LETO (ASO) XLIV (38) Štev. (No.) 39
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 3. oktobra 1985
RUDOLF SMERSU
SLOVENSKA POLITIKA
Trenutni svetovni politični položaj je v znamenju medsebojne politične in oboroževalne tekme 'in tudi, v znamenju medsebojnega strahu olbeh svetovnih velesil -— Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze. Zlasti zaradi strahu nočeta ti dve velesili, da bi prišlo do kakih sprememb v Evropi in še posebej na Balkanu, čeprav so Ameriki dobro znane zahteve podjarmljenih narodov po svobodi in samostojnosti. V tem položaju se1 nahaja tudi Jugoslavija in vs; njeni narodi, tudi slovenski.
Kaj naj storimo Slovenci? Ali naj prilagodimo svojo politiko, svoja stremljenja in svoje politične cilje namenom in ciljem velesil, ali naj' zasledujemo vedno samo slovenske politične1 /cilje ne glede na cilje in načrte drugih narodov? Na to vprašanje bo vsak politično zrel in narodno 'zaveden Slovenec odgovoril, da moramo imeti Slovenci svojo slovensko politiko in se ne smemo ozirati na želje, zahteve in pritiske niti velikih niti malih držav.
Slovenska politika, slovenski politični cilji —- svobodna in samostojna Slovenija — niso danes znani samo slovenski politični emigraciji, ampak so znani tudi Sloven-
cem na strnjenem slovenskem o-zemlju, zlasti še v domovini, kjer krati totalitarni komunistični režim politično, kulturno, versko in gospodarsko svobodo, kjer vlada enostrankarski, partijski sistem, kjer se uničuje slovensko šolstvo in moralno kvari slovenska mladina.
Slovenski politični cilji pa morajo postati znani ne samo Slovencem, ampak tudi ostalemu svetu. Zopet pa ni dovolj, da so ti naši cilji svetu znani, ampak pridobiti si tudi moramo naklonjenost svetovnega demokratičnega mnenja za svoje cilje. Javno mnenje je velika sila. Tako je npr. v Ameriki javno mnenje močnejše kot kongres, ker se zavedajo tako poslanci in senatorji kakor tudi predsednik, da so odvisni konec koncev od javnega mnenja. Iz tega sledi naša dolžnost, da o svojih političnih ciljih neprestano pišemo in obveščamo o njih svetovno javnost, pripovedujemo pa tudi o krivicah, ki se godijo našemu narodu. Tako ;si bomo pridobili prijatelji in zaveznike, ki nam utegnejo v prihodnosti pomagati.
Prav gotovo je pridobivanje svetovnega javnega mnenja ena izmed najvažnejših dolžnoisti našega političnega delovanja. Res je, da npr.
Amerika trenutno ni naklonjena spremembam v Jugoslaviji; n'i pa is tem rečeno, da ne bo v spremenjenih razmerah spremenila svojega stališča.
Pri mnogih naših rojakih obstaja velika neučakanost glede reševanja naših političnih vprašanj. A svetovne spremembe in razmere zorijo počasi. Potrebno je mnogo potrpljenja in previdnosti, pa vztrajnega, večkrat bolj tihega kot bučnega dela. Moramo si biti na jasnem, da pridobivanje javnega mnenja ni niti lahka niti pocenj stvar. In tudi v tem si moramo biti na jasnem, da za obveščanje in pridobivanje javnega mnenja v demokratičnem svetu Slovenci premalo žrtvujemo.
Smo politični emigranti. Zaradi komunistične totalitarne politike simo v zdomstvu. Naši cilji so politični cilji. Zrušitev komunistične tiranije v domovini, da zaživi slovenski narod zopet v polhi svobodi, je naša glavna naloga, če nas ti cilji ne bi več zanimali, bi prenehali biti politični emigranti jn bi ostali samo še kruhoborci. Postali bi nevredni velikih idealov, za katere ,so delali naši predniki in zaradi katerih so umirale nepreglnedne vrste krščanskih in narodno zavednih rojakov, ki niso hoteli sprejeti totalitarizmov, ne take ne drugačne barve. Nezvesti pa bi tud,j bili junakom, ki so branili z orožjem v roki dom in rod pred komunističnim sistemom ter bili končno, po končani vojni, od komunistov pobiti.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a■■•■■■■■■■■■■■■■■mi
JUGOSLOVANSKI JAT IN INFLACIJA
Curzio Malaparte pravi, da vsa neugodja v Italiji pridejo zaradi železnic. Če takšno mnenje prenesemo na Jugoslavijo in njen promet, ga lahko vzporedimo z jugoslovansko državno zrakoplovno družbo „JAT“. Pred dvema letoma se je le-ta nahajala v skoro brezupnem položaju. Potem se je malo opomogla, sedaj pa je zapadla v takšno stanje, da so oblasti odredile intervencijo. Vendar zastopniki inozemskih letalskih družb trdijo,' da so se ženske uslužbenke „JAT“a v zadnjem času neprimerno bolje zadržale kakor njihovi moški sodelavci, ki ne kažejo posebnega zagona pri delu.
Slaba delovna morala jugoslovanskih uslužbencev temelji na izredni inflaciji, ki je v zadnjih mesecih dosegla že 80%. Skoro bi jo lahko primerjali z južnoameriškimi inflacija-mi — čeprav so v teh deželah plače le nekoliko na boljšem položaju, saj se sproti povišujejo za gotov procent. V Jugoslaviji se pa dejansko vedno zmanjšujejo. Če bi Jugoslavija hotela posnemati Južne Amerikance, bi seveda s tem uničila važen faktor
PASTIRSKO PISMO JUGOSLOVANSKIH ŠKOFOV
Bili so slučaji, ko so tisoči vernikov široke mase naroda zahtevali od oblasti, 'da jim spustijo duhovnike na svobodo, ter oni jamčijo za njihovo nedolžnost. In vendar so bili obsojeni. Očitno je, da se tako sojenje ni vršilo v imenu na/roda in njegove krščanske pravice. Nezdružljivo je namreč s krščanskim čutom pravice, ki je v naših vernikih zelo buden, da se sm/rtna obsodba i&reka zato, ker je nekdo drugačnega političnega prepričanja, drugače pa ni storil nobenega hudodelstva. Zakoni pravice so nad posameznimi političnimi nazori in veljajo enako za vse čase in vse ljudi. V imenu te večne pravice dvigamo svoj glas pred vsemi verni, predragi verniki, v o-brambo po krivici obsojenih duhovnikov. Toda ne samo njih, temveč tudi drugih tisočev in tisočev Vaših sinov in Vaših bratov, ki so kakor tudi oni obsojeni na> smrt, ne da bi mogli podati svojo obrambo, kakor jo dovoljuje vsaka kul-Javrna^država.
pri zaviranju inflacije. Vlada razlaga in dopoveduje, po vseh razpoložljivih občilih —, da naredi kar more, da pa vedno naleti na „egoistične osebne interese posameznikov“, ki že v kali zatrejo vsak poizkus za zboljšanje gospodarskega položaja. Med tem pa je kupna moč zaslužka vedno manjša in zato uslužbenci smatrajo, da „za tako malo denarja ni vredno pošteno delati“.
Znaki neke desintegracije so že vidni povsod. Jugoslovanski gospodarstveniki so prišli do zaključka, da imajo toliko izvendržavnih obveznosti, da do vstopa v tretje tisočletje ni mogoče upati na kakšno izboljšanje. Takšna mnenja so za ljudstvo seveda zelo malodušna, za oblasti pa celo nevarna. Ljudje se vprašujejo, ■kdo je kriv in kako naj bi se kaj popravilo. Ker se oblasti v svoji komunistični miselnosti trdno držijo svojih načel, nočejo sprejeti nobenega nasveta, ki se ne bi skladal z njihovimi pogledi.
Komunistične oblasti smatrajo, da je vedno močnejši nacionalizem po-
Veliko število duhovnikov je po raznih taboriščih in so obsojeni na dolgoletno prisilno delo. Še več: vse do danes je grško-katoliškemu vladiki dr. Janku Schmraku odvzeta svoboda, dočim nam je usoda škofa Carevića neznana. V taboriščih, ki niso prirejena za daljše in človeka vredna bivanja, kjer pogosto nimajo zadosti hrane in najbolj preprostih ležišč, morajo mnogi opravljati posle, ki ponižujejo njihovo duhovniško dostojanstvo. Pogosto jim ni. omogočeno biti pri nedeljski službi božji, čeravno so pogoji za to dani, še manj pa se jim dovoljuje, da sami darujejo sveto mašo, četudi bi bilo to v veliko tolažbo in duhovno1 korist ne samo njim, temveč tudi številnim drugim, ki so zcvprti. Niti oni niso imeli možnosti, da bi se branili in dokazali svojo nedolžnost. Vsa njihova krivda je v tem, da so morda politično drugače mislili, kot mislijo tisti, ki so jih obsodili. Za mnoge duhovnike pa, ki so jih odpeljali organi oblasti, danes ne vemo, kje so. Ne pomaga nobeno povpraševanje ne poizvedovanje. Izgubila se je za njimi vsaka sled,
sameznih narodov posledica slabih gospodarskih razmer — kar pa seveda ne odgovarja povsem resnici- Tudi mladinske „ nacionalistične izbruhe “ na nogometnih tekmah, na skupnih družinskih in verskih srečanjih, pa tudi ob navdušenem prepevanju narodnih pesmi —; smatrajo partijci kot posledica brez pois ein o s ti 'in 'splošnih slabih gmotnih razmer. Nepristranski inozemski opazovalci trdijo, da imajo ti pojavi vse bolj globoke vzroke, kakor zgolj gospodarski položaj. Komunistični režim pa ni več v stanju, da bi ta fenomen dojel, še manj pa, da b; ga zmogel obvladati.
Doumeli so ga intelektualci, predvsem pisatelji, ki trdijo, da je „pisatelj vest sodobnega časa in njegove družbe“.
FAZ, julija-- prir. Pavlina Dobovšek
GROBOVI POBITIH NA SVOBODNIH TLEH
Pri uredništvu smo zvedeli za novico — vsaj za nas je bila novica, čeprav je žalostna zgodba stara že 40 let — o grobovih slovenskih žrtev komunističnega poboja na s v o. hodnih tleh.
V Glinjah, mali vasi nekaj kilometrov od Spodnjih Borovelj proti vzhodu, je pri cerkvici zapuščen grob 16 naših ljudi, beguncev, ki so jih pomorili partizani po koncu vojske. Tam je pokopanih 13 moških in 3 ženske; vsa imena so neznana. Po vsem videzu je skupinica prišla čez Ljubelj in se je okoli 13. maja 1945 nekako odcepila od glavnine beguncev ter padla v roke partizanom. Ponoči 13. maja so jih s tovornjaki pripeljali iz smeri od Borovelj do majhnega zaselka Ostrovca, kjer so ljudje v hišah slišali, da so jih zlagali s kamionov in kako so v slovenskem jeziku prosili za svoja življenja. Partizani so jih odvlekli v bližnji gozd in jih zadavili z zankami iz telefonske žice. Naslednje leto so domačini našli grob in jih pokopali pri Cerkvici v Glinjah.
Poročevalec s Koroške nam omenja, da je v teku akcija, da se sedaj ob 40-letnici pokola grob očisti in nanj postavi spominska plošča. V kolikor vemo, je to edini grob naših mučencev na svobodnih tleh, do katerega imamo dostop in za katerega vemo gotovo, da so tam pokopani naši mučenci.
Zato menimo, da je naša dolžnost, napraviti vse, da dobijo dostojno počastitev!
Med nas je usekalo...
Ob 40-letnici našega begunstva
|	(3)
DRAGA 85
Odmevi
KATOLIŠKI GLAS
Katoliški glas v Gorici je 5. septembra obširno poročal o vsem poteku Drage: Navedimo samo lepe uvodne misli Sergija Pahorja in poročilo o predavatelju iz Argentine;
„Če se je kaj 'posrečilo Dragi, mimo intelektualne in strokovne poglobljenosti, potem se ji je posrečilo poroditi kal, ki jo lahko označimo kot kulturo upanja. Ta edina lahko premaga rastoči skepticizem, upadanje zaupanja, nezavzetost in praznino, ki so sie razbohotili ob propadu 'domišljavih in objestnih graditeljev babilonskega stolpa. Ta kultura upanja, ki jo goji Draga zavestno od svojega začetka, pomaga premagovati skušnjavo po begu, po popuščanju, po umikanju v zasebnost pred napakami prijateljev in nasprotnikov, k)i se radi. vdajajo varljivi misli, da je človek absolutno merilo vsega, kar ga obdaja.“
Neločljiv del slovenskega naroda
Prvi predavatelj letošnjega jubilejnega srečanja je bil Gregor Batagelj, mladi kulturni in javni delavec iz Argentine in že tam rojen. V predavanju z naslovom „Štirideset let slovenskih daljav in bližin“ je razgrnil pred publiko glavne probleme slovenske narodnostne skupnosti na daljni južnoameriški celini; probleme, 'sestavljene iz zmag in porazov, bojev 'in upov, vse pa uprte v glavni cilj : utrjevati in ohranjati slovenstvo.
Batagelj nas je spomnili (<pa tudi na novo povedal), s kakšno ljubeznijo in za kakšno ceno so argentinski Slovenci ostali neločljiv del svojieiga naroda in mu dali tudi svoj prispevek kulture in svobodne miselnosti.
„Niso se izkoreninili; njih korenine so tako čvrste, da so prenesle vse žrtve, vse neprilike in poslale svežega soka v nove brstiče,“ je ognjevito poudaril mladi govornik, ki isi je osvojil občinstvo tudi z otipljivim dokazom te trditve, s svojo blestečo slovenščino, nazadnje pa še1 z optimizmom, ki ga naši oddaljeni rojaki črpajo iz gesla „Mati, domovina, Bog“.
DRUŽINA
Ljubljanski tednik Družina je prinesel daljše poročilo, ki ga začenja tako;
„Uspešna in zgovorna letošnja jubilejna Draga. Tržaško Društvo slovenskih izobražencev je zmoglo privesti to svobodno tribuno v dvajseto lđfco. Sami prireditelji in še pre-nekateri ise sprašujejo: Kako je mogoče, da ta pobuda, ki nima nobenega formalnega ustanovnega akta, ne struktur, ne organizacije in ne opore v kakšni oblastveni strukturi, živi tako rekoč sama od sebe že dvajseto leto ter privablja naše rojake z vseh celin?“
(Nato obširneje poroča o predavateljih iz matične Slovenije, o Batagelju pa pravi:)
„Slovenski Argentinec, Gregor Batagelj, predstavnik mlajšega emigrantskega rodu, znan slovenski skupnosti onstran morij. Natančno nas informira, kako se je skupnost ohranjala v štirih desetletjih, odkar je zapustila matično Slovenijo.
Gregor iz Argentine je bister o-pazovalec življenja slovenske skupnosti, njene vitalnosti v vsej štiridesetletni zgodovini. Veruje, da bodo veizi z matično skupnostjo naroda ustreznejše za vseslovenski duhovni parlament, kjer bo tudi argentinski Slovenec črpa® moči za narodovo samobitnost.“
In zaključuje1:
„Draga je v celoti prinašala do-
bro voljo, odprtost, dogradila je vizijo, ki jo je ob koncu svojega razmišljanja Izrazil Dvorlžak: ‘...nekaj bo slej ko prej ostalo: mati — se pravi ljubezen do krvnega gnezda; domovina — ljubezen do vseh tireih iSlovenij v enem samem šopku srca; in Bog -— ki osmišljuje naše življenje in tudi konec koncev DRAGO !’ “
NOVI LIST
O našem predavatelju je podal lep opis tržaški tednik Novi list dne
5.	septembra:
DRAGA obhaja letos svoj 20. jubilej. Dvajset let neutrudnega marljivega dela sredi velikih organizacijskih in drugih težav, ki pa jih je veldno, tako leta 1966, ko so se študijski dnevi rodili v Dragi pri Bazovici, kot danes, premagovala dobra volja, ljubezen do naroda in zavest, da opravlja z njo vlogo dopolnjevalcev neke praznine, ki bi sicer preveč pošastno zijala na slovenskem kulturnem telesu.
Gregor Batagelj je recimo s svojo jasno, umirjeno in optimistično besedo vzbudil pri številnem občinstvu veliko zanimanje. Prikazal nam je namreč življenje in delo tiste slovenske politične emigracije, ki je našla svoj življenjski prostor v Argentini. Gre za Slovence, ki so znali v težkih pogojih ustvariti bogato in razvejano kulturno', prosvetno in gospodarsko dejavnost. Batageljevo predavanje je izzvenelo zelo pozitivno v smiislu, da je izpričalo, da jle ta narodna komponenta živa in aktivna. Zaveda se svoje specifične teže v narodovem telesu in si tudi želi, da bi bila 'priznana kot njen sestavni del.
PRIMORSKI DNEVNIK
Zanimivo je poročilo levičarskega tržaškega dnevnika Primorski dnevnik, ki je 31. avgusta napisal naslednje :
„Prvo predavanje je osvetlilo razmere v katerih (živijo argentinski Slovenci: Gregor Batagelj sodi v povojno generacijo politične emigracije, med drugim je član uredništva lista Svobodna Slovenija. V svojem predavanju je govori® o današnji stvarnosti (Slovencev v Argentini, o njihovih problemih in upanjih. V osnovah je Batagelj potrdil dediščino očetov, kj pomeni seveda, odklanjanje povojne družbene ureditve Jugoslavije. Toni, ki jih je mladi predavatelj izbral pa so drugačni, bolj umirjeni in niso mogli prikriti ne vedno lahke situacije Slovencev v Argentiini. Sam predavatelj je poudaril, da so pri mladih največje težave prav z jezikom. Težko je včasih organizirati tudi razne pobude. Mj bi dodali kot osebno pripombo, da je verjetno težko ohraniti določeno podobo slovenstva in Slovenije, ne da bi s tem ustvarili mit, ki se vedno ne zrcali v stvarnosti. Verjetno je rešitev iz zagate v razbitju ostrih ideoloških predznakov in v pogumu, da pogledamo stvarnosti v oči, kajti veliko se je v Sloveniji v štiridesetih letih naredilo, zgradilo, ustvarilo, pa tudi zgrešilo. Vendar je vse to narodova last, brez katere je težko živeti. Pot do tega ni lahka, posebno ne, če so daljave tako velike.“
Poročilo spremlja še slika Gregorja Batagelja pri predavanju.
'Naj še pripomnimo, da nismo zasledili vabila v Drago ali poročila o njej niti v ljubljanskem Delu, gla. šilu 'Socialistične zveze, niti v celovškem Našem tedniku.
Zaenkrat pa je ponatisnil poročilo iz Katoliškega glasu časopis Ameriška domovina v Clevelandu.
Dr. Tine Debeljak
(232)
MED KNDI0RMI IN REVIZJRMI
J
|IJ
Tone Mizerit
IZ 21VL3EN3A V ACCENTIMI
CELOVŠKI ZVON III/7
Kmalu po marčevi številki III/6 smo dobili sedaj že julijsko številko III/7. Uvodnik v to številko je napisal glavni urednik ravnatelj dr. Reginald Vospernik o koroškem šolskem problemu. Izhaja iz dogodkov pred 40 leti in omenja, da se v nekaterih smereh razvijajo tako, da ne služijo spravi. Še d«anes niso izpolnjeni nekateri sklepi onega leta, na pr. iz avstrijske pogodbe. Nato navaja svoj izlet po- slovenski Koroški v binkošt-nih dneh letos v visoko naselje Djekše in ugotavlja, kako se čuti vsepovsod osipanje slovenstva v tej krajih. Tako ni zasledil po tamkajšnjih cerkvah nikakih izvodov nedeljskega lista Nedelja, dočim je v tamkajšnji cerkvi naletel na i5 izvodov nemškega lista. To razmerje med slovenskim in nemškim čtivom se vedno manjša v slabo slovenstva.
Pesmi predstavlja v tej številki Brane Mozetič, ki je lani dobil nagrado »a pesniški donesek Celovškega Zvona. Po končanem študiju na ljubljanski univerzi o primerjalni književnosti je lani izdal prevode Rim-baudovih pesmi ter bil nagrajen za ciklus pesmi Le look, ki so izraz ,,e-rotičnega svete, ki ga doživlja sodobni človek“.
Osnovni esej te številke pa predstavlja pravtako nagrajeni sestavek ljubljanskega kritika Denisa Poniža Hamlet in Črtomir. Je to esej o slovenstvu, v katerega prerezu postavlja hamletovsko vprašanje „Kdo smo? Kaj smo?“ Pisec podaja in poudarja ugotovitev, da se je slovenstvo po toliko stoletjih bojev in razprtij ohranilo predvsem zaradi ohranjen j a slovenskega jezika, tako v dobi nezgodovinskega slovenskega naroda kakor tudi danes, ko pravijo, da je „že 40 let zgodovinski“. Hamlet in Črtomir morata ostati naša živa in delujoča sila naše sodobnosti.. . ziaradi sebe in zaradi drugih — zaradi delujočega in živega slovenstva, ki mu pripadata. Iz eseja se vidi, da ta naloga pripada odslej slovenskim pisateljem.
Odličen je kulturno političen, sestavek docenta na dunajski univerzi Andreja Moritscha, pod naslovom Štirideset let pozneje, v katerem govori pisec o posledicah in napakah, ki so se vršile po letu 1945 na Koroškem. Nedvomno največja in nepopravljiva napaka je ta, da se OF na Koroškem ni udeležila 25. novembra 1945. volitev v avstrijski parlament, ko je bila edinstvena možnost in najbolj ugoden položaj po plebiscitu za koroške Slovence. Ta priložnost je ostala neizkoriščena „verjetno po ukazu
Stalinovega kominforma, ki je priporočal Slovencem glasovati za komunistično partijo Avstrije“; izid volitev je pokazal, da so na napačni poti. Izvrsten, z znanstvenim gradivom podprt sestavek se konča: „Treba je, da razčistimo svoj odnos do države in družbe, v kateri živimo. Edino poglobljena demokratična zavest je naš zaveznik v stremljenju čim širše dvojezičnosti na Koroškem, ki bi nas peljala jz nacionalistične mržnje.“
Proslavam slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda je posvečen članek pesnika in publicista Stanka Janežiča Slovanska apostola. Ta strokovnjak v delu za zedinjenje slovanskih krščanskih Cerkva je gotovo poklican, da govori o prinosu teh dveh blagovestnikov k duhovnemu zedinjenju Evrope. — Dr. Jurij Zalokar govori v sestavku Za celostni pogled na stvar, v katerem svari pred raznimi okrnitvami, ki zavirajo celostno zajetje sveta in vodijo v ekstremno mišljenje in delovanje. —: Polonist Tone Pretnar se je spomnil 150-letnice Čopove smrti z odlomkom pisma med njim jn poljskim pesnikom Kaminskim, s katerim se je seznanil v času svoje službe v Lvovu. Dva soneta pesnika Kaminskega Pretnar tudi prevede. Pretnarjev prevod je odličen.
Dvajsetletnice smrti Antona Vodnika se ga je kot največjega slovenskega religioznega pesnika spomnila Primorka Frančiška Buttolo, sedaj sodelavka pri Biografskem leksikonu v Ljubljani. — Med zgodovinskim gradivom je priobčeno pismo dr. Joška Tisohlerja od 9. januarja 1948, ki ga je pisal predsedniku POOF, da s tem dnem izstopa iz organizacije, ker pred narodom in javnostjo ne more več nositi odgovornosti“. — Rebula nadaljuje svoj dnevnik.
Odkritje je pogovor Janka Zerzer-ja z avstralskim modernim slikarjem Rapotcem. Iz tega pogovora spoznamo prvič obširneje o njegovem življenju in ustvarjanju. Svojo mladost je preživel v Škofji Loki in smatra to mesto za svoj domači kraj. Postal je pozneje poklicni častnik v jugoslovanski vojski, ter zavzemal več položajev, po vojski pa emigriral v Avstralijo, kjer je študiral ekonomske vede in se uveljavil kot moderen avstralski slikar. Članek dopolnjujejo 4 barvaste celostranske priloge njegovih del.
Marsikoga bo zanimala kritična o-cena delovanja pesnika Severina Šali ja, ki ga je napisal France Pibernik ob priložnosti izida njegovega izbora Šalijevega pesniškega opusa pod naslovom Sijoče mračine. Tej oceni je podan ves slogovni razvoj Šalija kot
Bistra domislica (.sedaj se' jim reče „aforizem“, kair je isto, a bolj moderno), katere avtor je sodobni slovenski humorist Žarko Petan, trdi, da „Kitajci se množijo, Slovenci pa delijo“. Gotovo je to trdil, ker ne ipozna argentinskih političnih strank. Zgodovina tukajšnjih političnih gibanj1 je namreč zgodovina nenehnih delitev, razkolov, razprtij in prepirov. Sedanji položaj nam kaže številne prizore, ki sijajno spadajo v ta okvir. Prisostvujemo pa tudi nekaterim pojavom, ki vzbujajo upanje tako potrebnega dozore-nja argentinske politične skupnosti.
ZAMUJENI TRENUTKI
Komaj dober mesec manjka do volitev, pa se volivna kampanja še ni razbohotila. Pravzaprav smo šele na začetku, in za to ima mnogo odgovornosti prav notranja razprtija, ki jo opažamo na levi in desni. Niti vladna radikalna stranka se temu ni mogla izogniti. Po notranjih volitvah, kjer je glavna bitka tekla med tkiim. „Coordinadoro“ (prevedli bi „uskladitvena komisija“), ki predstavlja skupek številnih struj, in pa „zgodovinsko Unijo“, 'se rane še niso zacelile. Posledica teh prask se je pokazala v javnosti, ko je bil eden izmed radikalnih poslancev obtožen, da jie prejel kraljevsko posojilo od hipotekarne banke. Stvar je hitro potihnila, a nezaupanje je v mnogih ostalo. Vendar je treba priznati, da kljub vsem tem razpokam, v vladni stranki ni prišlo ne do ločitev, ne do izstopov, kar je pozitiven pojav zorenja njenih članov... ali pa stoji zadaj predsednikova (Alfonsinova) avtoriteta ?
Manj sreče imajo na levici Alem Jej-evi intransigenti. Pri njih je prišlo do številnih izgredov. Najprej s strani mladinske veje, ki se j'e čutila prizadeto pri imenovanju kandidatov v provinci Buenos Aires. Posledica tega je bilo, da se mladinska veja ni udeležila zborovanja v Avellanedi, ki je vsled tega klavrno propadlo. Potem pa je sledil še precej številčni izstop članov, ki so že nekaj časa z nezaupanjem gledali
pesnika. Res globok je Bučarjevg članek o miru, ko pravi, da mora biti ta osnovan na etični podlagi.
Na platnicah omenja revija 75-letnico msgr. dr. G. Hornböcka, kot očeta obnovljene Mohorjeve družbe v Celovcu in založnika Celovškega Zvona. Tudi mi se pridružujemo čestitkam zaslužnemu jubilantu.
porast skrajno levičarskih elementov v stranki. Končno je ta skupina, ki je stranko obtožila „komunizacije“, javno zapustila njene vrste in napovedala povratek v radikalizem.
Na desnici (uradno sami sebe navajajo za „sredino“) je bilo tudi nekaj mabšov in protimaršov. Najprej so se pojavile težave za sestavo „sredinske unije“. Sile so tu razbite med' Allsogarayevimi četami, skupinami, ki slede Manriqueju in pa demokratsko napredno stranko, katere kandidat je Martinez Ray-monda. Vsi- se borijo za ne preveč široko skupino vólivcev, mnogi od katerih ne vedo, kam bi se nagnili. Že nekaj časa padajo na Manrique-ja obtožbe, da je „razbil sredmo“. Sedaj je bivši minister za socialno skrbstvo in „branitelj upokojencev“ odgovoril s propagando v kateri trdi1, da on „je -sredina“. Dejstvo je, da se predstavljajo tri liste, katerih v olivni programi so praktično enaki. Tako se trosijo glasovi in delijo sile, medtem ko marsikateri otožno gleda proti Kitajski.
POGLAVJE ZASE
Posebno poglavje je treba v tem posvetiti peroni-zmu. Pravzaprav je naravno, da se peronizem nenehno deli, kar je cena, ki jo mora plačati za svojo mladost. Ni to argentinski problem, podobne primere najdemo lahko celo v i-zredno razvitih državah 'in v krajih starih demokratičnih in političnih tradicij. Ni do nekaj podobnega prišlo v Francij- s političnim gibanjem, ki ga je ustvaril general De De Gaulle?
Pe-rón je ustvaril peronizem (pravza-prav ga je ustvarila njegova žena, a tud-; to je poglavje zase), in po njegovi smrti se m-ora gibanje razčistiti. A -medtem ko se čisti v topilnem kotlu notranjih bojev, trpijo peronisti in trpi sistem. Proti normalnem razvoju konispliri-ra tudi posebna struktura, ki jo ima peronizem, v kateri je oblast pravzaprav razdeljena, in večkrat ne ukazuje tisti, ki je na vrhu, marveč tisti, ki stoji za njim. Doslej so vodili sindikalisti, včasih ceto še ko je živiš] Peron. Sedaj pa se tudi to spreminja, ker niti politična veja n; ista, niti sindikalisti niso edini. In naravno je, da je do eksplozije pri-šlo v provinci Buenos Aires, ki je najbolj številna, in ki je bila nekdaj najimočnejlša peronisti fina politična trdnjava.
Ta trdnjava j-e sedaj porušena, zaradi sporov med -skupino, ki jo vodi Herminio Iglesias in mnogimi
strujami, ki ne soglašajo z njegovo pozicijo in zlasti ne z njegovimi metodami. riZano je, da je sedaj izgnal iz strankp svojega volivnega nasprotnika Caf-iera, in sklical notranje volitve za nedeljo 13. -septembra. Zakaj to? Opazovalci razlagajo sledeče: ankete kažejo, da se bodo pe-ronistični glasovi množično nagnili na stra-n Cafiera, in le malo na stran Iglesiasa. Ta vidi nevarnost, da bi volivni poraz utegnil zanj pomeniti konec vodstva v p-eroni-zmu. Sedaj še more -zmagati na notranjih volitvah, in tako podaljšat; za dve leti svoje vladanje v stranki.
Problem je, da sindikalni del ni zadovoljen s takim postopanjem. Lorenzo Miguel se boji, da b; to pomenilo konec še zadnjega upanja za bodoče zedinjenje peronističnih vrst. Zato se je javno postavil proti i'zgon-u in tud; proti notranjim volitvam pred narodnimi volitvami. V trenutku, ko pišemo te vrstice teče debata v vrhovnem peronistič-nem vodstvu. Kdo bo zmagal: sindikalna veja ali politični interesi o-sporavanih skupin?
LOVCI GLASOV
V takem stanju se je med strankam; pričel prav divji lov na glasove. Nobena pot ni pretežka za kandidate, da si le zagotove nekaj glasov več, in -s tem utrdijo svoje mofž-nosti za izvolitev. Eden najbolj u-porabljeniih sredstv-eh je obljuba izglasovanja zakona o ra-zporoki. V to je zapadla tud-i prva kandidatinja sredinske demokratične unije, Alsogarayeva hčerka Julija, ki se sedaj javno izreka kot pripadnica razporoke. Kaj' hočemo, za poslanski stolček je treba plačevati visoko ceno.
Še dalj je šla humanistična stranka, to je nova politična formacija, zmes neke verskie -sekte in političnih levičarskih interesov. Ponudila je poslansko mesto -znanemu pripadniku homoseksualne' skupnosti. Doslej v Argentini še nismo i-me-li homoseksualc.a v kongresu, vsaj javno priznanega ne. Če upoštevamo ankete, ga- tudi sedaj še ne bo. Pozabiti pa ne smemo, da je bodočnost v božjih, pa tudi v človeških rokah.
Radikali, -peronisti, intransigenti in demokristjani pa se poslužujejo nekoliko resnejših sredstev. Njih trnki so polni gospodarskih in socialnih obljub. Plačevanje ali ne plačevanje zunanjega- dolga je središče' debat. Z razliko, da je glavna razlaga radikalov ta, da kdor voli za Alfonsina, mora voliti radikale, opozicija pa razlaga da, kdor hoče podipret; demokracijo, ne sme voliti vlad-me stran-ke. Polemika v oglasih in 'izjavah je zanimiva, iz nje pa moremo povzeli en sam zaključek: ysak po svoje Boga moli.
JOŽE VELIKONJA
Slovenske skupnosti v
To povezanost je samo delno v zvezi ;s številom slovenskih emigrantov v različnih delih sveta. Pozna se j'i časovni zaostanek, stiki in zveze so časovno pogojene, so preživele vezi prejšnjih institucij, osebnih poznanstev, manj so dokaz današnjih formalnih organizacij. Zato ni čudno, da so imigrantske dežele Kanada, ZDA in dežele zapadne Evrope prevladujoče. Razumljivo je tudi, da so obmejni kraji oib Jugoslaviji, kjer živijo slovenske etnične -skupine, ohranili svoje kulturne stike z buenos^ireško skupnostjo, če-pirav zelo selektivno. Borne zveze z 1 Avstrijo, Zahodno Nemčijo, Francijo in Švedsko so v nasprotju z velikim številom sezonskih delavcev iz Slovenije; te dežele so praktično izven dosega slovenskega kulturnega delovanja i'z Buenos Airesa.
Iz -dosedanjih svojih opazovanj lahko rečem, da nobeno kulturno aktivno slovensko jedro na svetu ne združuje tako raznovrstnega zveznega sistema z odjemalci v tolikih deželah.
Poseben primer je slovensko misijonsko delo in propaganda. Reprezentativni sistem obstaja i-z dveh vrtst Slovencev: podpornikov misijonskega dela iz nemisijonskih dežel in prej.em-nikov misijonske podpore za svoje delo med meslove-n-
(4)
Velikem iueuos Airesu
■skim življenjem. Publikacija služi -divema namenoma: zbirat; podporo med slovenskimi podporniki in oskrbeti pomoč slovenskim misijonskim delavcem, ne gìedé na to, kje so. Politične razmere v svetu -so vedno -znova spreminjale to povezavo, čeprav niso spremenile krepke dejavnost-, ki preveva Veliki Buenos Aires.
Zunanji izraz organiziranih integrativnih korakov, -previdnih in iz-branh, je letno romanje v Lujän — zdaj že v svoj-em 51. letu —, kateremu so se povojni izseljene; najprej priključili, potem pa prevzeli to že prej ustaljeno versko manifestacijo. Pestro mešanje argentinskega simbola luhansk-e Marije s simbolom svetogorske Matere božje (Monteisanto pri Gorici) in -brezjanske Marije je prilika za vsakoletno snidenjie izseljencev i-z ira-znih skupin Velikega Buenos Airesa pa tudi drugih raztresenih jeder.
Drugi omembe vreden dogodek je nekako prisiljena zveza -med spominsko proslavo žrtev druge svetovne vojne, večkrat v buenoisaireški katedrali, in spominsko proslavo pired spomenkom generala San Martina, zopet zunanja manifestacija namernih vezi med političnimi cilji „stare domovine'“ in lojalnimi državljan sedanje argentinske irepublike.
Podobno -drugim etničnim skupinam v večjih presto1,iniških mestih kažejo tudi Slovenci v Buenos Airesu dvoobra-znost svojega bivanja: obraz želja, razviden v istovetenju njihovega obstoja, njihove vloge in počasno preoblikovanje; drug obraz pa je tok -stvarnosti, tok počasne in postopne integracije v družbo, ki jih je sprejela, kjer je glavna, spremenljivka hitrost integracije, ki je pri razn'h etničnih skupinah različna, odri-sna od' notranjih in zunanjih pogojev.
Namen etnične nepretrgano-sti, neponarejene., , vzdržne, nespremenljive.. je izražen v tevilnih publikacijah, javnih trditvah in ponavljajočih se izjavah o njihovem „obstanku“. Primerjanje izjav, priobčenih skozi desetletja slovenske delavne prisotnosti v Buenos Airesu, bi kazalo samo na rahle spremembe tak:h izjav.
Bistvena posledica te vztrajne neupogljivosti je to, da se v Argentini rojeni rod, ki je sedaj v svojem 20. in 30. letu, priložnostno enako izjavlja a stoj; v veliki večini ob strani kot opazovalec igre, ki je popolnoma ne razu-me, pa se mu vendar zdi važna, kar prejšnji rodovi tako vztrajajo pri tej važnosti.
Zunanja stvarnost kaže postopno pojemanje povezave etničnih skupin zarad; smrti, pa tudi postopne razpršitve posameznikov in družin i-z nekdaj strnjenih, etnično te-sno povezanih skupnostnih sosesk. Nepretrgan obstoj večjih skupnostnih občestev je zagotovi jen z dovolj veli-
ko številnostjo, ki omogoča, da obdržijo različno skupnostno delovanje ‘in is tem zadostijo potrebam v okviru svojega etničnega obstoja. Preživetje manjših skupin je manj obetajoče. Akoravno še n; zbrana dokumentacija, je videti, da se je nekoč predvojh-a skupina slovenskih 'izseljencev v Avellanedi praktično popolnoma razpršila, zelo velika skupnost v Villa- Devoto pa si je lahko zagotovila svoje nadaljnje ž: v j en je, čeprav z -zelo maloštevilnim članstvom. (Ta' isku-pnost s svojimi zvezami ima zelo omejen stik s povojno politično pogojeno emigracijo, ki je glavna točka tega spisa.).
Primer -slovenske izseljenske skupnosti zasluži pozornost zaradi svoj-e posebne narave, zaradi svojega posebnega statusa -začasno — stalnega sindroma; zaradi svoje notranje doslednosti in povezovalnih dejavnosti, ki kljub vsemu ne morejo uiti nepopustljivemu procesu kulturnega, socialnega In političnega prilagajanja družbi, ki jih je sprejela.
Čudovito bi bilo natančno zasledovati to spreminjanje in opazovati potek procesa, ki velja za številne druge etnične skupine v Buenos Airesu in v drugih mestih po svetu kot zgodovinski in ga je lahko utemeljiti z arhlvnimi dokazi.
NEKAJ BIBLIOGRAFIJE:
Veliko podatkov je zbranih v vsakoletnih Zbornikih, ki jih je izdala Svobodna Slovenija v Buenos Airesu med
med leti 1949 in 1972 in neredno pozneje. Druge podrobnosti so vzete iz časopisnih poročil, posameznih publikacij, brošur in revij, ki so preveč številne, da bi vse tukaj navedel.
Ahčin Ivan. Socialni dan. Slovenski katoliški shod 19'5>2. Buenos Aires, priloga -št. 60; Družabna pravda.
Bren Hugo. Slovenci v inozemstvu. 2: Južna Amerika, str. 133-144 in Josip Mal Slovenci v desetletju 1918-1928. Ljubljana: Leonova družba, 1928.
Cukjati Katica. Med domovino in zdomstvom, str. 9-24, z debato str. 25-44 v Draga 81 — Študijski dnevi. Trst, Društvo slovenskih izobražencev 1982.
Gonzales van Domselaar, Zunilda — Norma Sala. Algunas variables sig-nificativas de la Ciudad de Buenos Aires. In-stituto de Geografia R. Ar-di-ssone. C-uadernos de Geografia No. 15, Buenos Aires. Univ. de Bs. As., 1983.
Hladnik Janez. Slovenci v Argentini nekdaj in danes. Koledar Svobodne Slovenije 1949, Bs. As., str. 60-64. Lipoglavšek-Rakovec Slava. Slovenski
izseljenci, Geografski vestnik 22 (1950) 3-60.
Pernišek Franc. Ob 25-letnici Društva Slovencev. Zbornik 1971-72. B-s. As. Svobodna Slovenija, 1973, str. 347-380. v
Rant Jože. Pastoralni pogledi na poskus religijske sociologije slovenske emigracije v Argentini, Bs. As. Priloga O-mnes Unum, 19-62, str. XVII + 60,
Rant Peter. Inmigración eslovena a la Repüblica Argentina, Rokopisna doktorska disertacija, 1962.
Slovenski telefonski imenik, 1984. Bs.
As, Kreditna zadruga Sloga, 19-84. Velikonja Joseph, Social Cost of Migration — The Slovene Experience. -Poročilo na letnem sestanku Združenja ameriških geografov, Detroit, Michigan, april 21-24; 1985.
Iz angleščine prevedel Andrej Krečič.
^ NOVICE IZ SLOVENIJE
KOČEVJE — Izseljeniški piknik so glavom tudi simbol. Zato so planinci
ze četrtič organizirali v tem kraju. Pripravila ga je Slovenska izseljenska matica. Bodo mogli s takimi veselicami prevpiti vest? Ali pa je morda to neke vrste poklon padlim Slovencem, zvestim Bogu in narodu?
ROGAŠKA SLATINA — švicarski galerist in trgovec Kurt Müller je zdravilišču Rogaška Slatina poklonil bogato zbirko grafik. Müller je pred leti hudo zbolel. Ker mu je v Rogaški Slatini z intenzivno terapijo uspelo kmalu okrevati, je v zahvalo podaril zdravilišču stare grafike. Poleg zbirk (okrog 20.000 del) je podaril tudi vso muzejsko opremo.
KRANJ — Izobraževalni center tovarne Iskra ima novo šolo na Zlatem polju v Kranju. V njej je prostora za 1400 učencev eelktrotehniške in kovin-sko-predeloval ne usmeritve. V novi šoli je 31 učilnic za splošne in strokovne predmete, 15 delavnic za praktični pouk, knjižnica, predavalnica, tv studio.
MARIBOR — Prvo serijo domačih teptalnikov snega izdelujejo v TAM (Tovarna avtomobilov Maribor). Gre za dva nova osnovna modela: 190 TS 42 z močjo motorja 141 KW in 240 TS 42 turbo z motorjem moči 177 KW.
LJUBLJANA — Odprto pismo mora prinesti na pošto, kdor pošilja priporočeno pošto v inozemstvo. Predpis je tak. Nad tem se pritožuje bralec ljubljanskega Dela. Sprašuje se, kaj je vzrok temu. Ugotavlja, da verjetno ne bo zaradi pošiljanja denarja, ker bi malokateremu prišlo na misel pošiljati šibki dinar v inozemstvo.
LJUBLJANA — Slovenski alpinisti
so se vrnili iz Švice, kjer so "v severni steni Eigerja preplezali v njenem o-srednjem delu nadvse zahtevno smer. Franček Knez, Dani Tič in Marjan Fresar so potrebovali za prvenstveno smer 18 ur efektivnega plezanja.
LJUTOMER — Stara podoba glavnega trga je ohranjena. Zasluga za to gre arhitektom Proizvodno-gradbenega podjetja v Ljutomeru, ki so načrte zasnovali tako, da so v celoti ohranili posnetek prejšnjih objektov tako po merah kot po oblikah.
TRBOVLJE — Resje je naslov nove zbirke otroških pesmi Franca Princa. Zbirka je izšla v tisoč izvodih poleg pesmi, ki se nanašajo na štiri letne čase, tudi vrsto ilustracij akademskega slikarja Jožeta Ciuhe. Spremno besedo je napisal Jože Šmit.
MOJSTRANA — Aljažev stolp ni zgolj stolp, temveč je eden spomenikov slovenskega planinstva in s Tri-
i ■	iinnTtTi-------------
na vrhu Triglava počastili dan pred 90 leti, ko je župnik Jakob Aljaž postavil na najvišji gori Slovenije stolp, ki je dobil ime po tem velikem ljubitelju gora. Za to priliko so stolp tudi popravili in mu vrnili prvotno podobo (beri: brez peterokrake zvezde na strehi).
LJUBLJANA — Tudi uradno umazana je zdaj Sava. Strokovna skupina, ki je več tednov pregledovala bregove Save in tovarne, ki svoje odplake spuščajo v njeno strugo, je ugotovila, da vse delovne organizacije, ki jih je komisija obiskala, onesnažujejo savsko vodo. Vsi tisti, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja s Savo in okoljem nasploh so pričakovali, da bodo po poročilu komisije trdo prijeli vsaj nekaj najočit-nejših onesnaževalcev, ki v svojih tehnoloških postopkih v savske vode spuščajo velike količine mineralnih olj ali podobnih civilizacijiskih pridobitev. Je pa občutek, da je zvezna komisija o-pravila le še eno odvečno opravilo, kajti niso pričakovali, da bo njen glavni posel „uradna“ potrditev že znane u-gotovitve, da je Sava onesnažena čez dovoljeno mero.
LJUBLJANA — Slovenska filharmonija je bila na Dunaju. Nastopila je na znanih „Arkadenhof“ koncertih. Orkester je izvajal na prvem večeru Hän-dlevo Glasbo na vodi, Brahmsovo 4. simfonijo in Sinfonietto Primoža Ramovša, ki je dosegla poseben uspeh. Na drugem koncertu pa so glasbeniki podali Dvoržakovo 9. simfonijo „Iz Novega sveta“, Bachovo 2. suite in Hayd-nov Koncert za trobento in orkester. Ovacije po zaključku so izprosile še dva dodatka: Sibeliusov Valse triste in Dvoršakov Slovanski ples v C-duru. Dunajčani so bili izredno navdušeni nad interpretacijami Slovenske filharmonije.
UMRLI SO OD 10. do 15. avgusta 1985:
LJUBLJANA — Franc Prošek; Alojz Soline; Irma Bizovičar; Stane Novljan; Franja Žnidarčič; Leopold Steiner, 84; Eleonora Stepišnik roj. Osim; Hedvika Sovre, roj. Legat, 84; Jakob Zore; Anton Rodič; Frančiška Cerovac; Vida Fatur roj. Pehani; Vinko Babnik; Polde Simončič; Marjeta Lavrič; Julijana Podpac; Ivan Skulbie; Lini Perko; Frančiška Bergant roj. Zdešar; Tončka Vresnik roj. Pančur, 86; Jožefa Potokar roj. Škafar; Frančiška Rici roj. Cimerman, 79; Joško Bergant; Stana Flis roj.. Weber; Stanko Osana; Srečko Baučer, 84; Marjan Kuk; Ivan Skubic; Alojz Madjar; Štefka Štrukelj vd. 0-grin; Leopold Gorjan; Ivanka Hribernik; Boris Florjančič; Slavko Grum; Franc Virant; Frida Majer roj. Heller.
RAZNI KRAJI — Andrej Šarc, Kranj; Ciril Šircelj, Zadvor; Miha Žnidar (Ocvirkov Miha), 78, Mengeš; Fi-
MIiRKO VASLE
Slovenci
NOGOMET
Agonija slovenskega vrhunskega nogometa traja že nekaj let; po zadnjem kolu letošnjega prvenstva, pa se je z odhodom osrednjih nogometnih klubov Olimpije in Maribora iz druge lige dosegla vrhunec. Pri Olimpiji je poraz vidnejši kajti leto dni po odhodu iz 1. lige, se je morala posloviti tudi iz 2.
V	prihodnjem prvenstvu 2. lige bo Slovence zastopal Primorski Koper, ki je letošnji prvak Slovenske nogometne lige.
KOLESARSTVO
Ljubjančan Jure Pavlič je zmagovalec 41. mednarodne kolesarske dirke „Po Jugoslaviji“. V ekipni konkurenci, Jugoslovani niso ponovili uspehov zadnjih dveh let. Boljši od njih so bili Čehoslo-vaki. Letošnja dirka je bila dolga 1132 km. Tako je Pavlič dokazal, da je ta čas najboljši jugoslovanski kolesar. Kljub izjemno močni konkurenci je zlahka ubranil prednost, ki si jo je privozil že v prvi etapi.
ATLETIKA
V	Beogradu so se vršile finale za jugoslovanski pokal v atletiki. Pri moških je prvak C. Zvezda. Med Slovenci je bila 4. ekipa Velenja, 5. Kladivar in
6.	Gorica. Pri ženskah je prvak Slavo-
(4)
in šport
ni ja. Med Slovenkami so bile 2. TAM iz Maribora, 3. Olimpija, 7. Kladivar in 15. Gorica.
Velenjčan Živko je v teku na 1500
mt.	premagal najboljšega jugoslovanskega srednje progaša zadnjih let D. Zdravkoviča (neporaženega v domači konkurenci od leta 1979). Novomeščan Darko Cujnik je presenetil favoriziranega Krdžaliča v metu kopja. Velenjčan Miklavžina pa je na 10.000 m. v finišu premagal favorita Rozmana. V skoku s palico je zmagal Kranjc. Novogoričanka Lidija Lapajne je bila prva v skoku v višino. Mlade atletkinje O-limpije so zmagale v štafeti 4x100. Drugi dan je bil manj uspešen za Slovence. Zmagala sta le Mojca Petrot in Rok Kopitar, oba na 400 m. z ovirami.
SLALOM V DIVJIH VODAH (Kajak)
V	Augsburgu, ZRN, se je končalo
19.	svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah. Pri moških v kategoriji K-l je bil kot najboljši Jugoslovan Slovenec Abramič na 9. mestu. Na 13. mestu tudi Slovenec Štrukelj.
V	K-l kategoriji je SFRJ dobila e-dino kolajno na prvenstvu, in sicer bronasto (Slovenci: Štrukelj, Skok, Abramič).
V	C-Ü kategoriji je jugoslovanska kanuistična ekipa zasedla 4. mesto (med kajakaši Slovenec Vidmar).
SLOVENCI T ARGENTINI
Osebne novice
Krsta: v slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bil krščen Andrej Ecker, sin Damijana Andreja in Marije Magdalene roj.. Zupan. Botrovala sta Herman Zupan in Katica Komar por. Wilken. Krstil ga je msgr. Anton Orehar.
V cerkvi fatimske Marije v Lomas del Mirador je bila 22. septembra krščena Marija Lucija Kinkel, hčerka Nar-teja in ge. Marije roj. Novak. Botra sta bila bila Jernej Kinkel in gdč. Rezka Novak. Krstil je dr. Franc Gnidovec.
Srečnim staršem naše čestitke!
Poroki: 21. septembra sta se v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi poročila Jože Urbanč in Nancy Alemis. Za priči sta bila ga. Marija Urbanč in Miguel Alemis. Poročil ju je g. Franci Urbanč.
28. septembra pa sta se istotam poročila Marijan Grbec in Marta Rozina. Za priči sta bila ga. Frančiška Grbec in Bogo Rozina. Poročil ju je g. Mirko Grbec.
Novoporečencem iskreno čestitamo!
kriv, da je njegov oče, izdelovalec lutk ob suknjo. Ostržek se misli poboljšati, a prej pa hoče urediti zadevo s suknjo, ker je mojster Pepe brez hrane, brez denarja in brez suknje. Končno Ostržek spozna svoje zapeljivce in jih spodi v splošno zadovoljnost dobrih svetovalcev in mladih gledalcev, ki mu obljubijo, da se v šoli ne bodo smejali njegovi nevednosti.
Režija — Zdenka Jan, scenografija
—	Lojze in Marija Zupančič ter Grbec Jože, razsvetljava — Bogdan Magister. Igralci: Ostržek — Cecilija Grbec, mojster Pepe — Emil Goljevšček, policaj
—	Aleksander Grbec, profesor Murji — Robert Goljevšček, doktor Skaza — Bernard Benegas, lisjak — Martin Strah, mačka — Monika Urbančič, direktor Ognježer — Pavle Urbančič, krčmar — Aleksander Barle, vrana — Lučka Ser-vin, sova — Elizabeta Grbec, tatova
— Jožjo Zupančič in Dani Goljevtšček, Bunček — Martin Strah.
Sedemnajst skrbno odigranih prizorov je tudi v dvorani Slovenske hiše zajelo vse številne gledalce. Vse zanimanje je bilo osredotočeno na Ceciliji Grbec, ki je podala Ostržka tako prepričljivo in prisrčno, da ai je težko predstavljati pomembno izboljšanje v podajanju te vloge. Tako je osvojila tudi ostale igralce, da so ji zvesto sledili. Treba je pripomniti, da je osemletna Cecilija pnišla iz Bolivije in da letos prvič hodi v slovensko šolo: čestitke staršem in režiserki! Dva igralca pa izhajata iz družin, kjer je oče Argentinec.
Režiserka, igralci in sodelavci so bili deležni navdušenega priznanja, ki ga je še posebej izrazil šolski referent Zedinjene Slovenije France Vitrih.
I. V.
mW SLOVENIJA V SVETU
SLOMŠKOVA PROSLAVA
Osnovnošolska mladina je imela letos Slomškovo proslavo na prvii pomladanski dan. Začela se je s službo božjo, ki jo je v cerkvi Marije Pomagaj daroval msgr. Anton Orehar za slovenske učitelje. V pridigi je poudaril Slomškovo zvestobo Bogu in narodu, saj je Slomšek že 'kot otrok in pzoneje kot študent, bogoslovec, duhovnik in škof vestno izpolnjeval svoje dolžnosti. Nato je msgr. Orehar nasvetoval mladini, kako naj preživi vsak dan z izpolnjevanjem svojih dolžnosti. Sledile so prošnje za oba slovenska svetniška kandidata: Barago in Slomška. Vodstvo cerkvenih obredov je prevzela Alenka Poznič, berilo je brala Alenka Smole, cerkveno petje sta vodili Helena Malovrh in Terezka Žužek z učenci Slomškove šole.
V dvorani Slovenske hiše je podala Baragova šola pod vodstvom Zdenke Jan dramatizacijo klasične mladinske povesti Ostržek, delo italijanskega pisatelja Colodija (1826—1890). Igro so v Slovenski vasi pripravili za letošnji otroški dan in je poročilo o tem prinesla Svobodna Slovenija 15. avgusta. Kratka in znana vsebina: Nešolani, okradeni n-zapeljani Ostržek, oživljena lutka je
lip Kukavica, Celje; Albert Žerjav, Maribor; Lojzka Povšnar roj. Kranjc, Cerknica; Marija Peterlin roj. Cigole, Zg. Gameljne; Mihael Kranjec, Bukovica; Pavel Bokal, Šmarjeta; Metka Gregorič; Alojz O'strelič, Krško; Niko Slapar, Kranj; Anton Pezdir, Vnanje Gorice; Ivanka Inglič roj. Ježek, Šmartno; Marija Kožuh roj. Habjan, Škofja Loka; Olga Hameršak roj. Draksler, Dol pri Hrastniku Lado Zakrajšek, Črnomelj; Rajko Klevišar, 78, Kranj; Marija Rener, Celje; Vladimir Zajc, 63, Homec pri Domžalah; Slavko Stare, 51, Vrhnika.
•BBBBBBBBnBaBBB-aBaaMBBBBBBBBBBBaBBiiaBBBBBBBBBBBBBnirBBi
Goriška in Primorska
Naj se res vključimo v italijanske stranke?
Pri okrogli mizi, Idi se je odvijala v nedeljo 1. septembra letos v domu Mangart v Žabnicah v okviru III. Tabora narodnosti, je predstavnik Mladinskega odbora SKGZ (Slov. kulturno gospodarske zveze) izjavil, da ,,...|bi bilo za Slovence v Italiji bolje, če i se v bodoče vsi vključili v italijanske stranke, ki so nam naklonjene“.
Člani Mladinske sekcije Slovenske skupnosti, prisotni pri tej okrogli mizi, so to trditev odločno zavrnili, ker menimo, da je to že pravi defetizem. Začudenje so izrazili tudi prisotni predstavniki Zveze Socialistične Mladine Slovenije. (!) (K. G., 12. septembra)
BENEŠKI SLOVENCI
O težkem življenju Slovencev v videmski pokrajini nam govori v listu Dom msgr. Marino Qua'lizza, stolni župnik v Vidmu:
„Takuo smo se ’no malo potrudili, da bi napravili enkrat na miesac sveto mašo po sloviensko v špietarski fari. (V Šempetru Slovenov, kjer je sedež dekanije vseh beneških župnij - op. ur.) Z našo veliko čudo pa smo naleti eli na zanikanje (odklonitev). So nam jial’, de nie mogoče molit’ mašo po sloviensko v nobeni špietarski cierkvi, zak tuole bi zbudilo kajšno nevšečnost par nekaterih ljudi. Smo potarpiel’ no malo caj-ta, zak nečemo, de maša rata parlož-nost za spor, za kreg, za sovraštvo. Toda smo premislili tudi, de nie pametno mučat’ an požriet, kar nie v redu z kristiansko vero.
Pomislimo ’no malo brez jeze: kamu ■nie všeč miaša po sloviensko? Na moremo dat’ druzega odgovora: tistim, ki
BaaoiBaMaBBBaaaaaBaaBaBaaaaaBaaaaBaaaaeaaaMaaaaBaaaaa
so pruot Kristusovemu Duhu; tistim, ki so zameni!’ an potnotil’ viero s politiko! Tuole je čudno: vsakikrat, ko se govori po Sloviensko, pravijo, da tuole je politika. A kaj za ’na politika tala? Tista, ki spoštuje človieške pravlice an ki je potrdjena tudi od italijanske Ustave. Za glih reč’, za vse pametne kristjane, bi bluo zadost viedet’, de Evangelij nam kvaže spoštovat’ vise jezike, vse narode, vse ljudi. Nobena politika na more pre-poviediat’ telih resnic an tekih pravic. Če tuole je ries, mi pravimo, de niema nobenega smisla prepoviedat mašo po Sloviensko v nobeni cierkvi, najmanj v Benečiji.
Zatuo mi želimo, de tisti, ki imajo odgovornost, naj premislijo pametno an globoko, an naj prebarnejo njih mnenje. Če tuole se bo zgodilo, bomo mogli rieč’ de tudi v Benečiji vi era veljia vič ku strah.“
ZDA
Nia peti strani torkove 58. štev. A-meriške Domovine smo brali pripombo slovenskega urednika, da je slišal, kako je ob priliki Spominske svečanosti v clevelandski katedrali, jugoslovanski konzul skušal posredovati pri prevzv. škofu Pevcu, vendar brez uspeha. Naknadno ■sem zvedel iz verodostojnega vira, da je konzul svaril Prevzviišenega pred kakršnimkoli omenjanjem pokola slovenskih domobrancev, ker bi to utegnilo imeti zelo neugodne posledice. za katoliško Cerkev v Sloveniji.
Prevzvišeni g. škof Pevec je to grožnjo baje zavrnil s pripombo, da morda konzul lahko pove škofom v Sloveniji, kaj morajo ali o čem ne smejo pridigati, ne pa tukaj v svobodni Ameriki.
Če je vse to res, ali ne bi bil že čas, da nekdo, po več kot treh mesecih obvesti o tem slovensko javnost?
.	(A. D., 25. 8.)
ŠAH
V Portorožu in Ljubljani se je odigral šesti Vidmarjev turnir ob stoletnici njegovega rojstva. Na presenetljivo miroljubnem turnirju (med 66 partijami je bilo le 20 zmag) so dobili Madžara Portisch in Ribli, ter Anglež Miles. Med Slovenci, ki so zasedli zadnja mesta, ’e bil najboljši velemojster Bruno Parma, ki je zopet zaigral po treh letih. Za njim J. Barle in na zadnjem imestu najmlajši igralec turnirja 18. letni Cigan.
Za konec lanskega leta je dobil retroaktivno naslov velemojstra starejši slovenski šahist Stojan Puc. Bil je v ekipi, ki je v Dubrovniku 1. 1952 dosegla zlato medaljo, pozneje je tudi postal jugoslovanski državni prvak. Tako smo dobili po Vidmarju, Pircu, Parmi in Planincu petega velemojstra. Mojstrov pa imamo več: Vidmarja ml., Musila, Orla, Jelena, Supančiča in Barleta. V dopisnem šahu pa je velemojster Brglez pred leti dosegel evropsko prvenstvo.
SPUST NA DIVJIH VODAH
Na 14. svetovnem prvenstvu v spustu na divjih vodah v Garmisch Parten-kirchnu je jugoslovanska reprezentanca dosegla velik uspeh. Dosegla je 2 srebrni kolajni. Po osvojenih kolajnah se je med 17 državami uvrstila na 4. mesto za Francijo, ZRN in Italijo. Slovenec Srečko Masle je v kategoriji C 1 osvojil srebrno kolajno. V isti kategoriji pa je trojica slovenskih kanuistov Masle, Kukec, Jelenc osvojila prav tako srebrno kolajno. Kot zanimivost lahko
dodamo, da so kot dokaz ugleda, ki ga uživa slovenski reprezentant Srečko Masle v mednarodni areni prišle ponudbe, da bi prevzel treninge na tujem. Najbolj se zanj zanimajo Angleži, Kanadčani ter Italijani.
VATERPOLO
V	Sofiji, Bolgarija, se je vršilo evropsko prvenstvo v vaterpolu. Sovjetska zveza, je ubranila naslov iz Rima, Jugoslavija jma po 8. letih spet srebrno kolajno, prvak iz Splita ‘81 ZRN bronasto. V zadnji tekmi so Jugoslovani, med njimi je tudi Slovenec Šimenc, izenačili s SZ 7:7. Izgubili pa so samo uvodno tekmo z MadžarSbo, ostalih 5 iger so pa zmagali.
MALO TUKAJ, MALO TAM
Na italijanskem jezeru Lago di Como se je končalo letošnje mladinsko ■svetovno prvenstvo v JADRANJU z olimpijskimi jadrnicami, na katerem je tekmovalo 48 posadk iz 16 držav. Jugoslavija, ki je tekmovala s petimi posadkami, med njimi so bile tri iz Kopra, je dosegla imeniten uspeh, vse tri koprske posadke so se uvrstile med prvo deseterico. Bila sta 5. Kosmina-Logar;
8.	Antončič - Borštnar; 10. Kocjančič-Flandija.
V	Köbenhavnu, Danska je jugoslovanska ekipa na evropskem prvenstvu v DRESURI, ki so jo zastopali lipiški jahači z lipicanci, dosegla 7. mesto. Sodelovalo je petnajst držav.
Za posamično evropsko prvenstvo sta bila najboljša na 18. mestu Slovenca Lah in Mavec.
V	Marstrandu na švedskem je bilo svetovno prvenstvo v JADRANJU za razred tričetrtoncev, na katerem je nastopila tudi jugoslovanska posadka z jadrnico Elan 31. Krmar je bil Dušan Puh, v posadki pa so bili še Ivan Štravs,
D.	Miklavec, M. Bajec, J. Mrak in J. Jakopin.
Na enajstem mitingu za atletski grand prix v Budimpešti, je v SKOKU V VIŠINO, Novogoričanka Lidija Lapajne dosegla s 3. mestom, svojo doslej najboljšo uvrstitev za grand nx.
V	Hirtenbergu v Avstriji je bilo evrposko prvenstvo v TEKU NA 100 KM. V močni konkurenci 700 tekačev je prepričljivo zmagal Slovenec Dušan Mravlje. Prvič je 100 km. pretekel v manj kot 7 urah, kar je do sedaj uspelo le redkim supermaratoncem.
1. Mravlje 6 ur, 49 min., 58 sek.;
2.	Schmellmast (Avstrija) 7;27.00.
V	Kairu, Egipt, so KOŠARKARJI Smelta Olimpije, na mednarodnim turnirju ob 25-letnici afriške zveze zasedli
2.	mesto. V finalni tekmi za 1. mesto so ijubljančani izgubili z beograjsko Crveno Zvezdo. Tretja je bila selekcija Afrike, zadnja pa ekipa Ameriške univerze Harward.
V	Mariboru se je vršilo, mladinsko balkansko prvenstvo v PLAVANJU. -15-le.tna plavalka Jekla Branika, Tanja Godina je osvojila zlato kolajno z zmago na 100 m hrbtno.
Obersnel je osvojil srebrno kolajno na 400 m. kravl, enako odličje pa je na 200 m. prsno osvojila Celjanka Ander-letova. štafeta mladink na 4x100 m. kravl si je priborila srebrno kolajno.
Slovenci v Evropi
V	Parizu so na Škofijski proslavi sv. Cirila in Metoda sodelovali tudi Slovenci; še več: bili so med pobudniki in organizatorji. Maševal je kardinal Lustiger s slovenskim škofom Hru-škovskim, somaševalo pa nad 40' duhovnikov iz vse srednje in vzhodne Evrope. Slovenci smo se dvakrat oglasili s pesmijo, berilo je v slovenščini prebral Nace Čretnik, mladi znanstvenik Janez Zorec je izrekel slovensko prošnjo, okrog slovenske zastave ob oltarju je bilo 10 narodnih nolš. Pred oltarjem pa je na častnem mestu stala slika svetih bratov, ki jo je za to priliko napravila slikarica Marjanca Sa-virišek. Pozneje, 7. julija, so Slovenci v svoji cerkvi še zase proslavili ta veliki praznik.
Za praznik družin, 16. junija, so v Parizu uprizodili lepo igrico Zvezdica zaspanka pod vodstvom Janeza Zorca in ge. Ivanke. Poleg tega so otroci iz raznih šolskih skupin, ki jih vodijo sestre, recitirali nekaj lepih pesmi. Vodja slovenske misije dr. Ignacij Čretnik se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri isoli in prireditvi.
Istotam je tudi nastopila 29. junija folklorna skupina iz Celja vsega 42 oseb. Najprej je. bila maša za vse slovenske žrtve zadnje vojne, nato pa so prikazali vrsto slovenskih narodnih plesov, ki so navduišili zbrano slovensko občinstvo.
V	Münchenu je obiskalo tečaj za zakonce 13 parov, vodila sta ga p. Miha, žužek in ga. Vanja Kržan iz Ljubljane. Sklenili so, da bodo med letom še nadaljevali tako koristno sporazumevanje in izmenjavo misli.
Rešitev križanke:
VODORAVNO: 1) Kobila. 6) Zlagan.
11)	Oval. 12) Ton. 14) Gobe. 15) Les. 16) Pomol 18 Lev. 19) On. 20) Tovariš. 22) Le. 23) Taborišče. 25) Ohole. 27) Pilot 29) Zalaga. 31) Fatima. 32) Lar.
33) Tul. 35) Iti. 36) Bor. 37) Sirov.
39) Akt. 41) Iz. 42) Molitev. 44) Al. 45) Kemija. 46) Angina.
NAVPIČNO: 1 Kolovoz. 2) Oven. 3) Bas. 4) II. 5) Atovo. 6) Znori. 7) Ag. 8) Gol. 9) Abel. 10) Nevesta. 13) Omara. 16) Pobeg. 17) Lišpa. 20) Talar. 21) Ščiti. 23) Tolar. 24) Elita. 26) Haloze. 28) Omikan. 30) Atila. 31) Flota.
34)	Uri. 36) Bik. 37) Soj. 38) Ven.
40)	Tla. 42) Mi. 43) Vg.
i	KLINIČNE	ANALIZE	j
S	g
Lic. Zofija Pograjc
“Obras Sociales”
Bolnike obiščem na domu.
:	:
:	Informacije	na	Tel.	629-6901.	i
:	!
MEDORGANIZACIJSKI SVET
Na seji Medorganizacijskega sveta
dne 20. septembra so se obravnavala sledeča vprašanja:
Primerno bi bilo, da bi se po vseh Domovih ustanovile čitalnice, kjer bi bile na razpolago slovenske knjige, revije in časopisi. V ta namen naj’ bi u-redniištva darovala Domovom po nekaj izvodov. Potrebno je zbiranje knjig in drugih elementov iz begunske zgodovine, posebno iz zapuščin, ker mnogi dediči, posebno iz mešanih zakonov, nimajo smisla za hranjenje teh stvari; bilo bi škoda, če bi se izgubile. Potrebno bi bilo, da bi se v vsakem Domu nekdo zavzel za propagando čitanja slovenskih publikacij. Domovi, ki še nimajo knjižnic, naj jih ustanove. Tudi naj se propagira ustanovitev družinskih knjižnic.
Kulturni referent Zedinjene Slovenije in Dušno pastirstvo so že pripravili program za proslavo 1.100-letnice smrti sv. Metoda, ki bo 17. novembra.
Potrebno bi bilo ustanoviti slovenski kulturni fond, iz katerega bi se podpirali razni slovenski kulturni de-
lavci, posebno mladi talenti.
Predsednik Zedinjene Slovenije Lojze Rezelj je prosil navzoče, naj podprejo akcijo Zedinjene Slovenije za združenje borčevskih organizacij.
Pripravlja se svečana proslava 25-letnice Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka.
Pripravlja se proslava slovenskega narodnega praznika 29. oktobra in dneva zastave.
Slovenci na Koroškem
„Praznik dvojezičnosti“ so organizirale slovenske osrednje politične in kulturne organizacije. Dr. Grilc, predsednik Narodnega sveta Koroških Slovencev, je dejal: „Koroški Slovenci bomo sprejeli le tako spremembo šolske ureditve, o kateri bomo prepričani, da bo vsebovala zboljšanje dvojezičnega pouka in bo pomenila njegovo vsebinsko obogatitev“.
OBVCSTILA
SOBOTA, 5. oktobra:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Slov. kat. akad. starešinstvo: predavanje B. Finka: „Prvine naše identitete in drugi rod“. Ob 20'h v Slov. hiši.
NEDELJA, 6. oktobra:
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 15.30 velika sanmartinska tombola. Mladinska maša in zvezni sestanek
SDO in SFZ ob 9.30 v Slovenski hiši s predavanjem dr. Marka Kremžarja.
Obletnica pri Svetogorski Mariji ob 16. uri.
SOBOTA, 12. oktobra:
Visokošolski tečaj od 16. do 19. ure
v Slovenski hiši.
11. kulturni večer SKA v Slov. hiši ob 20h — Gregor Batagelj Draga 85.
Izlet Slovenskega srednješolskega tečaja na letovišče Sloge.
Izlet osnovnošolskih otrok v Villa Albertina. Maša ob 9.30.
V	Slovenskem domu v San Martinu družabni večer s plesom; S DO in SFZ.
V	Slovenskem domu v Carapachayu večerja ob 25-letnici Doma.
NEDELJA, 13. oktobra:
29. obletnica Našega doma v San
Juistu.
SOBOTA, 19. oktobra:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Kulturno-družabni večer z večerjo v priredbi RAST XIV v Slomškovem domu ob 20. uri.
NEDELJA, 20. oktobra:
Misijonska nedelja v Slovenski hiši.
Ob 16 maša, potem v dvorani misijonska proslava.
SOBOTA, 26. oktobra:
Proslava narodnega praznika 29. oktobra in dneva slovenske zastave v Slovenski hiši.
NEDELJA, 27. oktobra:
31. skupni mladinski dan SDO in
SFZ v Našem domu v San Justo.
11. KULTURNI VEČER SKA	XXXII. SEZONA
Gregor Batagelj DRAGA 85
V soboto, 12. oktobra, ob 20. uri v Slovenski hiši.
.■»■■■»■■■■■■■•■■■b
RAST
XIV.
VEČERJA — PLES
s kulturno družabnim programom
Vsi lepo vabljeni!	’	"'Ll
V soboto, 19. oktobra ob 20. uri	SLOMŠKOV DOM
IV A š DOM
S A IV JUSTO
29. obletnica
v nedeljo, 13. oktobra 1985
ob 8,00 : v stolnici sv. maša za žive in mrtve člane Našega doma, ki jo bo daroval msgr, Antoa Orehar.
ob 9,00: v Našem domu: akademija, nato skupni zajtrk.
ob 10,00: tekmovanja: mladina v odbojki —
starejši v balinanju.
ob 13,00: kosilo.
ob 17,30 slavnostni govor: predsednik ZS, Lojze Rezelj-
Nato
veseloigra
VODA
JOŽA VOMBERGAR
režija: Frido Beznik
Igra: INSTRUMENTALNI ANSAMBEL
I „Sobota 26. oktobra: proslava slovenskega narodnega praznika" I
■	j
• ■■■»■■■■■■■■■■M BBBflflBBBBSflMBBBBBBBEBflBBBflBflBBBBaaBBflBBBBBBBB H	B-BBBBBBB BBBBBB BBB BBBBMI ■■■■BBBBBBBBBBBBBB BBBBBBBBBB DM ■OH ■■■■■■■■■■■ flBflBBBBBBflBBflflBaflBBaBBBaBflBBHBBBBBHBBBBBB HIM BBBBBBBBBBBBBBBflBB BBBBBB
■	BBBBflflBBBBBBBB B BBB BBB BBBBB BBHB RBE BBBBBBBBBBBBBIB BBBBB BBHBIBBBBB BBB B BBB BBII BBflflB fl BBBBBBBEBBBBBBBBBBBHBBBBBBBBfl IBBBI
Marja Rodziewiezoyna	(61)
HRAST
(DEWAJTIS)
Svojo zdelano, raskavo roko je položil na te spise in globoko zavzdihnil. Brezmejna žalost in bolečina sta mu zajeli obraz. Pokimal je z glavo, opazujoč, kako sodniki z zanimanjem listajo dokzaila in se čudijo ogromnemu naporu in delu, ki ga je opravil ta človek, in si med sabo nekaj šepetajo.
Witold in gospa Czertwanova sta prebledela. Župnik je potihem molil zahvalno himno in se naravnost zmagoslavno smehljal. Zdaj so vsi molčali. In vnovič je Marko dvignil svoj glas:
„Torej sem tat in slepar? Intrigant? Morebiti se čudite, gospodje, od kod sem vzel vse te tisoče? Vprašanjte tega mladeniča — on ve, on je govoril, da sem plačal s pošwiškim zlatom! Ni mi tega očital kakšen tujec in ne sovražnik, temveč on — mio j brat! Pošteno ime je omadeževal in ga opljuval! Ni ■vprašal, ni se prepričal, temveč je pljunil prvi in ga poteptal v blato! Seveda, kako more on vedeti, na kakšen način se dobiva pošten novec? On dela ne pozna, jemal je vedno le denar; če pa je imel groš, ga je zaigral!.. . In jaz naj bi ga učil, razlagal mu in mu pomagal? Na kakšen način, gospoda?! Ne šel bi on z mano, ne šel bi s čolnom čez Njemen, ne s krznom v Prusijo, ne na Wilajek na jezero — on ne prenese zimskega hlada, ne jesenskega deževja zunaj, morebiti le toliko, da si za trenutek posveži domišljijo... Zato je
on lep in vesel, vsem je všeč in vse zabava... Skrb ga ni zgrizla, napor ne podivjal, trpljenje mu ni vzelo smeha, in misli so svobodne. Zato je on dober, a jaz sem hudoben, in mrk in nedostopen... In glejte, zdaj stojim pred vami! In toliko sramote ste mi vrgli v obraz, da vam ne smem niti pogledati v lice, samo skloniti moram čelo in se sramovati... “
Stopil je nekaj korakov od okna, nezaznavno pogledal v smer slakovja: tedaj mu je zardelo lice v temnem žaru.
„Čast ti, junak!“ je zazvenelo šepeta je od okna sem.
„Ne, gospoda! Poznam jaz dobro vse muke, toda sramu nisem poznal in ga ne poznam! Sklanjam pred vami vrat, ker ste stari in spoštovanja vredni, toda ne sramujem se pa ne, vašega pogleda se ne bojim!
Kaj hočejo oni od mene? Pravijo, da sem kradel — pred vami leže dokazila; da sem se okoriščal z njimi — imate številke in podpisane račune in pobotnice; dokazujejo, da sem si prisvojil načrte — zakaj naj mi bodo? Jaz poznam svojo zemljo tako dobro kakor svojo dušo, načrte pa sem vložil v očetovo pisarno v Skomontih, toda oni jih niso niti iskali, sicer bi jih našli. Naj gre kdo izmed njih tja, pa jih bo našel v zidni omari in jih lahko prinesel sem...
Svoj delež terjajo... vprašajte, za-
kaj?. . . Ali jim hodim čez meje, ali jih motim v gospodarstvu, ali jim branim spremembe in jim ne pustim, da bi si poboljšali položaj? . . . Ne z dejanjem ne z besedo ne z mislijo jim nisem nasprotoval... Niti za ped nisem poneveril očetovega imetja. Varoval sem samo celotno dediščino ! Varoval sem, ker vedo moje roke in moja glava, kako je to drago in kaklšna sila leži v zemlji, ki mè je rodila. In to je ves moj greh in ves pogrešek!...
Zato me ni isram !... Gospodje plemiči ! Vi sami ste za to zemljo osiveli in si upognili hrbte! Ta napor vam je namrščil čelo, zrasel vam je z dušo. Jaz sem gledal na vas in na praočetov spomin, in tako sem delal in delati ne bom prenehal, čeprav hi me sramotili bi postal po njihovem — podlež!...
Hiše imate in imetja in rodbine! Ali se vam je v sanjah kdaj zdelo, da bi vam grom mogel udariti v hišo? In imetje, ničvredno ko prah, se vam zruši v razvaline?! če vas je kdaj ta mora mučila, tedaj poglejte name: jaz to moro nosim neprenehoma v prsih in — trpim, ah, kako trpim! Ni mi žal mladih let, čeprav govore, da so lepa ko sreča, in ni mi žal življenja! Vek je prešel — in vi mislite, da bom zdaj svoj napor zavrgel in odstopil od tega, kar sem si pridobil?
Oni hočejo svoj delež — gospoda moja! Rajši mi izpijte kri iz mojih žil, razbijte me v kosce, vrzite me za večno v jamo — kajti jaz dobro vem, zakaj si hočejo razdeliti zemljo v deleže — a jaz je ne dam!...“
Prenehal je odsekano in utihnil. Noben napor in nobena muka ga ni tako izčrpala kakor ta prva izpoved, kakor
ta prvi govor — ljudem.
Po preteku teh trenutkov se je začul zmešani nemir: maršal je povesil glavo k tlom, Illinicz si je z robcem otiral čelo in veke, stari Rymwid je v lice obtoženca uprl svoje oči in si vihal brke, ves resen in zamišljen; Ole-honowicz in Radwillowicz sta se sklonila drug k drugemu in nekaj z živahnimi kretnjami šepetala med sabo; mar-šalkov sin je vstal s kanapeja proti Marku. Oh pa je ves izmučen do krvi grizel ustnice in se vsak hip spreminjal v obraz. Izza okna je vroč in navdušen šepet šel za njim:
„Zdaj šele ste brez sence in napake! Zdaj lahko molčite! Sodišče ne bo našlo nobene krivde. Pridite čimprej k meni, čakam vas!“
Molče je prikimal z glavo in takoj obrnil oči v sobo, kajti v tem trenutku je gospa Czertwanova zaklicala z jokajočim in obupanim glasom:
„Spoštovani sosedje! Zakaj naj bi bil moj isin Witold večno pod kuratelo brez svobodnega razpolaganja imetja? Saj je to vendar njegova lastnina in ima pravico razplagati z njo — je že polnoleten! Kaj koga 'briga, kaj namerava napraviti s svojim deležem?! To je nasilje ! To je izkoriščanje ! Mi ne potrebujemo nasvetov in vodstva, sami vemo, kaj je prav. Tudi mi sami bi znali upravljati zemljo in jo ohraniti!“ Rymwid je težko vstal z mesta in mrk udaril po menicah, raztresenih po mizi, ter je kratko rekel:
„A kaj je tole? Se tako upravlja zemlja in vzdržuje? Eno leto — in že toliko menic?“
„On nam je nasilno posojal denar, nagovarjal nas je.“
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILO® STARE REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: 69-9503 Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor :_ dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FKANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA
	Concesión NO 3824
Registro Nacional de la Propiedad	
	Intelectual NO 299831
Naročnina Svobodne Slovenije za I. 1985:
Za Argentino A 5.30, pri pošiljanju po pošti A 6,00; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TALLERES GRAFICOS "VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UN1DOS 425, 1101 - BUENOS AIRES -T. E. 362-7215
Poravnajte naročnino!
IM ■ ■■■■■■■■■■■« ■■BS ■■■■■!)■■■■■ BBBBBBBB aBBBBBB ■■■•■■ BI ■ “ ■
■
VEČERJA
■	S
m	■
Carapachayske družine
B	*
: ob 25-letnici Doma
■
■
■
5	bo v soboto 12. oktobra ob 20h	:
■	■
Sprejem novih članov. Nastopi.
Nagradno žrebanje.
■ '
Lepo vabljeni člani,	rojaki	:
:	in prijatelji našega	Doma.	j
Prosimo pravočasne prija- : ve pri odbornikih.
:	I
SFZ	SDO
SAN MARTIN
TE VABITA NA VEČERJO
Prizorčki in družabnost.
V soboto, 12. oktobra, ob 20.30 uri.
JVc pozabi!
V nedeljo, 6. oktobra i ob 15,30
TOMBOLA
: : v Slovenskem domu
v San Martinu. j
Marku se ni bilo treba prati tega očitka, kajti za Rymwidom se je dvignil Illinicz in zaklical:
„Oprostite, gospa, toda jaz sem bil priča, kako ste se pripeljali pozimi na PoÈwice in ‘ prosili za nasvet in pomoč. Bil sem pri njem zaradi prodaje krompirja za žganjico, pa sem bil v sosednji sobi.“
„Njemu je oče zabranil vtikati se v naše zadeve. Drugače Ibi mu ne dal blagoslova! Oče ga je poznal in se je bal tega strašnega značaja.“
Župnik ni vzdržal več ter je skočil na noge:
„Gospa!“ je zaklical, „ne spominjajte me ranjkega! On ga je cenil in ljubil! To je pokazal že s tem, ker mu je zapustil Poswice in ga blagoslovil za njegovo plemenito dejanje. Jaz sem bil pri njem, ko je umiral, in dobro sem si zapomnil. Witolda je opominjal, naj ne živi lahkomiselno in naj ne zapravlja, kajti blagoslov ga bo zapustil. In prav je govoril!
Jaz poznam Marka Czertwana, gospodje! Pred mojimi očmi je rasel in delal. Grešen je prav tako kot smo mi vsi, toda tega, kar mu očitajo, ni storil, kajti v njem ni neiskrenosti, ne prevare in ne podlosti.
Skrit je in divji, nezaupen, toda plemenit in nikdar ni zanemaril nobene dolžnosti. Videz vara, toda vi gledajte globlje; poslušajte dušo in tega, kar vam je povedal. On ne laže!“
„Prodajati zemljo, je velik greh!“ je godrnjal mlajši Olechonowicz.
„Če je zavoljo lenobe in razsipanja ne obdržiš, je sramota!“ je rekel starejši.