prebivalstva. G. Ašič je nato kratkomalo odpovedal službo, priljubile so se mu naše lepe gorice tako, da je rajše pokazal hrbet deželnemu odboru; klakor pa da bi se dal za plačilo za veliki trud, ki ga je imel, brez vzroka, samo po hujskanju nemškutarjev, prestavljati. Na njegovo mesto pride neki g. Retschnigg, kakor kaže ime, ni Slovenec, in upamo, da bode naše zavedno ljudstvo znalo ceniti delo domačina Slovenca in pa vsiljenega Nemca. G. Ašič se na jako primeren način poslovi od nas. V soboto dne 29. t. m. pritredi zadnje svojo učno potovanje po naših goricah. Odhod od Pitterja v Ivanjkovcihi ob 7. uri zjutraj, potem se bo potovalo čez Svetinje v Jeruzalem, kjer bode ob 5411 uri brat g. Ašiča g. kaplan Maks Ašič v slovo bral sveto mašo v staroznasii jeruzalemski cerkvici. Dal Bog, da bi vse, kar je g. Ašič pomagal našemu vinogradniku nasaditi, dobro obrodilo! Želimo g. Ašiču v njegovi nojvi domovini obilo sreče, naj nas ne pozabi, in mu zagotavljamo, da ga bodemo vedno z veseljem sprejeli, ko bode prišel k nam se prepričat o sadu svojfegai truda. p. Stoperce. Nek pristaš ptujske krote blati našega vobče spoštovanega miroljubnega g. župnika A. Kečeka že tretjič. Podoben je ta dopisnik isti mrčesi, ki se po večkrat aariva v človeške in živinske odpadke. Naj blatijo ti ljudje če tako in tako, mi jim ničesar ne verjamemo, ker so blatili dosedaj še vsakega g. župnika naše stoperške župnije. Zapomnijo si naj, da bo prišel čas računa in naj gledajo, da ne bo prepozno. Več fa rano v. p Okolica Slatina. O kako so pred volitvami „neodvisni" agitatorji hvalili, kak izredno velik kmečki prijatelj ie Vinko Žurman ! Žal, da to hvalisanje danes moramo zopet izpodbiti. V Rjavici je most čez Sotlo. Skrb za ta most je nekdaj bila vknjižena na travniku Žurmanovega očeta. Kako je ta 1. 1873. to vknjižbo dal izbrisati, je neznano. Most je zdaj tako slab, da se mora z novim nadomestiti. Od vseh naših občanov ima edinole V. Žurman prek Sotle travnik in njegovi sorodniki iz drugih občin. In kaj si izmisli Vinko? 200 K podpore za ta most doseže od hrvaške vlade, 200 K pa od naše, a okoli 800 K bi pa naj plačala naša toli uboga občina. No, občinski možje so v zadnji seji ta predlog skoro enoglasno zavrgli. Da, 800 K niso iz lesa, pa tudi stroški za vzdržavanje mosta bi bili vsako leto veliki, samo na korist Žurmanu in njegovi žlahti. To novo kmečko prijateljstvo si hočemo na veke zapomniti. p Rogaška Slatina. Zadnji dopis je „Štajerca" in „Nerodni list" hudo razjaril. „Štajerc" v svoji neumnosti kar sam sebi odvezo daje radi oskrunitve Gospodovih dni; „Nerodni list" pa samo laže, sumniči in ljudstvo zoper duhovščino ščuva. Evo! Laž jo, da je dr. Korošec samo zaupnike povabil na pogovor dne 9. junija, povabil jo vse župane, zaupnika nobenega. Tudi je laž, da je neka gospa A. Jožka hotela s srajco podkupiti; on si jo je pošteno • zaslužil. Menda bi srajco rad imel tisti študent, ki se za ! premnoge dobrote zdaj tako hvaležnega skazuje. Sploh si je ta človek v glavo vbil, da mora ljudi hujskati zoper duhovščino. Ta se nobene tožbe ne boji, a tožbo naj podpišejo župljani, ne pa da bi kdo ponaredil vse podpise, kakur pred 4 leti. Tudi duhovščina ne bo hodiia vprašat tega študenta ali Kušca, o čem naj govori v cerkvi. Ako pa je resnica nekaterim „neodvisnim" neljuba, pa ni duhovnik kriv. Kar pa nas je poštenih krščanskih kmetov, in to ogromna večina, bomo vedno stali na strani naše duhovščine. Ako si kedo predrzne pisati ali govoriti o „grabežljivi duhovščini", je to največja nesramnost, ki si jo more človek misliti. Ali ni na primer duhovščina nekega študenta 4 ali 5 let zastonj pitala v semenišču? Ali ni pri duhovnikih „fehtal" in tudi dobil podpore? Sedaj se pa tako hvar ležnega kaže? Ako se bo kateri „neodvisen" uprl dati pisano bero, bo to velikanska nesreča za kmete. Okrajno glavarstvo bo zahtevalo rešitev bere in kmetje bomo morali nad šesttisoč kron šteti. Pa saj jih imajo oni „neodvisni", ker tisočake dopisnikom ponujajo! Ako pride do rešitve bere, potem joj in gorje vsem hujskačem! Radi bere smo Križev-ljani svoje dni bili v vsej škofiji na najboljšem glasu in tega dobrega imena si ne damo vzeti; saj je bera najlažja dača. Bog nas le varuj toče in drugih uim, pa tudi raznih volkov v ovčjih oblačilih! Kdor je Pavliha, bode šel za njimi, krščanski kmetje nikdar! p Velik požar v Cirkovcah. Takega velikanskega požara ni kmalu kje viditi na deželi, kakor je bil v Drgonjivasi in v Mihovcah cirkovške župnije dne 20. t. m. ob 10. uri predpoldne. Z opeko krite hiše tvorijo v obeh vaseh četrt ure dolgo ulico. V lepi vrsti stoji hiša zraven hiše, le nekoliko prostora je za vožnjo na dvorišče. S slamo krita gospodarska poslopja so na ozkih dvoriščih v eni vrsti s stanovanjem, kar je ugodno za opravila, a nič manj ugodno za razširjenje požara, to tem bolj, ker so velike parne, postavljene prek dvorišča, nekak žjljBb, nei za vodo, pač pa za. ogenj k sosedovim. Bilo je grozno, kako je skakal plamen po slamnati strehi od slemena do slemena. Živa ognjena kača se je po dolgem zazibala dva — trikrat zaporedoma, se nazaj potuhnila, postavala se hipoma kvišku — in gprelo jeii v visokem stebru, idokler se mu nii v dveh ali treh minutah na desni in levi postavil še višji steber zraven njega, da je bila vaška cesta v sredi gorečega svitka. Sičanje, prasketanje in vriščanje razdivjane ognjene sile bilo je slišati pol ure daleč. Ogenj je zanetilo otrok, ki v svoji nerodnosti in neciolžnpsti pač ni s!(,u|tilo strašnih posledic. Pogorelo je pri 33 hišnih številk, razne premičnine, nekaj svinj in obleke v posameznih stavbah v skupni vrednosti nad 150.000 K, katerih je le polovica pokritih z zavarovialnijio. Gospodarska poslopja so uničena, da je živina na prostem, a tudi ljudje najbolj prizadetih hiš. Reševahje, ki je povzročilo mnogim hude opekline, je bilo 'težavno, ker so bili ljudje večinoma na travnikih in na polju. Pri prvi hiši so predrli zid, da so rejšili živino, ki1 je pa bolna. Težavno je bilo spraviti iz hleva mlado živino, ki še ni bila nikoli ali le redkokedaj na prostem. Skoda bi bila še večja, ako ne bi vrli ognjegasci iz St. Lovrenca domači požarni brambi hitro prihiteli naj pomoč. V divjem diru in primeroma jako hitro so pripeljali tudi brizgalnice iz Frama, Slivnice, Ptuja in Maribora. Hvala vsem! Bog plati! Cirkov-čani sicer niso uhožni, leto za letom lepo in radi obdarujejo razne pogorelce, sedaj so pa v tako hiudi bedi, d'a jih vsem blagim slovenskim srcem priporočamo. Nekaterim je sploh vse zgorelo, ni hrane, a tu-di ne obleke za v cerkev in šolo. Kako hudo je bilo, si lahko vsakjdo misli, ker niti mrtvega, poldrugo leto starega otroka niso mogli dati nesrečnim starišem, kakor so v obupnih klicih prosili. Vsako darilo v denarju ita obleki za pogorelce hvaležno sprejema župnijski urad in bralno drštvo v Cirkovcah, pošta Pra-garsko. p Žetale. Od vseh krajetv beremo poročila o volitvah, iz Žetal pa, kjer je bilo pred volitvami tako živahjno gibanje in agitiranje, sedaj nef pride noben dopis ali kako drugo resnično poročilo. V žetal-ski fari je pet občin; tri občine so volile pametno, dve pa nasprotno. Pa temu se boste čudili vsi, da pripisujemo ugodno volitev v teh treh občinah orožnikom. Skoda, da ni tukaj pet orožnikov; tri občine, katerim so bili poslani orožniki, da so volitev nadzorovali, so slavno zmagale, dve. pa, kjer niso imele orožnikov, so sramotno propadle. Tudi vam poročam, dragi bralci, da smo kmetje, katere nas imenujejo naprednjaki neumne, takoj po volitvi z ži-vioklici in s streljanem pozdravljali svojega novo izvoljenega poslajnca. Narodni naprednjaki pa so bili tiho kakor grob. Kmet iz Žetal. Ljutomerski okraj. 1 Umrl je dne 23. t. m. po kratki bolezni g. Leopold Puh ar v 72. letu svoje dobe. Rajni je bil dolga leta obč. svetovalec v občini Radenci in prejšna leta tudi načelnik krajnega šolskega sveta pri Kapeli. Stal je vedno neustrašeno v naših vrstah in tudi v najburnejših časih ni omahnil. Vrlemu dolgoletnemu bojevniku naših pravic naj sveti večna luč! 1 Gornja Radgona. Volitve so se pri nas dobro obnesle. Nad polovico glasov je dobil g. R o š k a r, kandidat „Kmečke zveze", letos že več, kakor pri zadnjih državno-zborskih volitvah narodni kandidat. Se pač tudi pri nas jasni. Liberalni kandidat nima v vseh sedmerih velikih slovenskih občinah od zadnjih volitev niti enega glasa zaznamovati. Neumljivo je torej, da se neka trojica (notar Strelec, njegov koneipijent Ašič in posojilniški uradnik Grivec), katerim se še tu niso tla segrela, tako zavzema za gnjili liberalizem. Prvi ima „Narodni list", edini naročen iztis v fari; če poleg tega ves gori za očka Wratscka, za kterega se drugi nihče več ne zmeni, nič ne de; drugi rad očitno povdarja, da je zvest pristaš nerodne stranke; da pri tem naleti na naj odločnejši odpor in mora slišati marsikatero bridko, se razume; tretji je bolj skriven njen oboževatelj. Pri nas ni tal za kmetom sovražni liberalizem. 1 Iz Cvena pri Ljutomeru. Dopisnik „Narodnega Lista" (št. 26) drzno piše: „. .to je tisti Rajh, katerega je pred nekaj leti J. Rošklar s Cvenai po-krivil goljufije. Roškar radi te nečuvene žalitve tožen in obsojen, je proti obsodbi ugovarjal, doprinesel v drugi inštanci dokaz resnice, ter bil i popolnoma oproščen, a Rajh obsojen v precejšne stroške, je v poravnavo tistih segel spet po denarjih kr. šolskega fonda, katere je poneveril. Ves Cven se še spominja tega škandala." Na to jaz podpisani izjavim, da je nesramna laž, da sem jaz g. Rajha pok^ivil goljufije. Iostotako je lažnjivo, da je bil g. Rajh zaradi mene obsojen v kake stroške. Ker so dopisniku „dokazi, deloma sodnijski akti, deloma prjče na razpolago", kakor slovesno zatrjuje, pa naj pride ž njimi na dan. Ce se mu posreči polnoveljavno dokazati svoje ostudne trditve, mu jaz podpisani izplačam 100 kron, da ne bo brezplačno) „neodvisnih in naprednih" laži kvasil v novopečenem liberalnem lističu: če se mu pa ne posreči, je in ostane lažnjivi kljukec, vreden bratec dopisnikov ptujske giftne krote, Cven pri' Ljutomeru, meseca junija 10D7. Jožef Roškar, posestnik. 1 Bralno društvo pri Sv. Juriju ob Ščavnici priredi v nedelja dne 30. junija po večernioah uprizoritev igre „Mala pevka". Igra sama po febi je nekaj krasnega in novi komad ra jurjevškem gledališču. — Vstopnina običajna. Naznanjamo pa, da je odslej le ena blagajna, ter da ( stane ista tudi med odnmri zaprta. Vabimo k najobilnejši udeležbi. 1 Mala Nedelja. Potovalni učitelj g. Martin J e 1 o v ž e k bo predaval v soboto dne 29. junija 1S07 pri Mali Nedelji. Predavanje bo takoj po rani maši v šoli. K mnog Nbrojni udeležbi vabi Odbor brakega društva.. Slovenjgraški okraj. s Shod Narodne stranke v Zavodnjein. Veliki plakati na gostilni Hrvatovi, kjer pašuje sedaj bogati „bezicer" Je-nej Orožen, so vahili na shod Narodne stranke za nedeljo popoldne ob 3. uril Ob določeni uri prišli so iz Razborja neizogibni Volk in Vošnjak Vladi ter šoštanjska učitelja Lukjman in Koropec. Na shod so prišli tudi: Kozohrtnik, Slivnijk, novi Za-vršnik, mladi Napotnik, Stanošek, Zaleznik, lovec Gašper, Hrastnikov fant, hlapec Matija in še 3 druge osebe iz radovednosti. To prilbijemo prvič, da se ne bo po liberalnih listih pisalo o sijajnem shodu Narodne stranke v Zavodnjem, drugič pa, da spoznamo in si dobro zapomnimo naše verne pristaše Narodne stranke. Ali se je zdelo gospodom to objčifristvo preslabo, da niso blagovolili odpreti' svojih ust in pri-digovati, kakor pravimo tukaj. Samo modri Stajerčit-janec Slivnik je napravil sledeča dva dovtipa: Ko je Štajerčijanec žrebljar Kozohrtnik obiral pečeno pišče, je pripomnil: „Ježovniki jejo pohbna piščeta, Robiči jih pa ne morejo"; in potem rekel proti prirediteljem shbda: „Ce se zamerim ali ne, zakaj pa je tolko plačanih šribarjev v štibernci, ko pridem dačo plačat." Gospodje so zarudeli in umolknili ter odšli. Srečno pot, pa ne pridite več prirejat shodov! s Volk si da kaditi. Ko je Volk napovedal za 23. junija shod Narodne stranke v Razborju, je želel Rone Volku na čast razobesiti zastave. Poslal je po nje v Zavodnje, kjer pa za Volka nimajo zastav. s Šaleška posojilnica v Velenju, kojo g,, notar Kolšek vodi, dela svojim zadolžnikom . nepotrebne stroške. Tako je zoper g. župana Jožeta Skaza, kateri ni hotel več biti namestnik nače(lnika, in so tudi še (drugi tri udje ravnateljstva ž njim vred iz posojilnice izstopili, imenoval g. notar brez vsakega občnega zbora in sicer s pomočjo načelnika in bivšega šoštanjskega tajnika Mart. Goršeka nove ude ravnateljstva in nadzorstva, za . pritožbe izstopivših se še pa zmenil ni. Tudi je vsem tistim zadolžnikom, za katere je bila dobrotljiva gospa S. Skaza, soproga imovitega g. župana, veleposestnika in lesnega trgovca v Velenju, kot porok, odpovedal posojilo in zahteval takoj drugega poroka in vknjižbo ali pa vrnitev."In res je n. pr. izposojilo po 400 K g. notar takoj vknjižil, stranki pd 18 K stroškov zaračunil, koje je morala dotična pod izogibom daljne tožbe takoj plačati. Torej zaradi osebnih razmer morajo tudi stranke trpeti in. sicer občutljivo denarno škodo. Sliši se, da se bo v kratkem osnolvala nova Rajfaj-zenova posojilnica, od koje sa nadj^mo, da; bo bolj po ceni delala in strankarstvo opustila. Zdjajšno šaleško posojilnico naj pa v Šoštanj prestavijo, da gospodom udom ravnateljstva ne bo treba tako daleč uradoVat hcditi. Zadružno z|vezo v Celju, na kojo se je v tej zadevi pritožba že bila vložila, pa vprašamo, ali je to po pravilih posojilnice, da sme štiri ob enem izstopivše ude ravnateljstva imenovati sam načelnik in notar kot ud nadzorstva na novo brez občnega zbora? s V Razbor pri Slovenjgradcu je sklicala Narodna stranka dne 23. t. m. javen slhod neodvisnih kmetov, katerega so vodili kemični pralec Volk, učitelj Koropec in pisar Vladimir Vošnjak, torej sami neodvisni kmetje brez kmečkega posestva. Prvi se je čutil silno poklicanega govoriti g. Volk in razlagati novo lovsko postavo, katere še nit,! ne pozna, sicer bi bil bolje govoril. Zanimal se je tudi za gozdarsko postavo, prišel je v svojo premalo učeni domišliji samo do Ideščenja vej in sekanja debel. In ker je v svojo neokretni izurjenosti in spretnosti smreke, me-cesne in bore preslabo oklestil in podiral, prepustil je nadaljno rešitev gozdarskegff vprašanja poslušalcem, sam pa gasil žejo s piVom, katero je Elberčev osel v soboto pripeljai v Razbor. Kot drugega govornika smo pričakovali gospoda deželnega poslanca Voš-njaka, da bi nam vendar enkrat poročal o svojem deželnozborskem delovanju. A glej šmenta! Mesto njega nastopi njegov-'„luštni" sinček Vladimir in govori o slovenskih* klubih v državnem zboru, posebno o svojih ljubljencih Ježovniku in Robleku, ki morata prositi poslanskega prenočišča pri Jugoslovansikem kluha. Žal da nam ni povedal, da se jim to prenočišče ni brezpogojno podelilo. Ker je postal g. Vladimir na potu v Razbor silno lačen, si je v tej svoji politični lakoti za južno privoščil duhovnike, češ, da so s sto in sto prižnic in spovednic delali ob volitvah proti Ježovniku in agitirali za Robiča. Kot prikuha mu je moral služiti g. Korošec. Kaj ne. g. Vladimir, take južine so čisto po ceni? Pripomniti moramo, da • je bil g. Vladimir pri tej priložnosti in južitni. silno veren — saj on veruje celo to, kar ni res. In v tej svoji silno živi veri je priporočal „Narodni List", ki je po njegovi izjavi prevzel posebno misijonsko delo, da spreobrne Štajerčijance h katoliški veri. Ta izjava se celo Štajerčijancu Kancu predebela dozdevala, zato je napravil opomnjo: „Meni se zdi, da bode „Šta.jerc" kmalu bolj ¡veren, kakor „Narodni List." Ta opomin je vzel govorniku sapo, zato je vtihnil. Naj še omenimo, da je govoril učitelj Koropec o zadružništvu tako slabo, da nobenega zadružnega vprašanja ni mogel rešiti. Naj gre vi šolo k našim katoliškim poslancem in katoliškem možem, ki so bili glede tega vprašanja že bolj na jasnem, predno je . prišel Koropec prodajat svojo modrost v Razbor. V premislek neodvisnih kmetotv bi pripomnili samo to-le: Ce bodo taki kmetje, kakor je kemični pralec Volk, pi!sar Vošnjak in učitelj Koropec reševali kmete, potem moramo res pomilovalno vsklikniti: Zivio „kmet s kmetom!" s Iz Brezna ob kor. žel. Lepo slovesnost smo obhajali dne 9. junija pri 'tukajšni Marijini) lami cerkvi na Brezna. Dobili smo velike in lepo ubrane nove zvonove iz livarne Maks Samassai v Ljubljani. Veliki zvon tehta 1236 kg., srednji 619 kg., inl mali 386 kg. Veljajo pa skupaj 8.295 K. Stari zvonovi so bili vliti: i veliki 1. 1739 , in je tehtal 464 k]g„ srednji 1. 1713, tehtal 162 kg, in mali 1. 1714, tehtal 93 kg. Vsa čast domačemu in velezaslužnemu gospodu župniku Martinu Stole kot cerkvenemu predstojniku in pokrovitelju tega imenitnega dela in zraven njih pa tudi vrlima cerkvenima ključarjema Janezu Rižnik in Greg. Kozjak, ki so vsi skup, po svojih močehi veliko storili in naprosili od dobrih domačih' in tudii zunanjih sosednih .faranov, ki so mnogo darovali, da so s tem povekšali čast božjo, cerkvi in sebi pa postavili trajen spomenik. Sedanje lepo zvoneče je najlepša zahVala vsem za ta trud in požrtvovalnost. Konjiški okraj. k V Prihovi je umrl mlinar Ferdinand Gosnik. k Paka pri Vitanju. Naš občinski odbor je skle-nd slovensKo urado\ anje in je;. dobil sledeče od c. kr. glavarstva v Konjiča1 h: Občinskemu uradu Paka. Tamošnji občinski odbor sklenil je v seji dne 11. oktobra 1906, da bo sprejemal od državnih in samoupravnih oblasti samo v slovenskem jeziku pisane dopise, drugače pa vsako odgovornosti' za izvršbo oziroma rešitev istih, odklonil. Ta sklep izvrševati se od c. kr. okrajnega glavarstva Konjice prepove, ker je proti obstoječim zakonom na podlagi par. 90 postave z dne 2, majnika 1864. dež. zak. št. 5. Vzroki: Ker so občine po pravnem reda opravičene fudi oblastveno odločevati ini sledi iz| tega kod javna oblast za njo dolžnost, v njuno področje pripadajoča uradovanja opravljati, je nedvomljivo, da se morajo tudi občine tej dolžnosti uradovanja le iz} takih, naj si bo pravilni, ali gmotno — upravičenih vzrokov odpovedati, ki se opravičijo v obstoječih postavfaJi. V vojvodini Štajerski ne obstoji nikaka posebna postava o uporabi jezika samoupravnih in državnih oblastij i in torej ni nikakega postavnega predpisa, po katerem bi bila raba v deželi najvadjiihi jezikov v vlogah in dopisih državnih in samoupravnih oblastij omejena in bi bila zadnja upravičena, kako v deželnem i jeziku pisano prošnjo ali takšen dopis samo radi jezika iste zavrniti. Ce in kolikbr imajo občine kod javne oblasti, naj si bo v samostojnem ali izročenem delokrogu službo opravljati, morajo opraviti njih v postavnem področju spadajočaI_uradovanja in sprejemati njih v tem delokrogu došla uradna naročila in dopise, če tudi niso v uradnem jeziku, ampak v drugem, v deželi navadnem jeziku napravljeni. V političnem okraju Konjice je poleg slovenskega tudi nemški jezik deželnoobičen. Kolikor se je torej hotelo z omenjenim sklepom sprejem in rešitev uradni delokrog občine: zadevajooih v nemškem jeziku napravljenih dopisov državnih in samoupravnih^ oblastij za-braniti, je bil sklep proti postavi in je prepoved izvrševati istega opravičena. Proti temu se zna v teku 14 dni od dneva po dostavljenju naprej računši vložiti pri c. kr. okrajnemu glavarstvu v Konjicah pri-ziv na c. kr. namestnijo v Gradec. C. kr. okrajni glavar: Lehmann. Proti temu odloku vložila je Občina Paka pravočasno sledeči ugovor: Slavna c. kr. namestnija v ,Gradcu! Občina Paka je prirno-rana vložiti ugovor proti tu priloženemu, odloku c. kr. okrajnega glavarstva v Konjicah dto. 23. maja 1907 štev. 1170. Podpisani odbor ne more' odstopiti od sklepa, storjenega v pravilno sklicani občinski seji dne 11. oktobra 1906, temveč odločno prosi in zahteva, da se storjeni sklep, kateri seje naznanil c. kr. glavarstvu v Konjicah, točno izvršuje pri vseh oblastih, pod katere spada občina Paka. Da se more redno in točno uradovati, je želeti in potrebno, da se vsi dopisi in ukazi pošiljajo poti naslovom v nam znanem slovenskem jeziku, ker nemškega ne razumemo, kakor se nemškim občinam pošilja v nemškem jeziku! Naj torej blagovoli c. kr. namestnija v Gradcu odrediti, da se za to občino ravna v; smislu člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. dec. 1867. štev. 142 drž. zak., po katerem smislu se dopisuje z nemškimi občinami na Spodnjem Štajerskem. Občina Paka dne 13. junija 1907. Zupan: Janez Potočnik. i Celjski okraj. c Umrl je v bolnišnici Janez Poznič iz Belih vod. Pri neki vožnji po Dravi ga je ranil kamen na glavi tako močno, da je umrl. c Okrajni zastop gornjegrajski. Volitve v okrajni zastop se vršijo sledeče dni: dne 4. julija ob 10. dopoldne iz skupine veleposestva dne 6. julija iz skupine mest in trgov, dne 6. julija ob 10. dopoldne iz skupine kmečkih občin. Volitev se bo vršila v pisarni okrajnega zastopa v Gornjemgradu. c Nezaupnica dr. Ploju, zahvala dr. Benkoviču. Lep shod je priredilo 23. t. m. trboveljsko kršč.-socialno delavstvo. Govoril je na njem o temeljnih načelih krščan. socializma, socialne demokracije in liberalizma Moškerc iz Ljubljane. Govorili so še nadalje tov. Supan Ivan ml., g. kaplan Lončarič, Ivan Supan st., g. kaplan Strmšek in in končno tov. Supan Iv. ml., ki je govoril o političnem položaju. Na Supanov predlog se sklene: a) Shod obsoja postopanje štaj. drž. poslanca Ploja, ker je dasi izvoljen na programu „Kmečke zveze", vstopil v „Jugoslovanski klub", v katerem sede tudi liberalci. 2. Slov. kršč. soc. delavstvo zbrano na shodu v Trbovljah 23. junija 1907 izraža svojemu poslancu dr. Benkoviču popolno zaupanje, da je stopil v „Slovenski klub". Odobrava nadalje osnovanje „Slovenskega kluba", v katerem so zedinjeni ljudski zastopniki enakih načel. Resoluciji sta bili navdušeno sprejeti. Shod je pozdravil brzojavno g. drž. poslanec dr. Benkovič. Zboro-valci so burno klicali: „Zivio dr. Benkovič", ko seje pre-čital njegov brzojav. Shod je jako spretno vodil tov. Uhle. c Celje. Dne 25. t. m. dopoldne je vlak, ki pelje iz Ljubljane na Dunaj, povozil pri Tremarjih blizu Celja železniškega čuvaja Franca Paučnika. Nesrečnežu je zdrobilo eno roko in eno nogo. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je čez pol ure umrl. — Obešenega so našli dne 25. t. m. zvečer v goši pri gostilni „Waldhaus" poleg mestnega parka v Celju nekega mlajšega moža, katerega pa niso mogli spoznati, ker je zelo izpremenjen, ker je že moral dalje časa viseti. c Iz Savinjske doline. Priložnost mi je bila dana, obiskati dve slavnosti. ki so se vršile v Kaplji 16. in 23. junija. Prva slavnost 16. je bila bolj mokra, dež je kmalu vse razgnal. Vsi smo bili mokri, vendar se je nabralo zvečer nekaj gostov pod kozolcem g. Apat. Med njimi si videl tudi nekega doktorja Gosaka iz Celja. V svojem govoru se je izrazil, da je kmet, zraven pa napadal „Slov. Gospodarja", „Kmečko zvezo", dr. Korošca in sploh vse kar je katoliško narodnega. Narodno stranko pa je povzdigoval v deveta nebesa, da je ona sama rešiteljica kmečkega stanu. Drugo nedeljo 23. je bilo bolj mirno vreme, a gostov je bilo prav malo. »Samo ena miza je b;la popolnoma zasedena. V sredi sem videl nekega moža. Poprašal sem svojega znanca, kdo je to, in on mi pove, daje to neki Cajnar župan iz Št. Pavla. Ševeda je imel tudi svoj govor, v katerem je krepko udarjal čez dr. Povaleja in kakšne svinje so „farji". Dobro mu je odgovoril eden navzočih, da je tudi drugod mnogo svinj. Naprej si je g. Cajnar sam mislil. C V Zidanemmostu je umrl dne 23. t. m. nadučitelj Blaž K rope j v 64. letu. c Št. Jurij ob juž. žel. V Si/. 19. „Narodnega Lista" pod napisom „Javna kpjižnica Št. Jurij ob juž. žel." piše neki dopisnik: Tukajšni klerikalci se z vso silo zaganjajo v našo javno knjižnico in na učiteljstvo. Imenuje v tem pismu' klerikalce podle duše itd. Lah|ko bi se bilo takoj odgovorilo na ta laž-njiv dopis,, pa se ni hotelo, ker bi pri temi bili hudo prizadeti nekateri igralci, ki so sodelovali pri igri: „Urban Smukova ženitev." Tudi danes nočemo izdati imena dotičnih, ker bi jim to škodovalo, a da se je igra ponesrečila popolnoma, to vendar ne utajite. Da je resnico poročal „Slov. Gosp.", zato je dovolj dokazov, evo jih: Takoj drugi dan po igri dobi predsednik bralnega društva dopisnico z vsebino: Dragi prijatelj! Zvedel sem. da1 sem Te razžalil pri predstavi v Št. Juriju, meni je bilo takoj žal, da sem Te žalil in Te prosim, odpusti mi, bili sem namreč sil^io pijan in tudi svoje uloge nisem znal, vedel si1 nisem drugače pomagat? itd. Kotiečno pa piše: Jaz upam, da se kot stara prijatelja ne bova žalila. Piši mi! Tvoj prijatelj R. D. Dne 10. aprila prejeli so prizadeti zopet od igralcev neko pismeno izjavo, da obžalujejo žalitev in da tudi nimajo v prihodnje več nfemena žaliti. Sledi 9 podpilsov.i Tudi Vi, učitelj Kveder, ste pisali nekemu, da tudi Vam ni bilo prav, da se je tako igralo, in vepdar ste že Vi morali naprej vedeti, da se bode tako igralo, sicer bi Vam ne bilo treba pri ^ratih 'naročati, dja( ne smejo kleri- kalce spuščati v sobo. Tudi so dobili žaljeni več pisem, tudi od liberalcev, ki isto spričujejo, i kajti takšnih grdijh napadov ni nihče pričakoval, da bi se na oder vlačila osebna imena in tam z njih norčevalo. Da je Kat. bralno društvo v Olševku na Kranjskem igralo to igro (katere 1 izvod imamo), gotovo nijvla-čilb razliične domače osebe po odru, in gotovo tudi niso igralci v takšnem stanu nastopali. Tožilo se je dotične igralce, a se je na njih prošnjo odstopilo od tožbe pod pogojem, da spolne stavljene njim pogoje in da poravnajo stroške v znesku 62 kron. Tudi po igri ste Vi, g. Kveder, sami napadali nekatere fante, ki so biii povsem mirni v lokalu, Vil ste jih pa napadali. Potem pa pišete: drugje so ljudje i Hvaležni za .kakšne igre — a pri nas? Kako ste vendar č|idni, g. Kveder,, na vse zadnje bi Vam pa morali biti hvaležni za kakšne igre, s katerimi nfis žalite. No, g. Karol, če nas hočele s takimi sredstvi izobraževati, potem hhala Vam za tako izobrazbo, obbržife jo raje za se, da Vam ne bo potreba v sami srajci po ¿trgu ' plakate z hiš trgati, kakor ste to storili pri zadnjih volitvah. Le ne prehitro, Karol, ki ste tako izobraženi, da pravite, da izhaja človek iz opice. c Šmarje pri Jelšah. Dne 12. junija 1907 vršilo se je za šmarski okraj Uicenciranje in premiranje bikov murodolskega plemena. Prignalo se je skupaj 40 bikov, od katerih se je na novo licenciralo 25, sposobnost za oplembo pa odrekla 5 bikom, Obdaro-vanih je bilo 14 bikov; najlepši je bil oni Martina Cokša, v Koretnem: komisija mu je priznala prvo (državno) darilo v znesku 70 K. Deželna darila po 40, 30 in 20 K so dobili: dr. Karlovšek, veleposestnik na Slomu, Lorger Franc iz Dvora in Zakošek Peter v Drobinskem. Okrajna darila priznala so se pa sledečim bikorejcem po 20 K: Francu Berglez v Bobovcu, Francu Artnak na Slivnici in „Živinorejski zadrugi" v Šmarju; po 15 K: Janezu Andrenšek v Dolu, Francu Romih na Sladki gori, Jerneju Drofe-nik na Belem, Francu Dobnik v Dolgi gori, Francu Gradišnik na Pečici, Matevžu Ferme v Zibiki in po 10 K: Francu Matjaš v Senovici. Darila se razdele o priliki ogledovanja govedi dne 6. septembra t. 1. Pripomniti se mora,, da je bil prignan izvanredno lep materijal, kar je okrožnega načelnika namestnik gospod Blaž Mlakar moral sam priznati, ter izjavil, da šmarski okraj glede bikoreje nadkriljdje druge okraje. c Trbovlje. Naši liberalci in socialni demokratje se kaj radi ponašajo, kako so verni. Zlasti ob volitvah hočejo biti sila pobožni. Tako je pisal „Narodni list" o našem liberalnem kandidatu, da je bil vsikdar veren katoličan, daje spolnoval svoje verske dolžnosti, da bo vsikdar prvi, ki bo branil sveto vero, če bo v nevarnosti, da je izkazal cerkvi mnogo dobrot itd. Mi, ki poznamo njega in druge liberalce, že vemo, kžfka je njihova vera. Ko je bil v Trbovljah mi-sijon, tedaj je „Slov. Narod", katerega imajo liberalci za svoj evangelij, psoval misijonarje z izrazi „jezuitska zalega", „kutarji". Svaril je može, naj ne dovolijo svojim ženam k misijonu, ravnotako starši svojim otrokom, gospodarji svojim služabnikom. A žal, možje, starši in gospodarji niso hoteli ubogati dopisnika iz Hrastnika, ker pač vejo, da ta človek, ki še niti svojega hruha ne je, ni vreden odvezati jezuitu jermov na črevljih. Vejo pa tudi, katere žene, kateri otroci in služabniki so boljši, ali tisti, ki hodijo k misijonu ali tisti, ki tega ne store. Da, zgodilo se je celo narobe, žene so pregovorile svoje može, otroci svoje starše in služabniki svoje gospodarje, da so se udeležili misijona na veliko jezo liberalno, ki so tako verni. Ko se je bral v cerkvi pastirski list o volitvah, tedaj so dr. Dimnik in drugi, ki so verni katoličani, hodili od hiše do hiše pregovarjat ljudi, naj ne grejo tisto nedeljo v cerkev. A zgodilo se je narobe, cerkev je bila ravno tisto nedeljo čisto polna. — Tudi naši soci-jalni demokratje so se ob volitvah delali pobožni. Čobal je pisal:. „Nam demokratom je vera sveta stvar ? to ve vsakdo, ki je bil le enkrat na njihovem shodu. Nekateri kmetje so šli na shod, kjer so se pobratili liberalci in demokratje za ožjo volitev. Nekaj časa so poslušali, a ko se je začela hudičanje in pridušanje, napadi na črne pijavke in črnuhe, tedaj so drug za drugim zapustili zborovanje in rekli, da na shode „rdečih pijavk" ne gredo nikoli več, in da tudi Roša, ki ima take zaveznike, ne bodo volili. Enako so mislili pravi kmetje po celem Posavju, zato je liberalni kandidat zletel. O liberalcih in demokratih pač velja: Gliha vkup štriha. Demokratom ni za zboljšanje delavskih koristi, njim je prvo in poglavitno delo boj proti katoliški veri. To so najlepše pokazali ob zadnjih volitvah, ko so se po celi Avstriji zvezali z najhujšimi kapitalisti proti krščanskim kandidatom, četudi so bih ti iz delavskega stanu. Boj proti veri, v katerega ženejo demokrate njihovi voditelji, bo delavcu prokleto malo koristil, še bolj nesrečen bo. — Ravno te dni spletkari dr. Dimnik nekaj o prestopu k starokato-likom. Radovedni smo, koliko delavcev bo šlo na limanice temu novemu trboveljskemu preroku. c Iz Petrovč. Kako čarobno je dopisnik ¿Narodnega lista" opisoval v eni zadnjih številk tukajšni kraj in dolino. Takoj smo iz sladko milih besed vedeli, kedo da je dopisun. Ne bodemo ga osebno napadali (čeravno imamo več gradiva za njega) kakor je to on storil o č. g. dr. Ivan Jančiču. Odgovarjamo samo: Čim več ga bodete blatili po vaših nesramnih časopisih, tem bolj ga mi spoštujemo, ter tem tesneje se bodemo združevali zoper vas. Dan plačila pa bode prišel. — Na klic, da je č. g. dr. Ivan Jančič sejalec prepira in da mora proč iz Savinjske doline, pa kličemo: Sejalec prepira je „Narodna stranka s svojimi doktorji in koncipijenti ter njenimi pristaši in nikdar duhovščina! G. dr. Jančiča, kaplana v Žalcu, nam Bog ohrani mnoga leta v naši sredini, kajti on je vzoren duhovnik kakor tudi dober politik, ter smo ponosni, da smo tako srečni, da je v naši sredini. Živele krasne Petrovče! Živela Kmečka zveza! Živel g. dr. Ivan Jančič! c Podružnica „Slov. čebelarskega društra" v Št. Juriju ob Taboru ima dne 30. junija t i. po večernicah v cerkveni hiši zborovanje. Volil, oziroma potrdil se bo že izvoljeni začasni odbor. Potem bo prijateljski razgovor o stanju in napredku društva in napredku čebelarstva v našem kraju. Uljudno se vabijo vsi udje in sploh vsi prijatelji čebelarstva. c Čebelarska podružnica pri Sv. Juriju ob juž. žel. priredi zborovanje v nedeljo 30. junija ob 3. uri popoldne pri čebelnjaku g. Ferleč-a v Šibiniku, pride potovalni učitelj Jurančič. Razpravljalo se bode in tudi praktično kazalo, kakšen uspeh 8e doseže pri premakljivem satovju. Kazalo se bode, kako si lahko sam čebelar napravi roje, kadar se mu zdi najboljši čas zato. Čebelarji in prijatelji čebelic ste uljudno vabljeni. Brežiški okraj. b Zlata poroka. Prihodnjo nedeljo, dne 30. junija, obhaja na Pilštanju svojo zlato poroko mežnar župne cerkve, gosp. Anton Kocjan, ki službuje pri tej cerkvi že 59 let. Namestništvo mu je podelilo kolajno za 40-letno zvesto službovanje. b Planina. V „Štajercu" št. 24. napada dopisnik zopet našega mirnega g. provizorja in sicer s takimi lažnjivimi obrekovanji, da jih mi farani najodločneje obsojamo kot lažnjive izbruhe sovraštva. Jezi se namreč nad dopisom v „Slov. Gosp." št. 29. in pravi, da to niso tisti očetje pisali, ki so bili spodaj podpisani, ampak da je to pisal č. gosp. povizor sam. Ker je to vse nesramna izmišljena laž, in ker je č. gosp. provizor s tem gotovo žaljen, sem prisiljen jaz spodaj podpisani pojasniti srditemu lažnjivemu dopisniku ptujskega „Štajerca" naj nikdar ne misli, da samo on kaj zna in pa njegov pomagač. Vidva se o tem zelo motita, ker pravita, da smo mi kmetje preneumni in zabiti, da bi kaj takega skupaj spravili. Zato Vama jaz, podpisani, pojasnim, da sem vse dopise iz Planine v „Slov. Oosp." pisal jaz, kot kmet z žuljavimi rokami, ki se ne vstrašim ne dela in tudi ne pisanja. Obrnita toraj vse sovraštvo na mene, č. g. provizorja pa pustita pri miru, ker Vama nič žalega ne stori. Mir in pravo pamet Varna želi prijatelj vseh tre-znomisbčih. Ignacij Šeško. Književnost. § Ravnokar je izšla prva letošnja številka „Časopisa ta zgodovino in narodopisje", broječ 192 slrani. § Liturgika. Nauk o bogošastnih obredih svete katoliške Cerkve. S štiridesetimi slikami.. Spisal Alojzij Stroj, spiritual v knezoškofijskem semenišču v Ljubljani. Cena vezani knjigi 1 K 40 h. Založila „Katoliška Bukvama". Tiskala „Katoliška Tiskarna". — Pod tem naslovom se je pred kratkim poslala v svet knjiga, ki so jo zlasti katehetje po meščanskih ali po osemrazrednih šolah že davno željno pričakovali. Gospod pisatelj, vrli katehet Al. Stroj, je vsled svoje znane marljivosti podal predmetu ono jasnost in točnost, ki je potrebna knjigam, ki služijo v podporo učeči se mladini. Zares! Razdelitev je vseskozi jasna in logična, besedilo je tako urejeno, da ne pove nič več in nič manj, kakor je potrebno vedeti dobro poučenemu katoliškemu kristjanu o cerkvenih šegah in obredih. Prav primerno se knjiga nanaša in naslanja na sedaj veljavni katekizem. Posebno vrednost pa ji dajejo slike, ki so jako srečno izbrane in lepo natisnjene. Mnogo jih je povzetih iz naših slovenskih razmer in so zato še tem bolj rabne in primerne za slovenske šole. § Narodne pesmi za šolsko mladino. Izbral in uredil Janko Žirovnik. I. zvezek. V Ljubljani 1907. Lastnik in založnik „Društvo za zgradbo učiteljsk. konvikta" v Ljubljani. — Poleg Majcenovih, Kosijevih in dr. zbirk narodnih pesmi za mladino šolske dobe bo dobro služila tudi imenovana pesmaričica. Obsega 30 narodnih ali čisto ponarodelih pesmi z lepim besedilom. Pesmi so dvoglasno prirejene in prav lepo tiskane na dobrem papirju. Cena znaša le 20 h. Narodno gospodarstvo. g Novo sredstvo namesto modre galice. Za škropljenje trt rabimo še zmiraj z najboljšim uspehom galico in apno. Ker je po galica čim dalje bolj dražja, bo res misliti na to, ali bi se ne dalo s cenejšimi sredstvu bojevati proti peronospori. Zato utegne zanimati cenj. čitatelje, da se bo letos skusilo na mnogih krajih novo sredstvo z imenom „t ena k s". Tenaks je bel prah in sestoji iz 1 dela modre galice, 1 dela žvepleno-kisle glinicc in 1 dela brezvodne sode. To zmes je treba v vodi raztopiti, da je pripravna za škropljenje, in sicer se vzame na 100 1. vode 1 klg. tenaksa, ki stane samo 68 vinarjev in je toraj veliko ceneje kakor golica. Nadalje je škropljenje s tem novim sredstvom bolj priprosto, ker ni potrebno nobenega apna niti pazljivosti, ali raztopina ni morda preredka. Najnovejše novice, * Občni zbor katol. tiskovnega društva v Mariboru se vrši v četrtek dne 4. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne v prostorih katol. delavskega društva Flossergasse število 4. K obilni udeležbi vabi Odbor. Sestanek slovenskega in hrvaškega katoliškega dijaštva v Zagrebu bo letos dne 4., 5. in 6. avgusta. Iz politične službe. Za vodjo okrajnega glavarstva v Brežicah je imenovan okrajni nadkomisar Walter grof Attems, za vodjo okrajnega glavarstva v Slovenjgradcu namestniški tajnik dr. Ernest Pojer. Agrarna zveza v državnem zboru. Dne 26. t. m. se je ustanovila velika| agrarna ziveza vseh agrarcev brez razlike stranke in narodnosti. Iz Štajerskega sta se kot zastopnika Slov., kluba vdeležila prvega posvetovanja posl. Roškar in Pišek; ifs Kranjske pa Povše. Sklenilo se je soglasno, da se hočemo skupno boriti proti našim nasprotnikom, in enotno postopati v vseh zja gospodarsko važnih vprašangih, ter združeni varovati koristi kmeta, obrtnika in delavci. Upati je, da postane ta zveza mero-dajni faktor pri; izdelovanju koristnih postav za vse prebivalce na deželi? m Brzojava radi velike svečanosti v Mariboru. V zadnjem trenutku se še prijavimo za veselico line 7. julija; hočemo v nemškem Mariboru za vselej nastaniti jugoslovansko sejmišče. Slovenci, le pridite kupovat, vse blago bode pod ceno! Jugoslovanski trgovci. — Dragi bratje Slovenci! Ker točite v Mariboru tako slabo pivo, otvorimo mi Cehi na dan veselice „Prvo češko pivnico", da postrežemo Slovencem s pristno češko kapljico. S spoštovanjem: Budjeviški Cehi. V Ljutomeru je zopet izvoljen za župana notar Thurn. Na Teharjih je umrl posestnik in mizar gosp. Martin Stoj an. N. v m. p.! Ponikva ob juž. žel. Grda agitacija se vrši na Ponikvi proti dr. Korošcu in sicer od strajii občinskega pisarja. Vsled nesreče dne 14. junija je naznanil dr. Korošec takoj na Ponikvo, naj se škoda da hitro ceniti, da se1ARIB< )I1, v lastni hiši. Postrežba točna in strogo solidna! S t) 1118112 ra™ovrstnai kakor cvetlična, povrtna, deteljna, _1 travna, gozdna itd. se dobivajo v največji zalogi if M. Berdaj» Maribor, Sofljin trg (v Irodu) Priporoča tudi svojo zalogo špecerijskega blaga in Barthelnovo apno za poklajo' naj.boljše kak°- r VOStl. TUojz Šket pozlatar Maribor, Stolni trg 5 se priporoča častiti duhovitim in sUitmemu občinstvu o u-vrieoanje vseh v to stroko »padajočih del in poprcaiii. i Restavracija,Narodni v Mariboru 0IÎ1 j Trgovina z železnSno Jos- Ps*ste® Maribor, Tržaška mla ? priporoča sortirana vina dr. Turnerja, osobito čisti muškat v steklenicah, ZadravSev Ijatomeržan, dr.Stuhečev haložan i. dr. = Piva: bodljevilko In ob veselicah tudi akcijsko laško. = Kuhinja samo s svežimi jedili. 0 petkih in postnih dneh morske ribe. priporoča svojo veliko zalogo vsa kovrstnega orodja za rokodetee, vse vrste Mesnine, traven«, kwe, pečL vodovodne naprave itd. i'itrl laitd in Roman e«nei Vse po najnižji apno Itd. Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta! Hajcenejša, največja ekspertna tvrdka! Prosim, zahtevajte veliki cenik, ki se pošlje zastonj in J poštnine prosto! H. Suttmr urar. Ljubljana Mestni trg. nasproti rotovža prej v Kranju priporoča svojo veliko, isborno zalogo finih švicarskih ur», briljaniov, zlatnine in srebrnlne v veliki izberi po nftjnlijlh cenah. Vrtnin? da ie m°j® bls*°rea fin°in Ul/iVLZl] dobro, ie to, da je razpošiljam po «¡lam svetu. — Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča. Pozor, kupovale!! t ; H» Jožef laga •%t B££&x»il3>ox*u, Tegethofova cesta 21. priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo maisf&ktaraega blaga, , kakor: Sne volnene obleke za spomlad vsake barve, velikansko izbiro ' lepih svilenih robcev in predpasnikov. Dalje priporoča tndi jako dobro j modno sokne za moške obleke. Vsakovrstne preproge, odeje in rjuhe, ; platno za perilo, moške in ženske arsje« ter sploh vse najrazličnejše i perilo. — Vse p» najnižji ceni! Vsled ugodnega nakupa blaga mi je mogoče j prodajati blago 10% cenejše kakor drugod, i Tovarna za glinske izdelke = v Račju — izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznano najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drago strešno opeko, opeko z» zid, za oboke, dimnike, rekontra- opeka plošče za tlak, lončene cevi itd. p« najnižji ceni. • Zaloga tudi v Mariboru, Cesarska cesta, pri kamenarju A. dalser-Ju. • r l „Pri IV. Jožefu' Nora trgovina z lesom !n premogom IVAN LAMPRECHT MARIBOR, Karčovina 138 ob glavni cesti, ngostilno Taferae. Prodaj* vseh vrst lesa, drv ln premoga. 'm i * IIU1IU I IÜIQIÜGR » « Franc Pleteršek Maribor, Koroška cesta 24. M í Cene zmerne, postrežba točna, : » Špecerijska trgovina JI. Vertaik Maribor, Koroška cesta št. 9 priporoča svojo veliko zalogo ipe- > 6arijskega blaga ter različnega vina in piva, žganja itd. Velika zaloga premoga in drv. i Delniška družba združenih pivovarn Zaleo in Laški trg r šteje 3000 zadružnikov z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri in pol milijona kron. — Stanje posojil: tri milijone kron. — Stanje rezervnih fondov in za dobrodelne namene: 325.000 kron. — Obrestna mera za hranilne vloge: 4% m 41/« /o- — Obrestna mera za posojila: 5%, 5'/»% » hipotekami, 6% za osebni kredit. Rentnl davek plačuje posojilnica za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog pripisujejo se glavnici poluletno brez posebnega naročila. Pisarna je v „Narodnem domu". Uraduje se v torkih, sredah, četrtkih in sobotah dopoludne, izvzernši praznike. FELIKS ROP manufakturna trgovina v Mariboru Grajski trg št. 5. priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga za moške in ženske obleke, vsakovrstnega finega perila, predpasnikov, žepnih robcev, naglavnih rut, nogavic itd. Zaloga sobnih preprog, potna in posteljna ogrinjala. Najnižje cene! Postrežba točna! Alojzij Pintar trgovina pri farni cerkvi v Slov. Bistrici (podružnica na Gor. Bistrici) priporoča celemu okraja različna semena: detelj no, travno itd., galico, ličje trake iz gumija, lopate, kose, brizgftkdce, Tom. žlindro, železo ter vsakovrst, drage reči po najnižji ceni. ANTON VIHER stavbeni in umetni mizar Heagasse 4 Mai*Sbor Heugasse 4 (v lastni hiši) prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah. Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih in cerkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov. Delavnica : Heugasse 4. Prodaja pohištva: Na novem trgu, Freuhausgasse 1. 30QDiraite Narodna gostiln« ,Ppí pošti' Mari bor, Tegetboiora cesta ti priporoča vedno ih2i piva, tz-vTvtna domača viol ter mrzle ln tople jtdi. Mar. Medm. Nova trgovina Mahorič & Šeligo • Ptuj • nasproti poite In »«sttinu Vraft« priporočata slav. občinstvu noj« »aJnsvcjA« zalogo aaanft&tir-ofga bkg» ter vabita k obilnemu obisku. Hdajato* in zstefinlk : JKatoUèk» Mikavno društvo". Mg» verni trodoft : F«nh LMktrsr. Tick Hakan« sv. «rila v Maribor«,